Poslanka Blažinova podpira Bersanijeve napore Velikonočna praznovanja na Tržaškem in Goriškem Spletno okno v slovenski svet Primorski št. 76 (20.704) leto LXIX. Na stežaj odprta vrata v EU Rado Gruden Soglasna ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo v slovenskem državnem zboru ima velik simbolni pomen. Na ta način sta Slovenija in Hrvaška v Evropa poslali sporočilo, da znata oceniti, kdaj je dogovor nujen in da sta sposobni vsaka na svoji strani storiti potreben korak nazaj ter drobne partikularne interese, ki služijo predvsem pridobivanju točk na notranjepolitičnem prizorišču, potisniti na stranski tir. Z ratifikacijo je Slovenija Hrvaški na stežaj odprla vrata v EU, čeprav bodo morali v Zagrebu še počakati, da ratifika-cijski postopek končajo tudi Nemčija, Danska, Nizozemska in Belgija. Dvoma glede tega ne bi smelo biti in v Zagrebu se bodo lahko s 1. julijem veselili polnopravnega članstva v uniji. Hrvaška bo tako postala 28. članica EU, njen vstop pa ne bo pomemben samo za slovensko južno sosedo, temveč bo imela od nje precejšnje koristi tudi Slovenija. Tu gre predvsem za nove možnosti na gospodarskem področju, praktične prednosti pa bodo občutili vsi državljani Evropske unije, ki Ietuje-jo na Hrvaškem. Zanje bodo odpadle vse carinske formalnosti, seveda pa isto veIja tudi za hrvaške državIjane, ki bodo Iah-ko od 1. julija dalje v EU vstopali brez dosedanjih omejitev. Hrvaški vstop v EU bo nedvomno oIajšaI poIožaj tudi ita-Iijanski manjšini na Hrvaškem in v SIoveniji. Ta bo zdaj ponovno Iahko zadihaIa kot eno te-Io, saj ne bo več razdeIjeno na del, ki živi v EU in del, ki se mora soočati z vsemi probIemi, ki jih imajo državIjani tretjih držav pri vstopu v Evropsko unijo. Seveda z ratifikacijo pristopne pogodbe še niso rešeni vsi probIemi med SIovenijo in Hrvaško. Nerešeno mejno vprašanje ostaja še naprej odprto in probIem hrvaških var-čevaIcev bo treba tudi odstraniti s pogajaIske mize. Toda če drugega ne, bodo pogovori med dvema čIanicama Evropske unije manj obremenjeni z notranjepoIitičnimi probIemi, kot so biIi dosIej. Zato Iahko verjamemo, da bosta SIovenija in Hrvaška kot dobri sosedi članici zmogli toliko dobre volje in oba problema, tudi v interesu svojih državIjank in državIjanov, rešiIi brez nepotrebnega nategovanja vrvi, ki je v zadnjih dvajsetih letih brez prave potrebe občasno zastru-pIjaIo odnose med državama. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakqja@primorski.eu SREDA, 3. APRILA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , LJUBLJANA - Z B2 glasovi za in nobenim proti DZ ratificiral hrvaško pristopno pogodbo z EU OBČINA TRST »Živahen« krst odbornika Edija Krausa TRST - Novi tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj in proizvodne dejavnosti Edi Kraus je moral poseči že na prvi občinski seji po imenovanju. Odgovoril je na aktualno vprašanje svetnika Gibanja 5 zvezd Stefana Patuanellija o plinskem terminalu v Tržaškem zalivu (ponovil je, da gre za osebno mnenje), obenem pa je nakazal celo vrsto vprašanj, s katerimi se mora soočiti mesto, če se hoče izviti iz sedanje krize. Slovenski odbornik se bo danes - z ostalima novima članoma mestne uprave Brunom D'Ago-stinom (šport in osebje) in Fran-com Miraccom (kultura) - udeležil prve seje občinskega odbora. Na 3. strani RIM - Srečanja pri predsedniku republike Deset dni časa za »modrece« RIM - Skupini strokovnjakov sta včeraj s srečanjem z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom začeli delo, katerega cilj je najti izhod iz politične krize v državi. Skupini, ki ju sestavlja deset t. i. modrecev, je k delu povabil Napolitano, da bi s konkretnimi predlogi našli izhod iz krize in postavili temelje za novo vlado. Ena skupina se ukvarja z institucionalnimi vprašanji, med drugim z novo volilno zakonodajo, druga pa z gospodarskimi in socialnimi temami. Na 9. strani LJUBLJANA - Slovenski državni zbor je včeraj ratificiral hrvaško pristopno pogodbo z Evropsko unijo. Ratificiral jo je s podporo vseh 82 navzočih poslancev, potrebna pa je bila dvotretjinska podpora oziroma 60 glasov. Hrvaški premier Zoran Milanovic, ki se je na povabilo premierke Alenke Bratušek udeležil zasedanja, je visoko podporo označil za simbolno, Bratu-škova pa za dokaz politike sobivanja. Vseh sedem poslanskih skupin je v razpravi pred glasovanjem vnaprej podprlo ratifikacijo. Ob tem so poslanci izpostavili prednosti članstva Hrvaške v uniji in izrazili pričakovanje, da bo tudi to pripomoglo k rešitvi še preostalih odprtih vprašanj med državama. Na 2. strani Marii Campitelli srednjeveški pečat Na 6. strani Italijanska revija o Miroslavu Košuti Na 8. strani Gojenci Glasbene matice nagrajeni Na 4. strani Starši avtističnih otrok brez strokovne pomoči Na 12. strani Fundacija Goriške hranilnice se obnavlja Na 12. strani GORICA - Upravno sodišče Pritožba zoper deželo, ker ne ščiti kinodvoran ! J-J T Tj ■■ i f ï 11 Iff!1 ■^^iiBri i llrril « «i- liini lin ij PARIZ - Pomembna razstava Petit Palais bo gostil slovenske impresioniste LJUBLJANA - V slovenski Narodni galeriji se v teh dneh pripravljajo na zelo pomemben dogodek: 18. aprila bodo namreč v pariškem muzeju Petit Palais odprli veliko razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920. Na ogled bo okrog dvesto eksponatov, ki so jih bili v Narodni galeriji razstavili leta 2008. Pariško razstavo, ki bo na ogled do 13. julija, so včeraj predstavili na tiskovni konferenci, na kateri je vodstvo Narodne galerije predstavilo tudi novo postavitev svoje stalne zbirke. Na 8. strani 9771124666007 2 Sreda, 3. aprila 2013 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Zadovoljstvo slovenskega in hrvaškega političnega vrha Državni zbor soglasno ratificiral hrvaško pristopno pogodbo z EU LJUBLJANA - Slovenski državni zbor je včeraj ratificiral hrvaško pristopno pogodbo z EU. Ratificiral jo je s podporo vseh 82 navzočih poslancev, potrebna pa je bila dvotretjinska podpora (60 glasov). Hrvaški premier Zoran Milanovic, ki se je na povabilo premierke Alenke Bratušek udeležil zasedanja, je visoko podporo označil za simbolno, Bratuškova pa za dokaz politike sobivanja. Vseh sedem poslanskih skupin je v razpravi pred glasovanjem vnaprej podprlo ratifikacijo. Ob tem so poslanci izpostavili prednosti članstva Hrvaške v uniji in izrazili pričakovanje, da bo tudi to pripomoglo k rešitvi še preostalih odprtih vprašanj med državama. Po ratifikaciji je premierka Alenka Bratušek v DZ dejala, da gre za »poseben in pomemben dan« za obe državi ter da je soglasna ratifikacija dokaz, da Slovenija razume evropsko politiko sobivanja in solidarnosti kot svojo politiko. Izpostavila je Hrvaško kot enega ključnih trgov za Slovenijo ter poudarila, da bodo z njenim vstopom v EU odpravljene številne administrativne ovire, kar bo lahko gospodarsko sodelovanje med državama še okrepilo. Zahvalila se je vsem, ki so pomagali in sodelovali pri reševanju problemov, da je prišlo do ratifikacije - tako bivšemu pre-mierju Janezu Janši kot tudi zunanjemu ministru Karlu Erjavcu ter hrvaški zunanji ministrici Vesni Pusic in Milanovicu, s katerim se je ob robu zasedanja DZ tudi srečala. Milanovic je bil njen prvi tuji gost, odkar je prevzela položaj predsednice vlade. Zoran Milanovic, ki je bil z ministrico Pusicevo navzoč pri glasovanju v DZ, se je tako kot Bratuškova zahvalil vsem, ki so sodelovali pri reševanju problemov, kar je privedlo do ratifikacije, še posebej pa bivšemu premierju Janši, s katerim sta »osebno sodelovala pri rešitvi, ki je dobra za obe državi«.S tem je mislil na memorandum o prenesenih deviznih vlogah Ljubljanske banke na Hrvaškem, ki sta ga z Janšo podpisala 11. marca in tako odpravila zadnjo oviro za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v DZ.Milanovic se je zahvalil tudi Od desne slovenska premierka Alenka Bratušek, predsednik DZ Janko Veber in hrvaški premier Zoran Milanovic po včerajšnji ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU sta/dz slovenskim poslancem za soglasno ratifikacijo, ki je po njegovi oceni pomembna na simbolni ravni. Izpostavil je medsebojni pomen gospodarskih razmer v obeh državah ter izrazil prepričanje v prihodnje tesno sodelovanje in soodvisnost med državama. V DZ se je ločeno sestal tudi z Janšo, kasneje pa tudi s predsednikom SD Igorjem Lukšičem. Srečal se je tudi z ljubljanskim županom Zoranom Jankovi-cem. Skupaj s Pusicevo ga je na slavnostnem kosilu, na katerem sta bila tudi Bratuškova in Erjavec, gostil predsednik republike Borut Pahor. Zunanji minister Erjavec se je že pred glasovanjem v DZ sestal s hrvaško kolegico. Ob tej priložnosti je izrazil prepričanje, da se bo z ratifikacijo pogodbe začelo novo poglavje v odnosih med državama. »Danes je pomemben dan tako za Slovenijo kot Hrvaško,« je dejal Erjavec po kratkem pogovoru s hrvaško kolegico ter izpostavil, da imata državi veliko skupnega tako na gospodarskem kot političnem področju. Hrvaška je četrta najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, Slovenija pa največja investitorka na Hrvaškem. Izpostavil je tudi skupen interes obeh držav po stabilnosti na Zahodnem Balkanu in, kot je dodal, »ravno pot v EU omogoča vsem državam Zahodnega Balkana večjo stabilnost in možnost razvoja«. Pusiceva je po pogovoru z Erjavcem izpostavila, da gre za poseben trenutek za Hrvaško in edinstven primer v zgodovini, da je reševanje enega problema prineslo boljše odnose med državama. Na novinarsko vprašanje, kaj konkretno bo članstvo Hrvaške v EU prineslo običajnim državljanom Slovenije, je Erjavec izpostavil, da na carini ne bo več pregledov. Pričakuje tudi, da bo Hrvaška v dveh do treh letih izpolnila pogoje za vstop v schengen, izpostavil pa je tudi odpiranje novih možnosti za slovensko gospodarstvo. V Zagrebu je hrvaški predsednik Ivo Josipovic ocenil, da pomeni ratifikacija v DZ zagotovilo za polnopravno članstvo Hrvaške v EU 1. julija. Odločitev DZ je označil za potrditev dobrih, dolgotrajnih in prijateljskih odnosov s Slovenijo ter izrazil upanje, da bosta državi sodelovali tudi v EU. V Bruslju so se na slovensko ratifikacijo že pozitivno odzvali. Tako evropski komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Fule kot Evropska komisija sta pozdravila ratifikacijo. Slovenija je med zadnjimi državami EU, ki je ratificirala hrvaško pristopno pogodbo. Skupaj z njo jo je doslej ratificiralo 23 članic. Postopka ratifikacije še niso zaključili v Nemčiji in na Danskem, na Nizozemskem ter v Belgiji. V Sloveniji se je zapletlo zaradi spora o LB - točneje tožb Zagrebške banke in Pri-vredne banke Zagreb proti LB in NLB na hrvaških sodiščih za prenesene devizne vloge zagrebške podružnice LB v imenu hrvaške vlade.Potem ko je hrvaška vlada bankama aprila lani pooblastilo potrdila, je Slovenija ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe pogojevala z umikom teh pooblastil, saj gre za vprašanje nasledstva. Državi sta nato po več poskusih vprašanje le rešili z že omenjenim memorandumom, ki je mednarodnopravno začel veljati 19. marca. (STA) Bencin malenkost dražji LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj zvišala trošarine za plinsko olje za pogon in ogrevanje, tako da se cene teh energentov niso spremenile. Cene bencina pa so se nekoliko zvišale. Neosvinčeni 95-ok-tanski bencin se je z današnjim dnem podražil za 0,9 centa na 1,514 evra za liter, 100-oktanski bencin pa za 0,11 centa na 1,530 evra za liter. Cena dizelskega goriva je ostala nespremenjena pri 1,381 evra za liter. Prav tako ostaja nespremenjena cena kurilnega olja. Za liter bo treba tudi v naslednjem 13-dnevnem obdobju odšteti 1,009 evra. Samo Omerzel novi minister za infrastrukturo in prostor LJUBLJANA - DZ je danes z 49 glasovi za in 29 proti imenoval Sama Omerzela za novega ministra za infrastrukturo in prostor. Na tem mestu je nasledil Igorja Ma-herja, ki je odstopil zaradi dvomov glede njegove nepremičnine v Seči. Predsednica vlade Alenka Bra-tušek je poudarila, da je ministrstvo za infrastrukturo in prostor v tem trenutku eden pomembnejših resorjev, za Pozitivno Slovenijo, iz katere prihaja premierka, morda najpomembnejši. Omerzel je uspešen podjetnik, mednarodno poznan inovator in občasni predavatelj, zato je Bratuškova na podlagi njegovega dosedanjega dela ocenila, da je primeren kandidat za novega ministra. Na zaslišanju pred matičnim odborom je Omerzel med ključnimi področji izpostavil energetiko in infrastrukturne projekte, privabljanje vlagateljev in umeščanje v prostor. RIM - Poslanka Tamara Blažina o zelo zapleteni politični situaciji »Bersani je doslej ravnal prav, Renzi lahko še malo počaka« RIM - »Situacija v parlamentu je videti brezizhodna, po izvolitvi novega predsednika ali predsednice republike pa bo Italija morda dobila novo vlado,« meni poslanka Tamara Bla-žina. Prepričana je, da bo nova vlada, če se bo sploh rodila, imela časovno omejen mandat, njen glavni cilj pa bi morala biti nova volilna zakonodaja. To pa ne bo lahko dosegljivo, saj je parlament imel pet let časa za nov volilni zakon, sedaj pa naj bi ga odobril v nekaj mesecih. »Lahko se celo zgodi, da bomo šli na predčasne volitve s sedanjim sistemom, kar bi bila prava katastrofa in samomor za vso italijansko politiko,« opozarja slovenska poslanka Demokratske stranke. Tudi v teh zelo težkih trenutkih je Tamara Blažina popolnoma na strani Pier Luigija Bersanija. Poslanki ni všeč, da so nekateri v DS po neuspelem poskusu sestave nove vlade začeli »streljati« na tajnika oziroma na premierskega kandidata leve sredine. »Volilni rezultat žal ni bil tisti, ki so ga napovedovale ankete in ki smo ga vsi pričakovali. Ustvarili so se trije precej enakovredni bloki, Bersani pa Poslanka Tamara Blažina kroma je prevladal nad ostalimi in prav je, da je prvi poskusil sestaviti vlado,« poudarja Blažina. Vladna koalicija z Gibanjem 5 zvezd se ji zdi še vedno najboljša rešitev, a kaj ko je Beppe Grillo zaprl vsa vrata. Poslanka je prepričana, da del Grillovih volivcev podpira sodelovanje, če že ne zavezništvo z DS, ki bi po njenem pomenilo resnični preobrat za Italijo. Blažinova nasprotuje zavezništvu z Ljudstvom svobode, ki bi bilo v danih volilnih razmerah koristno za državo, a je neizvedljivo vse dotlej, dokler bo desna sredina pred interese Italije in Italijanov postavljala osebne interese Silvia Berlusconi-ja. Z ustanovitvijo dveh komisij »modrecev« je predsednik republike Giorgio Napolitano spodbudil stranke, naj vendarle nekaj ukrenejo, o novi vladi pa bo odločal njegov naslednik, ki naj bi ga izvolili tam okoli 20.apri-la, morda ravno na predvečer deželnih volitev v Furlaniji-Julijski krajini. Poslanka Blažinova nerada govori o morebitnih novih scenarijih v Demokratski stranki in tudi ne o Mat-teu Renziju. »Naš tajnik je trenutno Bersani, ki si zasluži stoodstotno podporo tudi v tem trenutku, ki mu ni ravno naklonjen,« pravi. Renzi je razmeroma mlad, ko bo in če bo napočil njegov trenutek, naj se to zgodilo po normalni demokratični poti, dodaja poslanca Blažina. Brez prehitevanj torej, ne na desni, ne na levi. S.T. SLOVENIJA - Visoka podpora v DZ Boštjan Jazbec novi guverner Banke Slovenije Jazbec prepričan, da Slovenija ne potrebuje mednarodne pomoči LJUBLJANA - Boštjan Jazbec je novi guverneri Banke Slovenije. S 77 glasovi za in sedmimi proti ga je včeraj podprl državni zbor. Jazbec si je med poslanci prislužil veliko pohval na račun strokovnosti in izkušenj, podporo so mu odpovedali le v SD. Na čelu centralne banke bo zamenjal Marka Kranjca, ki mu mandat poteče sredi julija. Jazbeca je za prvega moža osrednje denarne ustanove v Sloveniji predlagal predsednik republike Borut Pahor. Četudi menijo, da si Jazbec zasluži priložnost, pa so mu v SD glasove podpore odrekli. Kot je pojasnil Matevž Frangež, so sicer našli stične točke, ne pa tudi skupnega pogleda na pot gospodarskega okrevanja, kapitalske zahteve bank, reševanje prezadolženih podjetij, sanacijo bank, slabo banko in tako naprej. Tudi sicer odgovorov na nekatera svoja vprašanja niso prejeli, je dejal. Novi guverner Banke Slovenije je višji svetovalec na Mednarodnem denarnem skladu in izredni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, v preteklosti pa je že bil član sveta Banke Slovenije. V igri za guvernerja je bil že pred šestimi leti, a ga takratni predsednik Ja- Boštjan Jazbec nez Drnovšek na koncu ni predlagal. Boštjan Jazbec, ki bo mandat nastopil šele julija, je prepričan, da Slovenija ne potrebuje mednarodne pomoči pri reševanju trenutne bančno-finančne krize. »Ukrepi, ki jih je pripravila prejšnja vlada in s katerimi nadaljuje sedanja vlada, pa so zagotovilo, da za pomoč ne bo potrebno zaprositi,« je poudaril. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu s?a EG 3 Sreda, 3. aprila 2013 APrimorski ~ dnevnik TRST / Tržaška občina: »živahen« krst odbornika Edija Krausa Skoraj četrt stoletja - natanko 25 let manj 39 dni - je bilo treba čakati, da je v dvorano tržaškega občinskega sveta spet stopil slovenski odbornik. Toliko časa je minilo od tistega 11. maja 1988, zadnji dan Staffierijeve uprave (ki je - do konca mandata - štela med svojimi člani tudi socialista Daria Jagodica), do včerajšnjega dne, ko je v odborniško klop v mestni skupščini sedel slovenski podjetnik Edi Kraus. V četrt stoletju se je v tržaški politiki skoraj vse spremenilo. Staffierija so podpirale stranke, ki jih že zdavnaj ni več: Lista za Trst, Krščanska demokracija, Socialistična stranka, Republikanska stranka. Edinole Slovenska skupnost - ki je z odbornikom Alešem Lokarjem zapustila li-starsko obarvano upravo, potem ko je podprla gradnjo sinhrotrona na Bazovici - se je ves ta čas obdržala. Jagodic, Lokar in pred njima Rafko Dolhar in Dušan Hreščak so bili slovenski tržaški odborniki, vsi izraz strank. Bili so politiki. Edi Kraus je prvi slovenski »tehnik« v mestni upravi. Morda je njegov prvi poseg v mestni skupščini pripisati prav temu dejstvu - politični neveščosti. Že kake pol ure po prihodu v dvorano je moral odgovoriti na aktualno vprašanje, ki mu ga je bil zastavil svetnik Gibanja 5 zvezd Stefano Patuanelli. O uplinjevalniku, seveda! Predstavnik Grillove stranke mu je zaželel dobrodošlico, priznal, da je novi odbornik v znanem intervjuju v italijanskem dnevniku, iznesel zgolj lastno mnenje o gospodarski upravičenosti plinskega terminala v Tržaškem zalivu, ocenil pa je za nesprejemljivo izjavo, češ, da naj bi morali zadevo bolje poglobiti, saj so jo - tako Patuanelli - začeli naravovarstveniki in druge organizacije poglabljati že od leta 2006 dalje. Zato je hotel, naj se »odbornik jasneje izreče.« Kraus se je zahvalil za »živahno in toplo dobrodošlico«. Potrdil je, da je iz-nesel zgolj lastno mnenje in ponovil, da »je treba spoštovati mnenje večine Trža-čanov, ki jo predstavlja občinski svet.« Gotovo pa ni hotel prizadeti časti mestne skupščine. Njegovo razmišljanje je temeljilo na aktualnem vprašanju ustanavljanja novih delovnih mest. Za to so potrebne investicije. Podjetje pa bo investiralo tam, kjer mu bo dana možnost zmanjšanja tveganja. Možnosti so različne narave: nizka cena delovne sile, veliko tržišče, finančne olajšave z možnostjo prispevkov, nizko obdavčenje ob začetku delovanja, nizka cena energije. Novi odbornik je ponovil kar je bil že izjavil v intervjuju: da večina Tržačanov nasprotuje plinskemu terminalu. Zato je bilo povsem neprimerna ocena tistih, ki so smatrali, da naj bi njegovo stališče spremenilo politično linijo občine o žaveljskem uplinjevalniku. Pač pa je Kraus v dnevniku povedal še marsikaj drugega. Govoril je o nezaposlenosti, o majhnih podjetnikih in obrtni- Desno odbornik Edi Kraus med svojim posegom, pred njim odbornik za okolje Umberto Laureni, ob njem novi odbornik za šport in osebje bruno DAgostino; levo dva Slovenca v vodstvu mestne skupščine: levo predsednik skupščine Iztok Furlanič, desno odbornik Edi Kraus, med njima odbornik za proračun Matteo Montesano kroma kih, ki zapirajo podjetja v popolni tišini, ne da bi bili pri tem deležni za besedico solidarnosti. Govoril je o ceni energije. »Naši francoski konkurenti proizvajajo ob polovičnih energetskih stroških. Podobno velja za podjetja obeh sosednih držav, Slovenije in Avstrije. Slednja proizvaja energijo iz obnovljivih virov. To so ključna vprašanja, ki zadevajo razvoj tržaškega gospodarstva. O teh je treba razpravljati, v luči trajnostnega razvoja in odgovornosti do družbe,« je sklenil Kraus. V bistvu je tistim, ki so se obregnili zgolj ob vprašanje uplinjevalnika, povedal, da je v intervjuju povedal še marsikaj drugega, mnogo bolj pomembnega, kar pa so - hote ali nehote - prezrli. Patuanelli je priznal, da je bil tisti stavek o plinskem terminalu »edina negativna točka«, ter izrazil zadovoljstvo, da je od- bornik omenil obnovljive vire energije. Na tem področju bo užival podporo Gibanja 5 zvezd, je napovedal. Kraus si je nekaj ur prej ogledal svoje novo »politično« mesto, sedež odbor-ništva za gospodarski razvoj in proizvodne dejavnosti ter evropske projekte v Ul. Genova, ter se seznanil z osebjem (»Prvi občutek je dober, nekateri so zelo pripravljeni, zelo profesionalni,« je povedal o osebju). Tam je v prvem Dipiazzovem mandatu deloval odbornik Paolo Rovis, eden redkih, ki ni »udaril« po njem po intervjuju. Ko se mu je svetnik Ljudstva svobode pred začetkom seje predstavil, se mu je Kraus zahvalil ... Slovenski odbornik ni bil edini novi član mestne uprave. Na začetku seje je župan Cosolini ob njem predstavil še ostala dva: Bruno DAgostino, nekdanji vodja po- litičnega oddelka tržaške kvesture in kve-stor v pokoju Bruno DAgostino bo skrbel za šport in osebje; Franco Miracco je novi odbornik za kulturo. S prihodom treh novih članov postaja mestna uprava vse bolj »tehnična« in vse manj »politična«. Po odhodu Emiliana Ede-re (Italija vrednot) in Fabia Omera (Demokratska stranka) ostajajo v odboru le še trije predstavniki strank: Laura Famulari in Antonella Grim (Demokratska stranka) ter Umberto Laureni (SEL). Kraus je sedel v klop, ki jo je bil doslej zasedal Omero. Le dva sedeža od predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča. Dva Slovenca v vodstvu mestne skupščine. Kdo ve, koliko časa bo šetreba čakati, da bo Slovenec sedel na glavni stol? Marjan Kemperle VOLITVE - »Ping pong« med Deboro Serracchiani in Renzom Tondom Koga v resnici zanima Krško? Predsedniška kandidatka leve sredine sinoči v gledališču Miela o kulturi in kulturni politiki deželne vlade Volitve n Usoda jedrske centrale v Krškem ni ravno na vrhu zanimanj in skrbi prebivalcev Furlanije-Julijske krajine, vseeno pa se je vprašanje pojavilo v kampanji za deželne volitve. Najprej z odzivi zastopnikov stranke SEL na ugotovitve francoske agencije za jedrsko varnost, češ da se slovenska nuklearka nahaja na nevarnem potresnem območju (a to se je že vedelo), včeraj pa polemika med Deboro Serracchiani in Renzom Tondom. Na vprašanje združenja Legambiente je predsedniška kandidatka leve sredine izrazila nasprotovanje ne samo jedrski energiji, temveč tudi morebitni podvojitvi krškega reaktorja, ki je sicer ne bo, tudi zato ker zanjo ni denarja. Serracchianijeva se je polemično obregnila ob Tonda, »ki je še pred kratkim pozval rimsko vlado, naj se vključi v načrt za drugi krški reaktor.« Predsednik Dežele in ponovni kandidat za to mesto je sinoči na twitterju izpričal zadovoljstvo, da Serracchianijeva končno deli z njim zaskrbljenost nad Krškim. O tem, da je sam privrženec jedrske energije pa v svojem »čivku« Tondo niti besede. Marko Sosič, Debora Serracchiani in Gianni Torrenti včeraj v gledališču Miela kroma Bolj smiselno in koristno je bilo nedvomno sinočnje srečanje o deželni kulturi in kulturni politiki, ki ga je Demokratska stranka priredila v gledališču Miela. Uvedel ga je predsednik teatra in kandidat Gianni Torrenti, z Deboro Ser-racchiani je razpravljal tudi slovenski tržaški režiser in pisatelj Marko Sosič. V zvezi z vlogo Dežele na kulturnem področju se je oglasil tudi pred- sedniški kandidat Gibanja 5 zvez Save-rio Galluccio. Kulturo je označil kot neprecenljivo bogastvo za deželno stvarnost v upanju, da se bo deželna vlada tudi pri kulturi otresla klientelizma. Ukmar: Bivši dom Don Marzari naj postane hotel Trst potrebuje "low cost" turistično ponudbo, kot trdita župan Roberto Cosolini in Promotrieste, meni Stefano Ukmar, občinski svetnik in kandidat Demokratske stranke za deželni svet. »Odlično bi temu služila obnova enega od opuščenih skladišč v starem pristanišču, a za to bo potrebno veliko časa in zasebnih naložb. Obstaja pa alternativa, ki je poceni in že skoraj nared. Občina naj kaki družbi, ki upravlja "low cost" turistične obrate, odstopi bivši dom za ostarele Don Marzari, da ga pretvori v hotel. Mala naložba bi mestu vrnila odsluženi obrat, kar bi po eni strani pozitivno vplivalo na občinske blagajne, po drugi pa bi hotel Proseku in Kontovelu ponudil dodatne možnosti zaposlovanja in razvoja,« je v izjavi zapisal Ukmar. Glinščica: Trst ne pozabi! Glinščica, Trst ne pozabi, je naslov srečanja, ki ga danes ob ll.uri na sedežu na Trgu Benco 2 prireja gibanje Un'Al-tra Regione (Druga Dežela). Poleg kandidatov Alessie Rosolen in Franca Ban-dellija bo govoril tudi pisatelj in alpinist Spiro Dalla Porta-Xydias. 4 Sreda, 3. aprila 2013 TRST / GLASBENA MATICA - Učenci prof. Tamare Ražem Locatelli Povsod se odlikujejo z najvišjimi dosežki Učenci prof. Tamare Ražem Locatelli na šoli Glasbene matice so borbena »umetniška četa«, ki zanosno kljubuje izzivu kompeticije in se povsod odlikuje z najvišjimi dosežki. Delegacija mladih klavirskih junakov se je v prejšnjih dneh udeležila dveh državnih tekmovanj, kjer je odnesla zavidljivo število trofej. Novomeška glasbena šola je gostila finale slovenskega državnega tekmovanja Temsig, kjer sta Max Zuliani in Rok Dolenc osvojila četrto in peto mesto v kategoriji, kjer je tekmovalo petindvajset pianistov in je komisija profesorjev ljubljanske Akademije in mariborske Srednje glasbene šole podelila samo dve zlati nagradi in eno srebrno (zlato nagrado lahko prejme več udeležencev po številu točk). V tej ka- tegoriji so morali kandidati zaigrati pet-najstminutni program z obvezno skladbo Petra Kopača in kompozicijo Schu-berta ali Chopina. Takoj po prejemu lepega priznanja, sta se oba tržaška pianista podala v Lamporecchio blizu Pistoje na Državno tekmovanje Giulio Rospigliosi. V prelepi dvorani vile Rospigliosi je kandidate poslušala prestižna žirija, ki so jo med drugimi sestavljali Vincenzo Balzani, Konstantin Bogino, Bruno Canino in Daniel Rivera. Nadarjena pianista sta odločno prekosila konkurenco, saj je Max prejel prvo absolutno nagrado (in je zato nastopil v nedeljo na koncertu nagrajencev), Rok pa mu je po točkovanju sledil z drugo absolutno nagrado. Na istem tekmovanju sta se odlično odrezali tudi drugi dve DOLINA - Opozorilo županje Premolin Pakt o stabilnosti hromi delovanje Ta vražji pakt o stabilnosti hromi delovanja občinskih uprav, onemogoča opravljanje številnih prepotrebnih javnih del, klesti posege, ki bi jih bilo treba nujno izvesti. Ob tej upravni šibi božji, ki je začela švigati pod evropskim poveljem po vsej državi, pa se morajo krajevne uprave v Furlaniji-Julijski krajini soočiti še z drugo nevšečnostjo: delovanjem v tako imenovanih »dvanajstinkah«. Deželna vlada ni še izdala smernic za pripravo proračunov posameznih krajevnih uprav. Zaradi tega občine niso mogle še pripraviti in izglasovati proračunov za letošnje leto. Zato je bilo njihovo delovanje doslej omejeno na »porabo« mesečnih sredstev (vsak mesec so lahko izkoristili le dvanajstinko proračuna iz prejšnjega leta). Na ta način so zastale investicije za večje posege, zastalo je srednjeročno in daljnoročno načrtovanje. Nič čudnega, da so občine protestirale, saj so se znašle v paradoksalnem položaju: številne uprave sicer razpolagajo s potrebnimi sredstvi, a jih - zaradi pakta o stabilnosti in zamude z odobritvijo proračuna - ne morejo izkoristiti. Dolinska županja Fulvia Premolin je na zadnji občinski seji nakazala, kaj se občini piše s sedanjim paktom o stabilnosti. »Letos so se spremenila pravila v zvezi s paktom o stabilnosti. Uveden je bil tako imenovani saldo mešane pristojnosti, ki bo prisilil občinsko upravo, da zmanjša stroške za javna dela, ali celo izniči investicije,« je poudarila. Saldo mešane pristojnosti upošteva pri izračunu postavke iz različnih naslovov proračuna in zastavlja omejitve, kar spravlja javne uprave v velike težave, saj se slednje v mnogih primerih »znajdejo pred že financiranimi javnimi deli, ki pa niso v celoti zaključena ali izplačana.« V preteklih tednih je vsedržavno združenje občin pozvalo k spremembi pakta o stabilnosti, sicer bi krajevne uprave tvegale ohromitev dejavnosti. Deželna uprava naj bi bila opravila nekatere spremembe, ki se tičejo pakta o stabilnosti, da bi z njimi omogočila občinam nekoliko boljše delovanje. Vprašanje pa je, kdaj bodo te spremembe odobrene, in kdaj bodo stopile v veljavo. M.K. Včeraj danes Danes, SREDA, 3. aprila 2013 LJUBA Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.36 - Dolžina dneva 12.55 - Luna vzide ob 2.28 in zatone ob 12.10 Jutri, ČETRTEK, 4. aprila 2013 IZIDOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,5 stopinje C, zračni tlak 999,3 mb ustaljen, vlaga 84-odstotna, veter 35-80 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje C. [I] Lekarne Od torka, 2., do sobote, 6. aprila 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramar-ski drevored 117 - 040 410928, Bolju-nec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Nagrajeni mladi glasbeniki z ravnateljem GM Bogdanom Kraljem in prof. Tamaro Ražem Locatelli kroma pianistki iz istega razreda: Elisa Terra-na, ki je bila najmlajša v svoji kategoriji, je z izvedbo tehtnega programa osvojila 90 točk in drugo nagrado, v kategoriji mlajših pianistov pa je Julija Kralj prejela drugo nagrado in je bila po številu točk tretja v lestvici najboljših. Zaradi izjemnega dosežka je posebno priznanje prejela tudi mentorica omenjenih nagrajencev. Lepih dosežkov verjetno še ne bo konec, saj se učenci Tamare Ražem pripravljajo na nova tekmovanja in bodo aprila nastopili v Legnagu, maja v Veroni in na Koroškem, na začetku junija pa se bodo udeležili prve izvedbe mednarodnega tekmovanja za pianiste in harmonikarje, ki ga bo Glasbena matica priredila na šoli Tomaž Holmar v Naborjetu. ROP VOLITVE - Na Borznem trgu Vandali so razdejali »gazebo« Severne lige Neznani vandali so preteklo noč vdrli v volilni »gazebo« Severne lige in ga razdejali. Razbili so televizijo ter mizo in stolice, sežgali volilne plakate in letake, na koncu pa z gasilnim aparatom pomazali celotno strukturo. Predstavniki Severne lige pravijo, da znaša škoda, ki so jo povzročili nasilneži, več tisoč evrov. Kvestura je uvedla preiskavo, Liga pa govori o premišljenem napadu s političnim ozadjem. Študentke oblikovanja razstavljajo v Narodnem domu V Narodnem domu se nam z razstavo predstavljajo štiri mlade ustvarjalke slovenske narodnostne skupnosti, ki študirajo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) Univerze v Ljubljani. Tad-dea Druscovich, Elena Guglielmotti, Nikol Kerpan in Sanja Mikac nam bodo ponudile na ogled dela, ki so nastala v času študija in ki nazorno prikazujejo njihovo usmeritev: vizualne komunikacije, ilustracija in industrijsko oblikovanje. Razstavo organizira Zveza slovenskih kulturnih društev v sklopu projekta DialogarTe tržaškega ARCI Servizio civile - civilna služba, so-organizatorji pobude pa so Kulturno društvo za umetnost Kons, Tržaška knjigarna in Narodna in študijska knjižnica. Projekt DialogarTe je nastal z namenom, da poživlja kulturno ponudbo v tržaškem Narodnem domu, zlasti pa ponudbo razstav v njegovi galeriji. Umetnice so se odločile, da skupno razstavo poimenujejo STEN: soustvarjanje trajnost ek-splozivnost neskončnost. Ime je hkrati akrostih in akronim lastnih imen umetnic. Otvoritev razstave bo v petek ob 17.30 v Narodnem Domu. (Ul. Filzi 14). Umetnice bo predstavila umetnica in umetnostna kritičarka prof. Jasna Merku. Pri razstavi sodeluje še Martina Sanna. Razstava bo na ogled od ponedeljka do petka od 17.do 19.ure do vključno 24. aprila, z izjemo 9., 10. in 19. aprila, ko bo obiskovalcem na ogled v jutranjih urah in sicer od 10.ure do poldne. Danes v Nabrežini podpis programskega dogovora Odbornice Okraja 1.1 obveščajo, da bo v sredo, 3. aprila ob 17. uri v sejni dvorani Občine Devin Nabrežina (Nabrežina Kamnolomi 25) tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavile Programski dogovor za odobritev ombočnega načrta 2013-2015 socialnega Okraja 1.1. Po pred-stavitivi bodo uradni predstavniki treh občin podpisali programski dogovor skupaj z ostalimi istitucionalnimi in neistitucionalnimi subjetki, ki so oddali pristopno vlogo. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 - 040 764441. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »G.I. Joe - La vendetta«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Come pietra paziente«. CINECITY - 16.30 »Il grande e potente Oz«; 21.30 »La frode«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Benvenuto presidente«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I Croods«; 19.10 »I Croods 3D«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Due agenti molto spe-ciali«; 16.30, 19.05, 21.40 »The Host«; 16.30, 19.00, 21.30 »G.I. Joe - La vendetta 3D«; 16.20, 19.00, 21.40 »Il cac-ciatore di giganti 3D«. FELLINI - 16.00, 20.00 »Il figlio dell'al-tra«; 17.45, 21.45 »Il lato positivo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gli amanti passeggeri«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.45, 21.15 »I figli della mezzanotte«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Un giorno devi andare«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.25, 19.15 »Duša«; 16.15, 18.30, 20.50, 23.05 »G.I. Joe 2: Retalitation«; 15.50, 20.45 »Jack, morilec velikanov«; 15.05, 17.00, 19.10 »Krudovi«; 16.00, 17.15, 18.05 »Krudovi 3D«; 18.10 »Mogočni Oz«; 20.15 »Mogočni Oz 3D«; 21.25 »Polnih 21«; 21.40 »Prvo leto po poroki«; 15.00 »Razbijač Ralph 3D«; 21.15 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«; 18.55 »Za dežjem posije sonce«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 18.50, 20.40, 22.20 »Benvenuto presidente«; Dvorana 2: 16.00, 18.10, 20.00, 22.15 »Il cacciatore di giganti«; 22.00 »La madre«; Dvorana 3: 16.00, 20.00, 22.15 »The Host«; Dvorana 4: 15.30, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I Croods«; 18.15 »I Croods 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »I Croods«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.10 »Benvenu-to presidente«; Dvorana 3: 17.15, 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La vendetta 3D«; Dvorana 4: 16.50, 18.50, 21.15 »Il cacciatore di giganti«; Dvorana 5: 17.30, 19.50 »Ci vuole un gran fisico«; 21.30 »La frode«. prej do novice www.primorski.eu1 / TRST Sreda, 3. aprila 2013 5 VOLILNI OBČNI ZBOR petek 5. aprila ob 20.00 uri, drugi sklic ob 20.30. Dvorana Zadružne kraške banke, ul. Ricreatorio 2-Opčine M Izleti SEKCIJA OPČINE, BANI, FERLUGI, PIŠČANCI: v nedeljo, 21. aprila, z odhodom ob 9. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah »Po poteh spomina« -ogled muzeja v Lipi, vasici na Hrvaškem, ki so jo nacifašisti 30. aprila 1944 požgali in umorili 269 prebivalcev. Popoldan posvečen odkrivanju Istre. Vpisovanje od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure v Knjižnici P. Tomažiča in tovarišev na Opčinah. Tel.: 040-213945. AKTIV KMEČKIH ŽENA vas vabi na potovanji: Balkanski krog (odhod 27. aprila) in Andaluzija (odhod 5. maja). Vse informacije in prijave sprejema Metka, tel. št. 00386-31372632. [TD Osmice Loterij a 2. aprila 2013 Bari 41 17 8 54 48 Cagliari 4 49 27 76 66 Firence 79 41 21 30 10 Genova 48 70 4 68 46 Milan 5 56 31 28 48 Neapelj 48 31 80 43 41 Palermo 45 8 73 77 17 Rim 45 21 54 59 14 Turin 45 10 74 9 88 Benetke 18 62 79 29 4 Nazionale 4 48 71 86 35 Super Enalotto Št. 40 4 12 33 52 85 87 jolly35 Nagradni sklad 1.663.912,51 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 21.289.146,45 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 7 dobitnikov s 5 točkami 35.655,27 € 789 dobitnikov s 4 točkami 321,11 € 29.961 dobitnikov s 3 točkami 16,78 € Superstar 70 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 32.111,00 € 133 dobitnikov s 3 točkami 1.678,00 € 2.031 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.244 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.370 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Maji, Denisu in Nini se je pridružila mala Veronika Staršema čestitamo, novorojenki pa želimo veliko zdravja in sreče vodstvo in kolegi Servisa in SDGZ-ja ¿1 Čestitke Te dni je na tržaški fakulteti za arhitekturo diplomirala z odliko in pohvalo YLENIA ZOBEC. Čestitamo ji in ji želimo še veliko podobnih uspehov in osebnih zadoščenj. Vsi od Kla-pe dobre pustolovščine. Te dni je praznoval naš športnik in pevec IVAN svoj 7. rojstni dan. Vse najboljše ter da bi bil uspešen v šoli in v življenju mu želijo nono, nona, teta Martina stric Maurizio, ter bratranca Kristjan in Marko. □ Obvestila DRUŽINA MERLAK je odprla osmico, Ul. San Sabba 6. Tel. št.: 335-1624285. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. št.: 339-2019144. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104 PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. PAOLO PAROVEL vabi na osmico, Mačkolje št. 33. Tel. št.: 040-231572. SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. Tel.št.: 335-6045771 V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. št.: 040-232577. V SAMATORCI je odprla osmico družina Pipan. Tel. št.: 040-229261. V ZGONIKU je odprl osmico Miro Ži-gon. Tel. št.: 040-229198. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse bivše člane, ki bi radi sodelovali na skupni točki za zaključno prireditev ob 10. obletnici društva, da se udeležijo prvega sestanka, ki bo danes, 3. aprila, ob 19.30 v telovadnici OS F. Bevk na Opčinah. OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo danes, 3. aprila, v prvem sklicanju ob 8. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20, II), v drugem pa v četrtek, 4. aprila, ob 20.30 v prostorih SKD Barkovlje (Ul. Cerreto 12). RAJONSKI SVET se bo sestal danes, 3. aprila, ob 20.15 na svojem sedežu na Doberdobski ulici 20/3 na Opčinah. Dnevni red: sporočila, sprejem zapisnikov, prošnja za gradbeno dovoljenje (varianta pri širitvi stavbe na Bazoviški ul. 36/7 namenjene bivanju prizadetih ter širitev stanovanjske stavbe na Nanoškem trgu 1); resolucije rajonskega sveta. SEKCIJA VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance prireja danes, 3. aprila, ob 18. uri sekcijsko skupščino odprtega značaja v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Vabljeni. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo danes, 3. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. BIVŠI USLUŽBENCI »IRET« so vabljeni na skupno kosilo, ki bo v soboto, 6. aprila, v gostilni v Trstu, Ul. Malaspina 4. Prijavite se do četrtka, 4. aprila, po tel. št.: 040-820158 ali 339-3659198. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo v četrtek, 4. aprila, zaprta. DELAVNICA SPOZNAVANJA OSNOV SUHOZIDNE GRADNJE z Borisom Čokom iz Lokve. Park Škocjanske jame organizira v sklopu projekta Programa čezmejnega sodelovanja Slo-venija-Italija 2007-2013 delavnico, ki bo potekala v petek, 12. aprila, od 13. do 16. ure in je namenjena otrokom od 6 do 15 let. Zaželena je športna obutev in obleka ter delovne rokavice. Prijave do 5. aprila na sidoni-ja.mozetic@psj.gov.si. SLOVENSKI TRŽAŠKI ČEBELARJI so vabljeni na sestanek o snujočem se čebelarskem društvu, ki bo v petek, 5. aprila, ob 18.30 v dvorani Slomškovega doma v Bazovici. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani! KLUB NATURA vabi v soboto, 6. aprila, na 4-urno začetno praktično delavnico uporabe metode EFT. S predavateljico AAMET Piko Rajnar bomo spoznavali učinkovito in preprosto tehniko doseganja čustvene svobode. Delavnica bo potekala na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. TPK SIRENA vabi člane, da se v soboto, 6. aprila, pridružijo čistilni akciji, ki bo potekala na društvenem sedežu od 8.30 do 13.00. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 6. aprila, ob 17. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop na spominskem večeru Pavlu Miklavcu, ki bo v kulturnem domu v Izoli ob 19. uri. V torek, 9. aprila, ob 20.45 redne pevske vaje. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca vabita na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v torek, 9. aprila. Ob 16.10 molitev rožnega venca, nato sv. maša v velikonočnem duhu. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice s pravljico na potovanje...«. Sedmo srečanje v torek, 9. aprila, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj »Juri Muri v Afriki« (Tone Pavček in Marjanca Jemec - Božič). TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za nadaljevalce pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje bo v torek, 9. aprila, ob 19.00 v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66 - Opčine. Vpisi in info: 040-212289. SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v sredo, 10. aprila, v Bazov-skem domu ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava, volitve, razno. Vabljeni člani, vaščani in prijatelji društva. ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 12. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi. SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR: znova nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in jagodno torto). Tečaj se bo vršil 13. aprila, od 8.30 do 14.00 v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontove-lu št. 255. Prijave po tel. št.: 040211997 (Olga) in 328-361723 (Silva). SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC obvešča vse odbornike in člane, da bo redni občni zbor potekal v drugem sklicu v ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. SKD TABOR - KLEKLJARSKI KROŽEK: naše babice so klekljale tudi na Krasu - zbiramo kakršnokoli gradivo (fotografije, vzorce, ...) naših babic, ob četrtkih od 16. do 19. ure v knjižnici P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ obvešča, da bo redni občni zbor društva v torek, 16. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8.00 v prvem in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b - Špe-ter. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v aprilu: Spomladansko kolo in Velikonočne košarice. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. Prireditve SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC razstavlja v prostorih društvenega bara na G'rici fotografije Čistilnih akcij v Bregu. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB IN SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na prevajalski fakulteti Univerze v Trstu prirejata danes, 3. aprila, li- terarnoprevajalsko srečanje z gostom Boštjanom Gorencem - Pižamo, nekdanjim raperjem, sicer pa igralcem, komikom in prevajalcem mladinske književnosti. Pobuda bo potekala v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 s pričetkom ob 17. uri. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo danes, 3. aprila, ob 10. uri na Kavo s knjigo. O knjigi »Martin, lo škrat« avtorice Elene Blancato in ilu-stratorke Jasne Merku, bo spregovoril Pierluigi Sabatti. OŠ ALOJZA GRADNIKA IN KD KRAŠKI DOM vabita na ogled gledališke igrice »Časovni stroj«. Tekst in režija Julija Berdon. Prireditev bo v kulturnem domu na Colu v četrtek, 4. aprila, s pričetkom ob 20. uri. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira fotografsko razstavo Clare Ferlatti »Kraške sanje«. Odprtje v petek, 5. aprila, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem. Odprta bo do petka, 10. maja; predavanje Franca Malečkarja »Temna plat kraškega podzemlja« ob odprtju fotografske razstave v petek, 5. aprila. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata št. 6 javi, da je še do petka, 5. aprila, po dogovoru, za šole in skupine možen ogled razstave »Ko je umrl moj oče -Pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč v severni Italiji«. Za informacije pokličite tel. št.: 040-415797 ali 328-9190074. ZSKD v sodelovanju z ARCI servizio civile (projekt Dialogarte), društvom Kons, Tržaško knjigarno in NŠK vabi na otvoritev razstave zamejskih študentk ljubljanske umetnostne akademije, ki bo v petek, 5. aprila, ob 17.30 v Narodnem Domu v Trstu. Razstavljajo Taddea Druscovich, Elena Gu-glielmotti, Sanja Mikac in Nikol Ker-pan. Razstava bo odprta vsak delavnik do 24. aprila od 17. do 19. ure, z izjemo 9., 10. in 19. aprila, ko bo odprta od 10. do 12. ure. KD KRAŠKI DOM vabi na ogled veseloigre v tržaškem narečju »Pacchi d'America virgola« v izvedbi dramske skupine Proposte teatrali. Režija Luciano Volpi. Prireditev bo v soboto, 6. aprila, s pričetkom ob 20. uri v kulturnem domu na Colu. ANPI-VZPI, ANED, ANPPIA: v nedeljo, 7. aprila, ob 15. uri bo na Openskem strelišču spominska svečanost v spomin na 71 talcev, ki so jih pred 69. leti nacisti ustrelili. Spregovorila bosta Jan Grgič in Sergio Zilli. Zapel bo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Žerjala. MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd Lipa vabita na solidarnostni koncert Pesem pomladi posvečen Dori Križmančič, ki bo v nedeljo, 7. aprila, ob 18.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Koncert bodo oblikovali osnovna šola Trubar-Kajuh, Mepz Lipa in ženska vokalna skupina Tisa. SKD TABOR - Prosvetni dom »Open-ska glasbena srečanja« v nedeljo, 7. aprila, ob 18. uri koncert Komornega orkestra Nova. Vabljeni! V KNJIGARNI Libreria San Marco, Ul. Donizetti 3, bo v torek, 9. aprila, ob 18. uri klinični sociolog in psiholog doktor Augusto Debernardi predstavil poezijo Elene Cerkvenič. Prisotna bo pesnica. ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013 Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30, v sodelovanju z društvi dolinske občine. V društvenih prostorih KRD Dom Bri-ščiki v Briščikih v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki. V Cerkvi sv. Florijana v Za-varhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorganizaciji SKD Igo Gruden. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je do 14. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: sobota 16.00-19.00; nedelja in prazniki 9.00-12.00 in 16.0019.00. TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani koncert ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF... za svobodo, za kruh. Predprodaja vstopnic: ZSKD Trst (040-635626), bencinski servisi Petrola, Kompasove poslovalnice, supermarketi Merkator in poslovalnice Pošte Slovenije, in-ternetna prodaja: www.eventim.si. 0 Mali oglasi PODARIM zelo lepe tigraste mucke. Tel. št.: 337-1017758 (Mojca). PRODAM 750-litrski sod iz inoxa. Tel. št.: 333-4251151 (ob uri obedov). PRODAM malo rabljen šivalni stroj znamke pfaff. Cena po dogovoru. Tel. št.: 333-9448295. PRODAM otroško sobo znamke zel-va.si, pogradna postelja (visoka 100cm), globoki predali, omara. Tel. 338-2105138. PRODAM skuter kimko grandink 125, letnik 02, rdeče barve, v dobrem stanju. Tel. št.: 349-7888919 ali 04044928. PRODAM, samo ljubiteljem živali, dva simpatična oslička: samec star 5 let, samica 2 leti. Pokličite tel. št.: 0402070123 ali 339-2622683 ali 3388961853. SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica nudi pomoč pri učenju in pri varstvu otrok. Poklicati tel. št.: 348-2591457. STARO 250kg težko peč iz litega železa prodam najboljšemu ponudniku. Tel. št.: 040-361286 (v večernih urah). V OKOLICI Samatorce, Praprota in Šempolaja sta se izgubili beli ovci majhne postave, pasme quessant. Če bi jih kdo našel, prosimo, naj pokliče na tel. 339-7836739. Prispevki Namesto cvetja na grob Ninija Cante-ja daruje brat Gigi z družino 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na sestrično Milko Žagar darujeta Miljo in Renato 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padričah. V spomin na Milko Žagar darujejo Zdenka, Paolo in Petra 25,00 evrov za KD Slovan in 25,00 evrov za MePZ Slovan Skala. V spomin na Alenkino mamo Lidio Sudich vd. Cepar daruje telovadna skupina iz Lonjerja 60,00 evrov za KK Adria. V spomin na Ivanko Rustja daruje Ivan Černjava 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrov-cu. Za dragim STANKOM GRGIČEM žaluje svakinja Ladica, ki je pomotoma izostala pri žalujočih na osmrtnici. Ob smrti dragega Stankota Grgiča izreka iskreno sožalje svojcem KD Slovan s Padrič 2.4.2008 2.4.2013 Mario Stoka S hvaležnostjo se te spominjamo tvoji najdražji 6 Sreda, 3. aprila 2013 TRST / Maria Campitelli ob prejetju nagrade kroma KRIŽ - Tradicionalna velikonočna pobud SKD Vesna ,OBČINA TRST - Župan Cosolini ji je podelil srednjeveški pečat Campitelli: Umetnost je moja religija, skozi katero rada spoznavam svet Likovna kritičarka, predsednica Skupine 78 in neutrudna organizatorka razstav, iskalka in spodbujevalka novih talentov. Vse to (in še marsikaj) je Trža-čanka Maria Campitelli, kateri so na tržaškem županstvu včeraj podelili srednjeveški pečat mesta Trst. Prisrčne slovesnosti v modrem salonu se je udeležilo veliko Campitelli-nih prijateljev in znancev, glavno besedo pa je ob slavljenki imel župan Roberto Cosolini. Spomnil je, da občinska uprava podeljuje srednjeveški pečat posebno uglednim gostom in ljudem, ki so s svojim delom poživeli mestno življenje in pripomogli k razpoznavnosti Trsta. Med slednje spada nedvomno tudi Maria Campitelli, ki se je po diplomi na tržaški filozofski fakulteti (diplomsko nalogo je posvetila dragocenim bizantinskim mozaikom v katedrali sv. Justa) in specializaciji iz umetnostne zgodovine na univerzi v Padovi posvetila poučevanju. Poučevala je na tržaških višjih šolah, predvsem na umetnostnem zavodu Nordio, in se začela zelo aktivno posvečati preučevanju sodobne umetnosti. Maria Campitelli je predsednica društva Gruppo 78 International Contemporary Art, ki je aktivno na področju sodobne umetnosti: v tem okviru je postavila številne razstave in uredila mnoge kataloge. V svojem bogatem življenju je organizirala skoraj petsto razstav, v središču katerih je bila največkrat sodobna umetnost; posebno pozornost je namenjala najsodobnejšim multime-dijskim prijemom, odnosu umetnost-moda, tako imenovani public art. Letos je na primer spodbudila veliko likovno izmenjavo na relaciji Trst-Mehika: v raznih mehiških mestih je tačas na ogled skupinska razstava članov Skupine 78, v prihodnjih mesecih pa bodo mehiški ustvarjalci razstavljali v Miramaru. Župan Cosolini je podčrtal tudi nekatere človeške plati njenega delovanja: Marii Campitelli ljudje priznavajo veliko sposobnost spletanja medčloveških odnosov, neutrudno vlaganje v ekipno delo in v ovrednotenje mladih talentov. Umetnost je moja religija, kajti skoznjo lahko zares spoznamo in poglobimo svet, skozi sodobno umetnost pa spoznavamo čas, v katerem živimo, je dejala vidno ganjena in zadovoljna literarna kritičarka. Županu se je zahvalila za priznanje in v zlato spominsko knjigo zapisala, da se bo še dalje trudila za kulturno rast Trsta. Trst trpi zaradi demografske in ekonomske krize, zaradi negotovosti, ki je ovi-la njegovo kulturno identiteto in prihodnost; zato nujno potrebuje velikonočno vstajenje, polno življenja in upanja. Tako je med tradicionalno velikonočno pridigo v katedrali sv. Justa dejal tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi. Tudi poglavar mestne cerkvene skupnosti se ob letošnji veliki noči ni mogel izogniti gospodarski krizi, ki je hudo prizadela veliko tržaških družin. Velika noč je tudi v naših krajih povezana s številnimi verskimi in kulturnimi prireditvami. Tako so na primer članice in člani Slovenske zamejske skavt-ske organizacije na veliki petek priredili na Tabru tradicionalni križev pot, v župnijski dvorani v Nabrežini pa so odprli res bogato razstavo pirhov, ki bo na ogled do 14. aprila. Tržaško veliko noč in velikonočni ponedeljek pa je hudo skazilo slabo vreme, ki je marsikoga prisililo, da se je odpovedal tradicionalnim izletom. Zaradi istega razloga so v mestu zabeležili tudi precej nižji dotok turistov, o čemer pričajo številne odpovedi hotelskih rezervacij. Burja, dež in nizke temperature očitno marsikomu niso pogodu. V SK danes Boštjan Gorenc - Pižama V Gregorčičevi dvorani bodo danes gostili Boštjana Gorenca - Pižamo, nekdanjega raperja, sicer pa igralca, komika in prevajalca mladinske književnosti. Literarno-prevajalsko srečanje v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 prirejata Slovenski klub in sekcija za slovenščino na prevajalski fakulteti Univerze v Trstu. Z gostom se bosta pogovarjali Darja Betocchi in Karin Marc Bratina. Pričetek ob 17. uri. Jutri začetek 9. sezone Chamber Music S koncertom okteta mladinskega orkestra Jugendorchester Gustava Ma-hlerja se bo jutri ob 20.30 na prefekturi začela 9. sezona koncertov, ki jih organizira Chamber Music. Jugendorchester Gustav Mahler je ustanovil in ga vodi Claudio Abbado, jutri pa se bo predstavilo osem mladih glasbenikov, mlajših od 26 let. Kot prva violina bo nastopila Diana Ti-šenko, druga violina je Saskia Otto, viola Marie-Louise de Jong, violončelo Maruša Bogataj, klarinet Herbert Hackl, rog Alberto Mendez Escribiano, fagot Amiel Prouvost in kontrabas Anna Cordova Andres. Predstavili se bodo z deli Ludwiga van Beethovna in Franza Schuberta. Vstopnicve so v prodaji pri TicketPoint na Korzu Italija 6/c (tel. 040-3498276). Podpora za najemnine Občina Devin Nabrežina sporoča družinam z bivališčem v občini, da lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2012. Prošnjo za dodelitev olajšave je treba predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in je na razpolago od 25. marca 2013 na občinski spletni strani: www.comune.duino-aurisina.it - news ter v Uradu za socialno službo občine Devin Nabrežina - Sesljan, Naselje sv. Mavra št. 124, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17. ure. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 3. maja 2013 ob 12. uri. Dež ni ustavil »tučenja« jajc Slabo vreme, ki je letos zelo negativno pogojevalo vse velikonočne praznike, je v nedeljo okrnilo, ne pa preprečilo tradicionalnega »tučenja« jajc v Križu. Po slavnostni maši, ki jo je daroval župnik Maks Suard, se je pred cerkvijo zbralo lepo število otrok, ki so uprizorili staro vaško navado, ki jo je pred leti znova obudilo vaško kulturno društvo Vesna. Zaradi dežja ni bilo običajne pogostitve, lahko pa rečemo, da je »tu-čenje« vseeno uspelo. Da je bilo vzdušje, kljub dežnim plaščem in dežnikom »ta pravo«, pričajo fotografije našega fotografa Damijana Balbija (Kroma). »Tučenje« je starodavna velikonočna navada, prizorišče pa ni bilo samo dvorišče pred cerkvijo, ampak tudi gostilne in domovi. Velikonočna jajca niso s kovanci »tolkli« samo otroci, temveč tudi odrasli, denar in zlasti jajca, ki so jih »zaslužili«, pa so v glavnem porabili za »frtalje«. Društvo Vesna, ki ga po občnem zboru vodi predsednik Matija Sirk, je zelo pozorno do ohranjanja starih kriških navad in tradicij, kar ni vedno lahko. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 3. aprila 2013 7 ODPRTA TRIBUNA Kulturni dom v Gorici: svojstven in večsmeren Pogostokrat sem se znašel sredi razprav o problematiki posameznih organizacij in ustanov Slovencev v Italiji, pri katerih je prišlo jasno do izraza povprečno - ali vsaj izpod pričakovanj - poznavanje delovanja, organizacije in njihove namembnosti. A po pismu uredništvu Janka Bana (PD, 2.3.2013), ki je na izrazit način predstavil specifičnost Ne-dvojnikov Glasbene matice in Glasbene šole Emil Komel v Gorici, ter pismih novinarjev Primorskega dnevnika predsednikoma G. Napolitanu in B. Pahorju, v katerih so razčlenili vlogo edinega slovenskega dnevnika v Italiji (PD, 10.3.2013), se mi je potrdila misel, da bi bilo primerno odprto tribuno v Primorskem dopolniti tudi s predstavitvijo delovanja in profesionalnega ustroja naših osrednjih ustanov. Temu so botrovali tudi razni nepodpisani, tendenciozni članki v nekaterih slovenskih medijih, v katerih so se dotaknili kočljivega vprašanja finančnih težav organizacij na Goriškem, oziroma vlog in delovanja Kulturnega centra L. Bratuž in Kulturnega doma. Morda so anonimni avtorji želeli le priliti olja na ogenj, a ne glede na to so prispevki izpadli kot dodaten dokaz nepoznavanja razmer in okoliščin, v katerih delujejo naše ustanove in organizacije, v tem primeru Kulturni dom v Gorici in Kulturni center Lojze Bratuž. Pro-vokacije so vsekakor pripomogle, da sem se dodatno poglobil v nadvse pester kulturni, športno-rekreacijski in družabni svet celotnega delovanja Kulturnega doma. Hkrati naj bo to priložnost za širšo predstavitev vloge, delovanja in organiziranosti Kulturnega doma v Gorici - tudi v primerjavi s Kulturnim centrom Lojze Bratuž, saj zaznavam, da pri premnogih prevladuje že omenjena »igno-ranca«, ko razpravljajo o problematiki posameznih ustanov. Uvodna premisa naj bo osredotočena na problematiko tako imenovanih »dvojnikov«. Prepričan sem, da Kulturni dom in Kulturni center L. Bratuž nadvse uspešno opravljata svoje poslanstvo v goriškem prostoru - ne le na občinski, ampak tudi na pokrajinski ravni, saj sta edini slovenski gledališki hiši v celotni goriški pokrajini. Po lastnih močeh skušata pokrivati potrebe Slovencev v celotnem Posočju, se pravi od Laškega, preko Do-berdobskega Krasa, Sovodenj, Gorice, vse do briških gričev in Krmina. Poleg tega - kot konkurenta ali v sodelovanju - skušata izpostaviti raznolikost, vedno sveže programe, ki bogatijo širšo kulturno ponudbo na Goriškem. Tudi pri skupnih manjšinskih pobudah, ki imajo tudi deželni pomen, ni njun prispevek nikdar izostal. Osnovna, izhodiščna različnost goriških domov pa je, da v Kulturnem centru L. Bra-tuž domujejo tudi druge osrednje slovenske ustanove (SSO, ZSKP, Glasbeni center E. Komel, skavtska organizacija itd.), ki prav gotovo pripomorejo k upravljanju in vodenju centra. Prav v tem se razlikuje od Kulturnega doma. Slednji je po svojem značaju precej svojstven, večsmeren in dokaj neprimerljiv z drugimi kulturnimi hišami v naši deželi in celo v Sloveniji. Obravnavati ga moramo kot celoto, ki združuje gledališko - kulturni del (z gledališko veliko in malo dvorano, sejno dvorano, baletno sobo in razstavnimi ter administrativnimi prostori) ter telesnokulturni del (s telovadnico, trim kabinetom, plezalno steno in slačilnicami). Lastnik stavbe je Združenje Kulturni dom Gorica z Upravnim odborom na čelu, ki upravlja obe strukturi. Zaposluje pet oseb z rednim delovnim odnosom in dve s skrajšanim delovnim urnikom (uradnici, tehniki, čistilki). Povezuje pa tudi okrog sedemdeset sodelavcev, prostovoljcev ter številne goriške, novogoriške in furlanske kulturne organizacije. Kulturni dom je odprt (vsak delavnik, tudi ob sobotah) od 8. do 22.30, pogosto tudi ob nedeljah. Uradni urnik velja od 8.30 do 13. ure in od 15. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi dogodki. V okviru kulturnega dela programa se letno zvrsti povprečno nad 200 prireditev (rekordno število prireditev v letih 96 -99, je bilo 270), med katerimi jih poteka 80 v lastni režiji (gledališke predstave, koncerti, filmske projekcije, manifestacije, šolska zbo- rovanja, predstavitve knjig, razstavna dejavnost, otroška rajanja, itd.). V poletnih mesecih (julij in avgust) prireditev v glavnem ni in tudi telovadnica je zaprta, saj se v tem času izvaja generalno čiščenje in vzdrževanje objekta. V telovadnici oziroma v prostorih namenjenih športu vadi okrog 2.000 športnikov na mesec (košarka, odbojka, športna šola, vrtec, balet, plezalna stena, joga, rekreacija, itd.). V to ni všteta šolska telesna vzgoja, ki poteka v jutranjih urah. Kulturni dom je v vsem tem času znal v svojem okviru razviti lastno strokovno tehnično službo, ki uporabnikom zagotavlja ozvočenje prireditev, službo za osvetlitev, montažo scenografij, postavitev razstav itd. Najpomembnejša med tehničnimi uslugami je prav gotovo prenosljiva aparatura za simultano prevajanje. Ostale storitve, ki jih je Kulturni dom usposobljen nuditi in zanje ne najema (in plačuje) zunanjih izvajalcev so: blagajna, notranji bife, garderoba, tiskovni center, sprejemna služba (hostese). Pri vseh predstavah sta redno prisotni dve osebi s certifikatom 626 zaradi zakonskih določil o varnosti. Glede blagajniških uslug naj navedemo rekord, ko je bilo v eni sezoni prodanih in izdanih kar 14.981 vstopnic, letni obisk pa je okrog 30.000 gledalcev. Posebno breme v bilanci Kulturnega doma predstavlja postavka redno in izredno vzdrževanje, ki je pri podobnih stavbah vse prevečkrat nepredviden strošek. Če k temu prištejemo davek Imu, elektriko, vodo , ogrevanje itd. (obveznosti vseh podobnih ustanov), je mera izdatkov več kot polna ... Na kulturnem področju je znal biti Kulturni dom od odprtja dalje inovativen in marsikdaj avantgarda dogajanj na Goriškem. Vedno je iskal nove poti za svoj program, ki naj bi ne bil dvojnik drugih dejavnosti. Moto marsikatere sezone Kulturnega doma je namreč: »V Gorici delajmo to, česar drugi ne delajo!« V tem času morda izstopata gledališki festival komičnega gledališča Komigo (deseta sezona) in glasbeni festival Across the border (od leta 1996 dalje), poleg seveda tradicionalnih »srečanj z avtorji«, likovnih razstav itd.; nato ne gre pozabiti poletnih koncertov na Goriškem gradu, koncertov na meji na skupnem trgu obeh Goric), dogodkov ob obletnicah Kulturnega doma ali solidarnostnih pobud. Najpomembneje pa je, da je bil Kulturni dom v prvi vrsti, če že ne med osrednjimi pobudniki manjšinskih manifestaciji na Goriškem (Trgovski dom, doprsni kip Simonu Gregorčiču, tiha manifestacija proti vojni v Sloveniji junija 1991 na Travniku, postavitev kipa Primožu Trubarju pri Ru-bijskem gradu, postavitev plošče Primožu Trubarju v Gorici, stoletnica bratov Rusjan in drugo. Umestno je izpostaviti tudi tvorno sodelovanje vseh goriških kulturnih subjektov, tako članic SKGZ kot SSO. Vse navedeno je Kulturni dom v Gorici. Je »kulturni kapital« - enako velja za Kulturni center Lojze Bratuž, ki ga ne smemo zasenčiti. Ne gre pozabiti, da opravlja kultura v kriznih trenutkih tudi svojo nenadomestljivo vlogo »duhovne hrane«. Tudi to se v danih razmerah pozna pri delu Kulturnega doma v Gorici. In nenazadnje, naj izpostavim besede goriškega novinarja Igorja Devetaka ob 30-letnici Kulturnega doma, ko je navedel: »Občudovanja vrednih trideset let Kulturnega doma, ker daje kulturi mesta identiteto, ker vzbuja zvestobo, ker zmore čudeže, ker je iz roba naredil center.« Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma v Gorici P. S. Izkoriščam priložnost, da se v tem kriznem trenutku posebej zahvalim osebju, odbornikom in sodelavcem, saj bi brez njihovega truda in vsakodnevnega angažiranja goriškega »slovenskega kulturnega hrama« oziroma, kot je poudarjal Darko Bratina, »pristanišča goriških kultur« ne bilo, saj »si je težko zamisliti Gorico brez Kulturnega doma«. V zvezi z raznimi natolcevanji in posebej s težkim finančnim stanjem pa se vodstvo in uslužbenci Kulturnega doma v Gorici iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jim v tej zvezi izrekli solidarnost. PREJELI SMO O grabežu, orožarski aferi in vstajništvu nekoliko drugače V glosi v PD z dne 7. 3. 2013 je prof. dr. Jože Pirjevec med ostalim navedel nekaj trditev, ki ne prenesejo resne presoje, kot npr.: «da je oro-žarska afera vnesla v naš politični prostor elemente kriminala in zasebnega bogatenja, kakršnega v zgodovini še nismo poznali«, da je Drnovškovo pragmatično upravljanje države imelo za posledico »propad vrednot v našem prostoru in prevlado brezobzirnega grabežljivega neoliberalizma«, pa da je »edino upanje v vstaji, za katero so se odločile ljudske množice««. Zgodovinski rop družbenega premoženja Rop družbenega premoženja se je začel že ob spremembi sistema z »Markovičevo zakonodajo«, ki je omogočala privatizacijo zdravih jeder podjetij s strani menedžerjev, neperspektivni deli pa so z dolgovi in odvečnimi delavci končali v stečaju, s čemer so se dolga leta ukvarjali mediji, parlamentarne komisije ter revizijski in represivni organi. SDK je npr. v svojem prvem poročilu o reviziji lastninskega preoblikovanja v 70-tih podjetjih ugotovila (Delo, 10. 11. 1993) za okrog 180 milijonov mark oškodovanj družbenega premoženja (nepravilna delitev dobička, neutemeljeni odpisi terjatev, škodljive pogodbe, beg kapitala v tujino idr.). V drugem (Slovenec, 13. 1. 1996) za 576 pregledanih podjetij pa so oškodovanja dosegla že eno milijardo in 72 milijonov mark, in tako naprej skozi vso tranzici-jo do megalomanskih menedžerskih prevzemov podjetij, tudi s pomočjo neustrezno zavarovanih »tovarišijskih« kreditov, ki so zamajali banke, in ob čemer vsem nam je dobesedno zastal dih. Pri preiskavah bega kapitala v »ponikalnice« v tujini (Elan, Primex, Adria Airways idr.) smo imeli priložnost brati, da se je to dogajalo tudi z blagoslovom takratnega IS SRS in celo NB, pa da je bil takratni predsednik države Milan Kučan seznanjen z obstojem anonimnih sredstev v tujih bankah, in da so bili najdeni zaupni dokumenti iz obdobja sestopa partije z oblasti, v katerih naj bi pisalo, »da bo zaradi ustanavljanja političnih strank v Sloveniji treba zagotoviti transfer denarja (v tujino) tudi na neustaven način« (Slovenec, 23. 7. 1994). Na ogorčene odmeve javnosti v zvezi z navedenim grabežem se je nekajkrat odzval tudi Kučan (npr. s knjižnega sejma leta 1993), vendar ne z obsodbo gra-beža, ampak z obsodbo medijev, ki naj bi nabrekli od obtožb brez dokazov, domnev brez argumentov, obrekovanj in ponavljanja laži vse bolj zastrupljali ozračje. In danes je že vsem jasno, da so pri tem grabežu imeli glavno besedo »old boysi«, to je bivša politična in gospodarska elita, ki se je po demokratizaciji v veliki meri zatekla v Kučanov forum 21, njihov podmladek pa v druga združenja, in ki že dve desetletji pridno zaposlujejo preiskovalce gospodarskega kriminala in sodišča. Orožarska afera V zgodbo o orožarski aferi, ki so jo medi- ji naprtili v glavnem Janezu Janši, se sam nisem podrobneje poglabljal in se o njej ne morem me-rodajno izrekati. Bi pa rad opozoril na nekatera relevantna dejstva, ki demantirajo obtožbe medijev na Janšev račun. O trgovanju z orožjem je Janša podal dvoje poročil predsedstvu in vladi RS, na podlagi katerih je bila potem tudi opravljena primopredaja z Jelkom Kacinom, ki ga je zamenjal na položaju obrambnega ministra, in v zvezi s katerimi ni imel nihče nobenih pripomb. Predlagal je tudi njihovo obravnavo na DZ ter umik zaupnosti in s tem njihovo odprtje za javnost, kar se pa ni zgodilo. Mediji so začeli dvigovati prah šele par let po opravljeni primopredaji. V svojem govoru na seji DZ z dne 12. 4. 2011 je Janša dejal, »da bi morali sprožiti kazenski postopek proti njemu, če so pristojni mislili, da poročilo ni točno. Končno je tran-zicijska levica imela vso oblast v rokah dvanajst let«. K temu bi sam dodal še to, da bi ga tudi sicer utopila v kozarcu vode, če bi mu dokazala karkoli sumljivega. Nasprotno pa je Janša na seji citiral Drnovškovo izjavo iz leta 1999, da sta »dvome o nepravilnosti v zvezi s prodajo orožja v osamosvojitveni vojni skušala ugotoviti vlada RS in DZ v prejšnjem mandatu, vendar naše aktivnosti takratnih domnev niso potrdile«, kot tudi izjavo Antona Ropa iz leta 2003, »da do danes še nihče ni dokazal predpostavke o nezakonitostih pri trgovanju z orožjem«. In, končno, je citiral tudi izjavo Boruta Pahorja z dne 11. 4. 2011, »da je preiskava o trgovanju z orožjem v DZ izguba časa, saj so bile v zadnjih dvajsetih letih ustanovljene številne komisije, ki niso ničesar odkrile«. Vstajništvo kot rešitev ? V zvezi s samoproglašeno »slovensko ljudsko vstajo« imam sam zelo hude pomisleke. Prvič, z izjemo Maribora in Ljubljane, ne moremo govoriti o nobeni ljudski vstaji, saj se je v ostalih mestih zbrala peščica ljudi, komaj za kak dober pevski zbor. In to v glavnem obrazi z nostalgijo po nekdanjem sistemu, ki se je kljub razsipni sociali, žal, sesul sam vase zaradi svoje nedemokratičnosti in gospodarske neučinkovitosti. Drugič, so vstajniki kljub sloganu o odstopu političnih elit linčali v glavnem politike pomladne opcije. Ubogi Jankovic je bil na silo potisnjen v isti čoln, ker ga je, zgleda, levica morala vsaj delno žrtvovati zaradi njegovih preočitnih grehov in napak. Tretjič, s padcem Janše je vstaja kar naenkrat zgubila sapo, zahteve po odstopu elit so izginile s transparentov, kar bi lahko pomenilo, da je bil glavni cilj vstaje dosežen. Ob napovedi novih vstaj se namreč slišijo v glavnem medle zahteve »po etičnem ravnanju politikov«, »po odpravi korupcije« ipd., kar bolj spominja na kavarniško debato, kot na kaj resnega. Ne podcenjujem nezadovoljstva nad sedanjo družbeno krizo, ki je zajelo tudi Slovenijo, kot tudi ne iskrenih namenov in naporov iskanja izhoda iz nje. Vendar hkrati mislim, da so bili slovenski protesti spretno zmanipulirani predvsem proti določenim tarčam, ki so morale pasti. Zato bo šele čas pokazal, s čem imamo pri nas opravka. Milan Gregorič LJUBLJANA - Mladinski roman Vinka Moderndorferja Roman Kot v filmu spretna sodobna pisava o večnih temah Pri založbi Mladinska knjiga je izšel z drugo zlato ptico nagrajeni mladinski roman Vinka Moderndorferja Kot v filmu. Uredniku Andreju Ilcu se je v res sodobnem romanu zdelo dobro, da je Moderndorfer zelo lucidno in z obilo humorja v eno povezal urbano in podeželsko, vi-soko-tehnološko in organsko ter internet in na roko napisan dnevnik. Ilc je na včerajšnji predstavitvi knjige poudaril, da je roman res sodoben, a ne v površinskem smislu. Sodoben je v tem, da pokaže neka bazična doživljanja in tudi probleme, ki ostajajo kljub površinskim spremembam - te prinašajo raba interneta in popularna kultura - in novodobni navlaki ves čas enaki. V romanu namreč nastopa 12-letni Gašper, ki se je primoran spopasti z ločitvijo staršev. Moderndorfer je imel pri pisanju mladinskega romana Kot v filmu dva cilja. Prvi je bil opis travmatične epizode v življenju najstnika, drugi pa je bil izstop iz zgolj najstniške problematike in tematizacija časa in sodobnih socialnih razmer. Kot v filmu je prvo Moderndorferjeve de- lo, namenjeno bralcem v najstniških letih. Doslej je pisal za najmlajše bralce in zato ga je bilo, kot je dejal, preden se je lotil mladinske knjige, kar malo strah, kako se bo vse skupaj izteklo. Pri vsakem pisanju gre za vživljanje v junake, značaje in situacije, je dejal Moderndorfer in hkrati priznal, da mu je pisanje mladinskega dela delalo več preglavic kot ponavadi. Ko pa je vendarle odkril, kakšen bo Gašperjev značaj, kako bo čustvoval in kakšen bo v odnosu s staršema in prijatelji, je ustvarjalni proces stekel. Pri delu je avtorju veliko pomagal nečak Gašper. A ne s svojo zgodbo, ker je ta popolnoma drugačna od zgodbe junaka v knjigi, temveč z zbiranjem fraz in besed, ki so udomačene v jeziku najstnikov in jih je nato Moderndorfer tudi uporabil v romanu. Ta jezik se izredno hitro spreminja, skorajda "na minuto", je zelo duhovit in neobvezujoč, zato ga je avtor, kot je dejal, hitro posvojil. Letos so bila za nagrado modra ptica nomi-nirana še dela Kam je izginila Brina? Tadeja Goloba, Reševanje plavolask Mihe Mazzinija, Kar ne ubije Cvetke Sokolov ter Taša Irene Velikonja. 8 Sreda, 3. aprila 2013 TRST / SLIKARSTVO - V Parizu razstava Narodne galerije iz Ljubljane Slovenski impresionisti se selijo v Petit Palais Na ogled bo 200 eksponatov - V Narodni galeriji nova stalna zbirka V Narodni galeriji potekajo te dni zadnje priprave na veliko razstavo slovenskih impresionistov, ki bo gostovala od 18. aprila do 13. julija v Parizu. Francoski in mednarodni javnosti se bo slovenska likovna umetnost prvič predstavila v tolikšnem obsegu. V Muzeju lepih umetnosti mesta Pariz v palači Petit Palais bo na ogled del gradiva, ki so ga predstavili na izjemno uspešni razstavi Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920, prirejeni leta 2008 v ljubljanski Narodni galeriji. Skozi razstavo bodo predstavili vrhunec starejše slovenske likovne umetnosti, fo- tografijo, film in arhitekturo izbranega obdobja. Hkrati bo razstava pokazala širši zgodovinski kontekst in oblikovanje Ljubljane kot nacionalnega središča Slovencev. Poleg četverice impresionistov, ki jo sestavljajo Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matej Sternen, bodo predstavljeni tudi njihovi sopotniki, med njimi predvsem realista Jurij Šubic in Ivana Kobilca. Umetninam se bo pridružila tudi različica slike Jurija Šubica Pred lovom iz muzeja v Niortu v zahodni Franciji. Na razstavi Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920 (Les impressionnistes slovènes et leur temps 1890 - 1920) bo na ogled 200 eksponatov - slik, kipov, risb, karikatur, knjižnih oprem in filmov, arhitektura pa bo predstavljena s pomočjo video projekcije. Pariško razstavo so včeraj predstavili na tiskovni konferenci v Ljubljani, na kateri je direktorica Narodne galerije Barbara Jaki spregovorila tudi o novi postavitvi stalne zbirke slovenske umetnosti. To si je trenutno mogoče ogledati v novi hiši, kjer je bila doslej zbirka evropskih mojstrov. Galerija je namreč oktobra lani zaradi prenove zaprla vrata Narodnega doma, kjer je stala zbirka; ker pa je njeno osrednje poslanstvo predstavljanje slovenske umetnosti, so v času obnove izbor del iz stalne zbirke prenesli v prostore bivše zbirke evropskih mojstrov. Za takšno rešitev so se odločili tudi zato, ker se je tako ponudila priložnost, da dela slovenske umetnosti povežejo z izbranimi umetninami evropskih mojstrov, je pojasnila direktorica. Postavitev so v nekaterih delih dopolnili še z deli iz depojev. Tako je sedaj na 774 kvadratnih metrih razstavne površine na ogled skupaj 185 umetnin, od tega 54 iz depojev. Stalna zbirka pokriva obdobje od 14. do začetka 20. stoletja. Tako postavljena bo predvidoma na ogled do jeseni leta 2015 oziroma do končanja prenove Narodnega doma. V galeriji so 28 umetnin iz nove postavitve poleg običajnih legend opremili tudi s QR kodami, ki odpirajo kratke opise umetnin z osnovnimi podatki. VIDEM - Sezona Teatra Contatto Totalno gledališče Wima Vandekeybusa in skupine Ultima Vez Kaj lahko na odru ustvarijo štirje plesalci, dva igralca, glasbenik in fotograf? Zanimiv primer »totalnega« gledališča, če jih vodi Wim Vandekeybus. Znani flamski gledališki ustvarjalec je za svojo zadnjo stvaritev booty Looting, ki je bila krstno uprizorjena junija lani na beneškem plesnem festivalu, zbral to pisano druščino, da bi dodobra razgibal odrsko dogajanje. Predstavo, ki v naslovu poziva h »kraji že ukradenega«, so kot enega glavnih dogodkov uvrstili v 31. sezono videmskega Teatra Contatto. Videmski center CSS, inovacijsko stalno gledališče FJK, je kot ideator tudi tokratne sezone Teatra Con-tatto za vezno nit izbral »evrovizije« in k sodelovanju povabil nekaj tujih gledaliških skupin. Doprinos Wima Vandekeybusa in njegove skupine Ultima Vez je zanimiv z dveh vidikov: z gledališkega vidika od leta 1986 v svoje predstave vnaša novosti prelomnega značaja, z vsebinskega pa se veže na današnjost, ki pa je ne (samo) prikazuje, temveč vanjo posega. Wim Vandekeybus (1963) se je najprej uveljavil kot plesalec in koreograf. O njegovih koreografijah so zapisali, da so agresivne in nabite z adrenalinom, tako da oder spremenijo v vojno polje. Vendar po njegovem ne morejo povedati vsega, kar bi z določenim projektom želel. Kot je izjavil prav ob tej predstavi, je zanj ples samo del obširnejše in bolj pestre celote. Po njegovem mora odrsko dogajanje zapolniti oder in tako pritegniti pozornosti gledalcev. V plesu je težko ustvariti nenehne prehode in nove situacije, zato rad premeša razna izrazna sredstva. In tako lahko v svo- POEZIJA - V italijanski literarni reviji Poesia izšel obsežen zapis o Miroslavu Košuti Košuta - »la fede immortale« Italijanski mesečnik Poesia je v svoji mar-čevski številki namenil posebno pozornost tržaškemu pesniku Miroslavu Košuti. V reviji, ki naslovnico posveča kitajskemu pesniku in lanskemu Noninovemu nagrajencu Yangu Lianu, so tako našli mesto verzi o kriških ribičih, prastrahu ...in tistem Trstu, ki je »kot vera, ki ne dogori«. Ravno pesem Ta Trst je navdihnila tudi naslov članka »Miroslav Košua - La fede immortale«. Obsežen prispevek o pesniku, ki se je rodil v Križu leta 1936, je podpisal tržaški slovenist Miran Košuta. V svojem kritiškem zapisu je italijanskim bralcem predstavil življenje in delo tržaškega pesnika, ki je leta 2011 prejel tudi najvišje slovensko kulturno priznanje - Prešernovo nagrado. Od prve pesniške zbirke Morje brez obale, ki je izšla leta 1963, do najnovejših zbirk Drevo življenja in Mavrična školjka, ki sta izšli pred dvema letoma. Od neoromantičnih vplivov mimo modernizma do izoblikovanja samosvojega lirskega jaza, ki živi razpet med spomini na otroštvo in aktualnimi nacionalnimi konflikti, med rojstnim Križem in istim Trstom, ki je »kot mesto na robu sveta«, med soncem in sencami, med vitalnostjo in tesnobo. A ostaja grenkobi in osebnim tragedijam navkljub zaverovan v zmago ljubezni, dobrega, poezije. Najznačilnejši elementi Košuto-ve lirike pridejo očitno do izraza v izboru pesmi, s katerim je Miran Košuta opremil svoj članek. V reviji Peosia je namreč objavljenih tudi deset pesmi v slovenskem izvirniku in italijanskih prevodih, ki sta jih podpisala Darja Betocchi in Miran Košuta. Bralci, ki bodo segli po italijanski literarni reviji, se bodo seznanili tudi z ostalimi področji Košutovega udejstvovanja: v preteklosti je na primer pisal šansone in igre za radio in gledališče (dolga leta je tudi vodil Slovensko stalno gledališče v Trstu), se posvetil prozi (Spomini Angela Katice), predvsem pa veliko pisal tudi za otroke, katerim je posvetil igrive, prepričljive verze. (pd) Prastrah Paura To je prastrah - ancestrale obrazec poznam. Želja v nogah, E' paura ancestrale - da pojdeš drugam. lo schema conosco. Smania di scappare Pasji nagon, in un altro posto. ki sluti obroč. Sončni zaton Istinto canino in v hipu noč. di fronte alla catena. Sole in declino Votel in nag e gia e notte piena. hočeš domov; planeš čez prag - Nudo e svuotato v hišo strahov. brami conforto; via a perdifiato - nella tana dell'orco. Prevod: Darja Betocchi je projekte vpleta nove osebe, kar ga dodatno spodbuja. Tokratna absolutna novost je prisotnost fotografa, ki soustvarja odrsko dogajanje, saj fotografira nastopajoče in njegove fotografije na posebnem platnu sooblikujejo sceno. Prisotnost fotografa, v konkretnem Dannyja Willemsa, je ključnega pomena, ker utemeljuje osnovno tezo predstave booty Looting: fotografija ubija sedanjost in zamrzuje preteklost, vendar če ni nikakršne sledi o preteklosti, jo lahko obudimo na odru s fotografijo, ki sicer prikazuje lažno sedanjost-preteklost, kar pa lahko očara občinstvo. V tej igri lažnega-res-ničnega, sedanjega-preteklega, mitičnega-človeškega Vandekeybus vodi štiri mlade plesalce in dva zrela igralca; fotograf stalno dokumentira dogajanje, ki ga glasbeno spremlja Elko Blijweed. Igralca Jerry Kil-lick in Birgit Walter ter plesalci Elena Fo-kina, Dymitry Szypura, Luke Jessop in Kip Johnson so tudi soavtorji predstave in so »globalni« interpreti. Globalnost po Van-dekeybusovem vzorcu namreč predvideva tudi totalno, globalno predanost interpretaciji. Na odru tudi oni »kradejo«, ker iz svojega poustvarjalnega področja posegajo v druga; sedanjost krade iz preteklosti; fotograf krade izraze interpretov; predstava krade iz človeških zgodb in mitologije ... Iz vsega tega nastane predstava, ki »gradi in ruši« in računa na sodelovanje občinstva. Videmsko v dvorani Pa-lamostre se je na odrske izzive pozitivno odzvalo, saj jo je Wim Vindekeybus z in-terpreti znal ujeti v svoje neverjetno odrsko preigravanje. (bip) SLOVENIJA Boris Pahor izstopil iz centra PEN Pisatelj Boris Pahor je izstopil iz Slovenskega centra PEN, potem ko je upravni odbor PEN izključil nekdanjega premierja Janeza Janšo. Kot je Pahor povedal za spletni portal slomedia.it, zapušča PEN, ker meni, da ta ne sme slediti politiki. PEN je Janšo iz svoje srede izključil 25. marca »po temeljiti obravnavi poročila častnega razsodišča«. Kot so zapisali, so ga iz PEN izključili zaradi več javnih izjav, ki naj ne bi bile v skladu s temeljno listino mednarodnega PEN. Odločitev za izključitev je sprožila različne odzive pri kulturnikih, med katerimi jih je nekaj izstopilo iz centra. Tako so člansko izkaznico med drugimi vrnili Tone Kuntner, Alenka Pu-har, Andrej Capuder, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, Dimitrij Rupel in Jože Snoj. / ITALIJA, SVET Sreda, 3. aprila 2013 9 Levo Pierluigi Bersani, desno Giorgio Napolitano ansa NIKOZIJA - Haris Georgiades včeraj imenovan za novega finančnaga ministra Po doseženem dogovoru o finančni pomoči razmere na otoku na poti normalizacije RIM - Predsednik Napolitano pojasnil odločitve in odgovoril na kritike Skupina »modrecev« ima na voljo deset dni časa Grillu aplavz Marine Le Pen RIM - Skupini strokovnjakov sta včeraj s srečanjem z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom začeli delo, katerega cilj je najti izhod iz politične krize v državi. Skupini, ki ju sestavlja deset t. i. modrecev, je k delu povabil Napolitano, da bi s konkretnimi predlogi našli izhod iz krize in postavili temelje za novo vlado. Ena skupina se ukvarja z institucionalnimi vprašanji, med drugim z novo volilno zakonodajo, druga pa z gospodarskimi in ekonomsko socialnimi temami. Najprej se je sestala »socialna« skupina, ki jo sestavljajo Enrico Giovannini, Giovanni Petruzzel-la, Salvatore Rossi, Enrico Moavero MIlanese, Giancarlo Giorgetti in Filippo Bub-bico. »Institucionalno« skupino pa sestavljajo Valerio Onida, Mario Mauro, Gae-tano Quagliariello in Luciano Violante. Italijanski mediji ugibajo, da bi morali strokovnjaki najpozneje v osmih do desetih dneh predstaviti prve rezultate. Tudi v predsedniški palači so poudarili »očitno časovno omejitev« misije. Kot je dejal eden od članov skupin, senator Mario Mauro, je njihova najpomembnejša naloga »ponovno vzpostaviti klimo zaupanja«. Po začetnih pohvalah na račun Na-politanove odločitve s strani strank, je bil ukrep konec tedna deležen tudi nekaj kritik. Predvsem desnosredinski tabor Silvia Berlusconija je sklic strokovnjakov kritiziral kot zapravljanje časa in zahteval nove volitve. Celo nekateri člani skupin dvomijo v svojo misijo. »Trenutno je vse negotovo, ne moremo biti zelo optimistični glede izida te akcije,« je pred včerajšnjim prvim srečanjem dejal nekdanji ustavni sodnik Valerio Onida. Predsednk republike Giorgio Napolitano je po srečanjih izdal tiskovno noto, v kateri je poudaril, da imajo »modreci« deset dni časa, da opravijo svojo nalogo. Odgovoril pa je tudi na kritike, ki jih je bil deležen v zadnjih dneh, rekoč, da pri odločitvi in izbiri imen ni bil brez dvomov in varen pred napakami. Med drugim je predsednik republike izrazil razumevanje za kritike, po katerih v skupino ni bila vključena nobena ženska. Šlo je pač za hitre in kratkoročne odločitve, pri drugih, dolgoročnejših imenovanjih so bile vključene tudi ženske, je povedal predsednik. Napolitano je nadalje poudaril, da imenovanje skupine modrih nikakor ne zmanjšuje vloge parlamenta, temveč gre le za poskus, da se omogoči političen dogovor za imenovanje nove vlade. Skupini bosta vsekakor postavili v ospredje nujna vprašanja, ki jih je treba rešiti. Voditelj Demokratske stranke Pier-luigi Bersani je medtem včeraj ponovno podaril potrebo po vladi, ki naj bo odraz potreb po spremembah, ki jih zahtevajo ljudje. Demkoratska stranka si pri tem prevzema maksimalne odgovornosti, to pa ne pomeni zavzemanje za najširšo vladno formulo, vključno z Ljudstvom svobode. Pri tek je Bersani namignil na možnost, da lahko vlado vodi tudi nekdo drug, saj so prioriteta problemi države. Poudari pa je tudi, glede predsednika republike niso možna barantanja, temveč je treba poiskati osebnost, ki bo uživala najširši možni konsenz. Bersaniju je ostro oponiral voditelj LS Angelino Alfano, ki je dejal, da je njegova stran maksimalno razpoložljiva za dogovore in skupno formulo vladanja, ki pa da jo Bersani trmasto odklanja. Beppe Grillo pa je medtem za svoja protievropska stališča doživel aplavz voditeljice francoskega skrajno desničarskega Front National Marine Le Pen, ki je dejala, da je pripravljena na srečanje z njim, kajti evroskeptične skupine se morajo po njeni oceni povezati. Tako kot Grillo je Le Pe-nova dejala, da problemov ne morejo reševati »tisti, ki so jih povzročili«. NIKOZIJA - Ciper se po doseženem dogovoru o finančni pomoči držav z evrom pripravlja na nadaljnje korake. Da se razmere na otoku počasi normalizirajo, kaže včerajšnja omilitev nekaterih omejitev finančnih tokov. Sporne transakcije, izvedene v dneh pred zaprtjem bank, bodo predmet sodne preiskave, državo pa bo iz krize poskušal popeljati novi finančni minister. Ciprski finančni minister Mihalis Saris je včeraj odstopil. Kot je pojasnil, je eden od razlogov za odločitev dejstvo, da je bil v preteklosti predsednik banke Laiki, katere propad je pomembno prispeval k finančnemu zlomu države. Predsednik Nikos Anastasiades je Sarisov odstop sprejel. Ob tem se mu je zahvalil za njegov velik prispevek v »zahtevnih pogajanjih« s trojko mednarodnih posojilodajalcev. Za naslednika Sarisa je bil že včeraj imenovan dosedanji minister za delo Haris Georgiades. Njegova prisega je napovedana za sredo. Georgiadesa opisujejo kot mladega ekonomista, ki se je na zelo nepriljubljenem delovnem mestu znašel le nekaj dni pred 41. rojstnim dnevom in le mesec zatem, ko je postal ciprski minister za delo. Novi finančni minister otoške države je študiral ekonomijo in mednarodne odnose v Veliki Britaniji, magistriral pa je iz evro-mediteran-skih študij. Je član konservativne stranke Di-sy predsednika Anastasiadesa in je eden od njegovih tesnih sodelavcev. Ciprske oblasti so sicer včeraj sprožile sodno preiskavo domnev o dvigih velikih vsot denarja iz Bank of Cyprus in Laiki v dneh in tednih, preden so sredi marca na otoku zaprli vse banke. Dogovor o mednarodni pomoči določa, da bodo pri reševanju Cipra in njegovega bančnega sektorja sodelovali tudi veliki varčevalci v ciprskih bankah. A na otoku so se pojavila namigovanja, da so številni vodilni politiki in poslovneži izkoristili svoj položaj in še pravočasno zaščitili svoje premoženje v bankah. Kot so razkrili mediji, so nekatera ciprska in evropska podjetja tik pred zaprtjem bank na Cipru prenakazala okoli 700 milijonov evrov v tujino. Za ta korak naj bi se odločili tudi številni politiki, med njimi tudi sorodniki Anastasiadesa. Ciprski pred- Haris Gaorgiades ansa sednik je zato tričlansko komisijo, ki bo preiskovala sporne transakcije, pozval, naj prednostno preiščejo dejanja tako njega samega kot članov njegove družine. Preiskava bo poleg tega zajela tudi domneve, da so nekateri politiki in gospodarstveniki dobili kredite ciprskih bank in jih nato le delno ali sploh ne odplačali. PJONGJANG - Stopnjevanje napetosti in grožnje Severna Koreja namerava ponovno zagnati zaprti jedrski reaktor Yongbyon Po skoraj dveh tednih so se banke na Cipru minuli četrtek ponovno odprle, a varčevalci kljub temu nimajo neomejenega dostopa do svojega denarja. Na otoku so namreč uvedli stroge omejitve, po katerih posameznik na primer dnevno ne more dvigniti več kot 300 evrov, iz države pa je prepovedano odnesti več kot 1000 evrov gotovine. Včeraj je centralna banka nekatere omejitve omilila. Omejitev na transakcije podjetij je zvišala s 5000 na 25.000 evrov, ljudje pa lahko po novem izdajajo čeke v višini do 9000 evrov. Predstavnik ciprske centralne banke Jiangos Demetriu je za državni radio povedal, da bodo lahko varčevalci največje ciprske banke Bank of Cyprus dostopali do desetih odstotkov depozitov, ki presegajo 100.000 evrov. Predstavniki Evropske centralne banke, EU in Mednarodnega denarnega sklada, t.i. trojke, so namreč prosili za več informacij, preden bodo varčevalcem sprostili vseh 40 odstotkov depozitov, ki presegajo mejo 100.000 evrov in jih bodo lahko obdržali. Veliki varčevalci bi preostalih 60 odstotkov lahko v celoti izgubili. ZLATO (999,99 %%) za kg 39.522,16 € -576,64 SOD NAFTE (159 litrov) 111,08 $ +0,12 PJONGJANG - Severna Koreja namerava vnovič zagnati jedrski reaktor v kompleksu Yongbyon, ki so ga v okviru mednarodnega dogovora zaprli leta2007. Poteza po poročanju državnih medijev poleg ponovnega zagona vključuje tudi nekatere druge spremembe, kar bi po mnenju nekaterih lahko pomenilo proizvodnjo visoko obogatenega urana.Severna Koreja je ustavila delovanje reaktorja julija 2007, potem ko je v okviru šeststranskih pogajanj pristala na opustitev jedrskega programa v zameno za milijon ton goriva in umik z ameriškega seznama držav, ki podpirajo terorizem. Reaktor je bil edini vir plutonija za severnokorejski jedrski program. Pjongjang je nato leta 2010 razkril nov obrat za bogatenje urana, pri čemer pa so oblasti vztrajale, da gre za proizvodnjo nizko obogatenega urana za energetske namene. Ko so oblasti včeraj omenile spremembe v Yongbyonu, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povzročile zaskrbljenost, da bodo obrat spremenile tako, da bo odslej proizvajal visoko obogateni uran, primeren za izdelavo jedrskega orožja. Severna Koreja je sicer v soboto sporočila, da stopa v vojno z Južno Korejo. Hkrati je Pjongjang tako Seul kot Washington opozoril, da bi kakršna koli provokacija lahko povzročila vseobsegajoč jedrski spopad. Južnokorejska predsednica Park Geun Hye je na to odgovorila z napovedjo ostrega in takojšnega odgovora Seula na morebitno agresijo Severne Koreje. ZDA pa so v Južni Koreji v okviru skupnih vojaških vaj namestile lovska letala F-22. Na napoved Severne Koreje o ponovnem zagonu jedrskega reaktorja se je z obžalovanjem odzvala Kitajska. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Hong Lei je vse strani pozval, naj ostanejo »mirne in zadržane«. Kitajska se po njegovih besedah zavzema za jedrsko razorožitev polotoka in zaščito miru in stabilnosti na območju. Po mnenju generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona pa so šle vse večje napetosti na Korejskem polotoku že predaleč in bi lahko vodile v odprt konflikt. »Jedrske grožnje niso igra,« je na obisku v Andori posvaril Ban. Čeprav verjame, da nobena država ne namerava napasti Severne Koreje, se boji, da se bodo »drugi ostro odzvali na kakršno koli neposredno vojaško provokaci-jo. Stvari se morajo umiriti,« je dejal in dodal, da so pogovori edini način za rešitev krize, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Potezo pa so kot »obžalovanja vredno« označili v Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA). »Gre za še en obžalovanja vreden korak, ki pomeni očitno kršitev resolucij Varnostnega sveta ZN,« je zapisal tiskovni predstavnik agencije Gill Tudor. Generalni direktor IAEA Jukija Amano po njegovih navedbah še enkrat »odločno poziva Severno Korejo k popolni implementaciji vseh relevantnih resolucij Varnostnega sveta ZN in odbora guvernerjev IAEA«. Podobno so tudi v ZDA menili, da gre za nov znak, da Pjongjang krši svoje mednarodne obveznosti. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je ob tem Rusijo in Kitajsko pozval, naj bolj odločno posredujeta. (STA) EVRO 1,2840$ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. aprila 2013 evro (povprečni tečaj) valute 2.4 28.3 ameriški dolar 1,2840 1,2805 japonski jen 119,79 120,87 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,881 25,740 danska krona 7,4548 7,4553 britanski funt 0,84690 0,84560 madžarski forint 301,91 304,42 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7012 0,7017 poljski zlot 4,1846 4,1804 romunski lev 4,4185 4,4193 švedska krona 8,3110 8,3553 švicarski frank 1,2159 1,2195 norveška krona 7,4670 7,5940 hrvaška kuna 7,6063 7,5940 ruski rubel 40,0061 39,7617 turška lira 2,3170 2,3212 avstralski dolar 1,2267 1,2308 braziljski real 2,5913 2,5703 kanadski dolar 1,3006 1,3021 kitajski juan 7,9379 7,9600 indijska rupija 69,6530 69,5660 južnoafriški rand 11,8186 11,8200 1 0 Sreda, 3. aprila 2013 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Spor se seli na upravno sodišče Pritožba zoper deželo, ker ne ščiti kinodvoran Komercialni park, ki nastaja ob Ikeini trgovini v Vilešu, bo po načrtih vseboval tudi multikino bumbaca Ker dežela FJK ni z ustreznim pravilnikom zaščitila obstoječih kinodvoran v goriški pokrajini in ni prisluhnila pozivom, naj to uredi, preden bo novi multikino, ki ga načrtujejo v okviru Ikeinega komercialnega parka pri Vilešu, povzročil nepopravljivo škodo, se bo zadeva reševala na sodni ravni. Združenje AGIS-ANEC (Asso-ciazione Generale Italiana Spettacolo - As-sociazione Nazionale Esercenti Cinema) Tre Venezie, ki po zgledu sindikatov zagovarja interese svojih članov - upraviteljev ki-nodvoran -, je namreč na upravno sodišče v Trstu vložilo pritožbo zoper deželo FJK, ki po oceni ANEC ni ukrepala kljub zakonskim obvezam. Pritožba je posledica neuslišanih pozivov, ki so na deželo leteli zlasti iz Gorice in Tržiča. Tu delujeta Ki-nemaxa, ki ju upravlja goriško podjetje Transmedia iz skupine KB 1909 in kjer odigrava film ob komercialni tudi izrazito kulturno vlogo. Dokaz le-tega je Hiša filma na goriškem Travniku, kjer so s filmom povezane dejavnosti samo v lanskem letu privabile okrog 250 tisoč ljudi. V pritožbi, ki je bila vložena v prvi polovici marca - vest je v javnost pricurljala šele v minulih dneh -, je navedeno, da jabolko spora je zakonodaja s področja odpiranja novih kinodvoran. S sklepom št. 2084 z dne 10. novembra 2011 je deželna vlada FJK sicer odobrila načrt s pravilnikom za kinodvorane, ki je bil predviden po deželnem zakonu 21/2006, a ga je nato s sklepom št. 0184 z dne 10. februarja 2012 preklicala. Začela se je naporna konfrontacija z deželo, angažirali so se politiki in združenja trgovcev, zadeva je večkrat odmevala tudi v deželnem svetu. Zaman. Vlada predsednika Renza Tonda je nazadnje potrdila svoj namen, da ne bo odobrila pravilnika, kakor ji nalaga zakon iz leta 2006. Pri tem se je sklicevala na smernice Mon-tijeve vlade s področja liberalizacij in na programski dogovor z načrtovalci komercialnega parka pri Vilešu, ki so predvideli v drugem nadstropju nastajajočega objekta ureditev sedmih kinodvoran s približno 1.200 sedeži. Po oceni AGIS-ANEC je ravnanje dežele sporno in nezakonito, zato je bila na upravno sodišče vložena pritožba. »Cilj pritožbe je zaščititi naše članice in potrditi zakonsko legitimnost norme, ki je bila sprva odobrena,« beremo v listu CineNotes z dne 25. marca 2013, ki poroča o novostih na trgu filma in avdiovizualnih produkcij. Sodna pot je torej ubrana, s tem pa se je tudi začela tekma s časom, saj družba, ki je pripravljena upravljati multikino pri Vilešu - angleška multinacio-nalka UCI - napoveduje njegovo odprtje še letos decembra. GORICA - Predsednik dežele in kandidat Renzo Tondo Nezadostni odgovori in nezadovoljno občinstvo Jalovo. Tako bi lahko ocenili včerajšnje srečanje z desnosredinskim kandidatom za predsednika Dežele FJK Renzom Tondom na goriškem sedežu pokrajinske zveze trgovcev Confcommercio. Morebitnih rešitev, pravzaprav kakršnihkoli konkretnih zamisli namreč ni bilo slišati. Tako kot na predvolilnem soočanju v Kinemaxu, ki se ga Tondo ni udeležil, je zaskrbljujoče stanje goriškega trgovskega sektorja nazorno uokviril pokrajinski predsednik zveze Gianluca Madriz. Ob davkih in birokraciji, ki dušita trgovce, je opozoril na trgovski pol pri trgovini Ikea, ki bo v kratkem zagledal luč. Male trgovce skrbi »rojstvo« umetnega središča, ki bo osiromašilo goriške trgovce in hkrati mesto samo, saj bo z dejavnostjo usahnilo tudi življenje v središču. Zaustavil se je pri Gra-dežu, ki mu morje briše plažo, in Tržiču, kjer je trgovina povsem na psu. Z rešitvami ne razpolagam, imam pa nekaj predlogov, je občinstvo, ki je do kraja napolnilo dvorano, nagovoril Tondo. Med temi je omenil zlasti potrebo po zmanjšanju davkov v tem obmejnem pasu in večjem prilivu sredstev za njegov razvoj, podpori podjetjem na teritoriju ter uvedbi resnih reform. Iz občinstva so se nato usula vprašanja: predsednik tržiške zveze trgovcev Ascom Paolo Bratina je opozoril, da je njihova dejavnost tragično razpolovljena in da se industrijska politika sploh ne zmeni za mesto, Aleš Wal-tritsch je bil kritičen do dežele, v kateri ne vidi primernega sogovornika in ki podpira na- Renzo Tondo (levo) včeraj ni prepričal občinstva bumbaca stajanje novega središča pri Vilešu, ki bo osiromašilo Gorico - predvsem z ureditvijo novih kinodvoran. Predsednik gradeških trgovcev Loris Fumolo je opozoril na laguno, v katero se bo čez 20 let spremenil Gradež, predsednik goriške zveze obrtnikov Ariano Me-deot pa je spregovoril o težavah s kreditom, medtem ko je usoda vse redkejših goriških črpalkarjev zanimala Roberta Panzallija. Ko je napočil čas za odgovore, pa smo se morali zadovoljiti s telegrafskimi in sila nekonstruktivnimi ugotovitvami. Glede bencina je Tondo dejal, da si bo prizadeval za podaljšanje olajšav za nabavo goriva, strukturalne ukrepe, ki jih potrebuje gra-deška plaža, je mimogrede prezrl, glede trgovskih centrov pa je izgovore iskal v dejstvu, da je njihovo postavitev določila že prejšnja, Illyjeva vlada, on pa mora delo zaključiti. Kar zadeva ureditev spet novih kinodvoran pri Vilešu, pa je na koncu še dodal, da je pripravljen na soočenje. Z usodo tržiških trgovcev in mesta pa kaže, da se bodo še dalje poigravale inštitucije. Skratka, nezadostni odgovori in upravičeno nezadovoljno občinstvo. (sas) TRZIC Zmanjkalo je denarja za nov ekološki otok Ekološki otok, ki naj bi nastal v Ulici Bagni med Tržičem in Štarancanom, bo moral počakati na boljše čase. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, se dela na 3500 kv.m. površini še niso začela. Za gradnjo ekološkega otoka naj bi potrebovali 630 tisoč evrov, ki naj bi jih nakazali obe občini, ob podpori goriške pokrajinske uprave. Kaže, da je bila tržiška občina zaradi finančne stiske primorana umakniti svoj delež. Odpadke bodo zato še dalje (po pogodbi baje do 31. decembra) prevažali v zbirno središče v Ulici Consiglio d'Europa v Tržiču. TRŽIČ - Legambiente Srečanje proti termoelektrarni na premog Kaže, da se bitka med tržiško oko-ljevarstveno organizacijo Legambiente in družbo A2A ne bo polegla. Okolje-varstveniki namreč ne sprejemajo projekta o tržiški termoelektrarni, ki bi delovala izključno na premog. Predsednik krožka Green Gang Michele Tonzar je na včerajšnji skupščini pojasnil, da so inštitucije namreč povsem prezrle njihov predlog za termoelektrarno, ki bi raje delovala na podlagi alternativnih virov energije in plina. Vdali pa se nikakor ne bodo: že maja zato snujejo javno srečanje, ki bo posvečeno ravno prihodnosti tega energetskega stroja. Med drugimi naj bi se srečanja udeležil tudi Gianluigi Angelantoni, pooblaščeni upravitelj neke družbe iz Perugie, ki s podjetjem Siemens proizvaja posebne cevi iz raztopljenih soli za sončno energijo. Na včerajšnji skupščini je beseda tekla tudi o reklamnem spotu o smotrnem ločenem zbiranju odpadkov, ki ga organizacija pripravlja v domeni z goriško pokrajino. Volitve n DEMOKRATSKA STRANKA »Glas za levo sredino je glas za drugačno deželo« Glas za Demokratsko stranko je glas za drugačno deželo. Na to sta opozorila le-vosredinska kandidatka DS za predsednico deželne vlade Debora Serracchiani in tržiški kandidat DS za deželni svet Omar Greco, ki sta se v Gradišču srečala z volivci. V preteklih petih letih je bila dežela FJK zapostavljena in izgubila je svojo posebnost, sta opozorila kandidata: stopnja brezposelnosti se je v petih letih podvojila, podatki o izvozu so vse bolj negativni in gospodarska rast zaostaja v primerjavi z italijanskim povprečjem. Dežela potrebuje torej korenite spremembe oz. reforme, ki bodo spodbudile ponovno rast. Greco poudarja, da prioritete so delo, ukrepi, ki bodo privabili podjetja in naložbe, ter poenostavljanje birokracije. Nujno potrebno bo ukrepati tudi v tržiškem pristanišču, ki se že dolga leta spopada z istimi težavami in ovirami, za katere pa nihče ne odgovarja. LEVICA EKOLOGIJA IN SVOBODA Zmanjkalo je zaupanja in pogumnih izbir Pokrajinsko vodstvo goriške stranke Levica ekologija in svoboda (SEL) je izrazilo zaskrbljenost nad dogajanjem na državni ravni. Kritično je ocenilo izbiro predsednika države Giorgia Napolitana, ki je usodo države predalo desetim izvedencem, med katerimi ni niti ene ženske. Država ostaja namreč ovita v zastarele ste-reotipe, nemočna in pasivna. Zmanjkalo ji je namreč zaupanja, pogumnih izbir in jasnih besed - tistih, ki jih sicer Gibanje 5 zvezd res ponuja, a pridobivajo v ustih komika sila neprimeren prizvok. DEMOKRATSKA STRANKA Infotočke za Saro Vito Odbor kandidatke Demokratske stranke za deželni svet Sare Vito opozarja, da bodo pri t.i. infotočkah, ki so posejane po Goriškem, našli vse informacije o volilnem programu Vitove. Danes bo infotočka tako v Tržiču (Trg Cavour od 9. do 13. ure) kot v Ron-kah (na tržnici od 9. do 13. ure), jutri pa bo v Gorici (na Korzu Verdi od 9.30 do 11.30). / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 3. aprila 2013 1 1 ROMJAN - Časopis »pognal« na slovenski osnovni šoli Romjanovice iz okolja na robu slovenskega jezikovnega prostora Naslovnica Romjanovic (zgoraj) in člani uredništva (desno) Učenke in učenci četrtega razreda slovenske osnovne šole v Romjanu so pred kratkim izdali živopisno publikacijo. Naslovili so jo s sestavljenko dveh besed Romjanovice, zamislili pa so si jo v okviru vzgojne pobude Poganjki projektov. Zapisati je treba, da je četrti razred romjanske šole nameščen v sicer podzemnih, a ličnih prostorih krajevne cerkve oziroma žup-nišča. Prostorska stiska je, na srečo, že nekaj let odprto vprašanje slovenskega osnovnošolskega poučevanja v Laškem, kjer čakajo na gradnjo nove šolske stavbe; na srečo, ker pač pomeni, da so vpisi številčni, saj je zanimanje za slovenščino in slovensko kulturo očitno izredno živo v okolju, ki leži na robu slovenskega jezikovnega prostora. Takšne pobude, kot je časopisni proizvod v okviru Poganjkov projektov, lahko zanimanje za tamkajšnjo šolo le povečajo. Zasnova dejavnosti predvideva, da otroci in učno osebje najprej zastavijo načrt od predstavitve zamisli mimo razčlembe posameznih faz do zaključnega rezultata. V tem primeru so najprej izdelali sedem tabel, vsebino katerih so postopoma uresničevali. Nastala je publikacija velikosti A4 na dvaindvajsetih straneh, vključno s platnicama. V primerjavi z nekaterimi drugimi šolskim izdajami v organizaciji učencev ali dijakov so Romjanovi-ce lične in dovršene, tisk je jasen in berljiv, posnetki pa čisti in barvni. Predvsem je živahna vsebina: od petih pogovorov z odraslimi osebami, ki s šolo živijo in dihajo, do opisov zelenega tedna, dneva slovenske kulture, bralnega zajtrka, pustnega rajanja in mask ter pobude »Govorimo slovensko«. Slednja je še kako pomembna zato, da postane slovenščina iz zgolj šol- skega predmeta splošno uporabljena v okolju, ki ni slovensko. Potem so tu tudi horoskop, črkovna premetanka na temo Franceta Prešerna in črkovni »kaos«, iz katerega je zanimivo izluščiti tako rekoč celoten Prešernov življenjepis. Najbolj ustvarjalno pa je poglavje z naslovom »Mi kot pesniki«: učenci in učenke so v dvojicah na raznih vsebinskih osnovah (»Čarobni svet«, »Pouk«, »Živalski vrt«, »Moja mama kuha«, »Pomlad je prišla«, »Zakaj nosimo hlače« ...) sestavili stihe, ki se rimajo (večkrat tudi notranje), in pogosto z igrivimi in hudomušnimi besednimi rešitvami. Na koncu so še horoskop in zahvale. Za vsem stojita skrb in vztrajnost učiteljic Elene Zulian in Stefanie Mozetic, ki sta bili vodji projekta, z ostalim šolskim osebjem. (ar) ŠTEVERJAN - Profesorica in prevajalka Sara Terpin ureja stran www.slovely.eu Spletno okno v slovenski svet Italijanskim sodržavljanom ponuja širši pregled o slovenskih tradicijah, kulturi, naravnih znamenitostih in kulinariki Če radi brskate po spletu, vam najbrž ni ušla nova spletna stran www.slove-ly.eu, ki italijanskim bralcem ponuja veliko koristnih informacij o Slovencih, o njihovih navadah, kulturi, jeziku, naravnih znamenitostih in pa okusnih dobrotah. Zanjo je pred tremi meseci poskrbela 35-let-na Števerjanka Sara Terpin, sicer prevajalka, ki hkrati poučuje slovenščino in nemščino na univerzi v Vidmu, slovenski jezik pa predava tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Gorici. »Ob samem jeziku skušam svojim učencem posredovati tudi raznorazne informacije o slovenski kulturi in življenju,« nam je med včerajšnjim klepetom zaupala Terpinova. Ravno študenti so jo namreč spraševali, kje lahko najdejo več informacij o dogodkih na slovenskih tleh oz. o tradicijah in posameznih osebnostih, ki jih vodniki ne obravnavajo. Sama je zato pomislila, da bi lahko zapolnila to vrzel in se lotila urejanja nove in sveže spletne strani. S prijateljem, ki obvlada računal-niško-tehnične veščine, je tako poskrbela za spletno stran www.slovely.eu, ki z besedo in fotografijo odpira italijanskim sodržavljanom žal večkrat premalo poznani svet. Stran je še v gradnji, pravi Terpinova, ki se ji posveča v glavnem v prostem času. Razdeljena je na več tematskih sklopov, saj si avtorica prizadeva, da bi ponudila širok pregled slovenskega življa. Zaustavila se je (in se še bo) pri bogati turistični ponudbi, kjer razkriva hkrati manj poznane kraje kot pa slovite naravne znamenitosti Slovenije, pri slovenski literaturi, z željo, da bi bralcem predstavila tudi slovensko govoreče avtorje z Goriškega in Tržaškega na primer, ob tem pa še pri folklori in navadah. Obstoječega gradiva je malo, je včeraj ugotavljala, tako da informacije, ki jih objavlja na spletni strani, črpa v glavnem iz svojih izkušenj. »Načeloma torej so to in- Sara Terpin (desno) in njena spletna stran formacije iz prve roke, se pravi o tem, kar sem sama tudi spoznala.« Informacije dopolnjuje tudi s fotografijami, ki jih večkrat sama posname, včasih pa ponuja obiskovalcem celo reportažne foto-galerije. Doslej so bili odzivi na spletno stran še kar dobri, saj jo veliko bralcev spodbuja, naj nadaljuje z objavljanjem. Stran prebirajo predvsem Italijani, saj je dejansko namenjena njim, obiskali pa so jo tudi bralci iz Švice in Albanije. »Moje želi namreč biti neke vrste okno v slovenski svet za Italijane,« pravi Terpinova, ki si prizadeva, da bi spletno stran še dodatno nadgradila, tako da vabi vse, naj sodelujejo z idejami, nasveti in sugestijami. Sara Sternad NOVA GORICA - Na Sveti Gori razstava tridesetih postavitev Pirhi za promocijo kraja •V I • I |«V v v pričakovanju na boljše čase Pirhi Goričanke Eveline Makuc k.m. Na velikonočni ponedeljek so na Sveti Gori odprli 8. razstavo pirhov. Na ogled je več kot trideset postavitev, ki so jih prispevale avtorice in avtorji iz različnih slovenskih krajev in zamejstva. V nekaterih primerih se s svojimi deli predstavljajo tudi skupine, kot na primer kamnoseška skupina iz Manč, vrtec Pikapolonica iz Pev-me, skupina za samopomoč starejših ljudi iz Solkana, novogoriški Šent ... Razstava bo odprta do 14. aprila. Frančiškanski samostan v sodelovanju z različnimi organizacijami in društvi že dobro desetletje gosti precej odmevno mednarodno razstavo jaslic, le nekaj let kasneje pa so pričeli še z razstavami pirhov. Oba dogodka sta se v tem času že »prijela« in vsakič privabita številne obiskovalce. »Dogodki, kot je ta, za našo krajevno skupnost pomenijo promocijo kraja, krajevne skupnosti in občine,« je na ponedeljkovem odprtju poudaril Jožef Leban, predsednik sveta krajevne skupnosti Solkan, in dodal upanje, da se država kmalu izvije iz krča krize, da bo krajevni skupnosti omogočena uresničitev številnih načrtov, nekateri vključujejo Sveto Goro. Tudi župan Matej Ar-čon se v svojem pozdravnem nagovoru ni mogel izogniti omembi kriznih časov, zato je izrazil pričakovanje, da se s pomladjo, ki prihaja, poraja novo upanje, »ki ga v teh časih še kako potrebujemo«. (km) Delo ustvarjalnih otrok iz pevmskega vrtca Pikapolonica fotokm. GORICA Kriza znosna po zaslugi donatorjev V Feiglovi knjižnici Knjižnica Damirja Feigla v Gorici prejema knjižne darove raznih posameznikov, za kar jim je hvaležna. Vsako leto je namreč manj denarja za kupovanje knjig, zato so tovrstne do-nacije dobrodošle. Živka Čibej je v minulem letu podarila knjižnici preko dvesto knjig, predvsem romanov, večinoma klasikov. Gordana Bergant je knjižnico obogatila z zapuščino profesorja in orgelskega mojstra Huberta Berganta, ki zaobjema monografske publikacije, glasbeni tisk, narodopisne in domoznanske knjige. To velja tudi za fotografske monografije in glasbene zgoščenke Maurizia Goriana. Nekdanji župan Gorice Pasquale de Simone je imel zelo bogato osebno knjižno zbirko, ki jo je zapustil državni poso-ški knjižnici, del njegove zapuščine -kataloge razstav in leposlovje - pa je njegova hči podarila Feiglovi knjižnici. Dediči Fulvia Monaia so prispevali številne razstavne kataloge, umetniške monografije, razglednice, slike, dnevnike, osebne dokumente, romane in domoznansko gradivo. Zvesta obiskovalka Neva Kokole pa je podarila obsežno zbirko »Sto romanov«. Z doprinosom omenjenih donatorjev in drugih posameznikov je v minulem letu slovenska knjižnica v Gorici pridobila 1450 novih enot. 12 Sreda, 3. aprila 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORIŠKA - Primanjkuje kadra za delo z avtističnimi otroki Starši prepuščeni lastni iznajdljivosti »Ko otrok dobi diagnozo, da je avtist, so starši dobesedno prepuščeni sami sebi. Z ustrezno terapijo in načinom dela z otrokom se med drugim in šestim letom da največ narediti. Toda nikogar ni, ki bi povedal, kako. Kako živeti s takim otrokom. Starši se moramo angažirati sami, za kar je treba veliko časa, moči in finančnih sredstev,« odkrito pove Ana Turk iz Goriških Brd, mati triletnega dečka z avtizmom. Kategorija »avtizem« pred letom 2005 v Sloveniji sploh ni obstajala znotraj diagnostičnih okvirov zdravstva, niti med kategorijami motenj v okviru šolskega usmerjanja otrok. In to kljub temu, da ima motnje avtističnega spektra en odstotek populacije, pa še te ocene niso natančne, saj je prav zaradi kombinacije simptomov, ki so pri vsakem posamezniku drugačne, težko določiti število. Ogromno primerov je tudi, ki uradne diagnoze sploh nimajo. Osebe z avtizmom imajo težave pri verbalnem sporazumevanju, težko predvidijo stvari, izluščijo bistvo in razberejo pomen povedanega med vrsticami. Okolico in dogodke doživljajo kot posamezne sestavljanke, njihov glavni problem pa je, kako te sestavljanke združiti v celoto. Drugače torej razmišljajo, razumejo in občutijo svet okoli sebe, predvsem pa se mora vsega naučiti. Zato so potrebni ustrezni terapevti. »Na področju Goriške je premalo strokovne pomoči, največ znanja je v Ljubljani, kjer je ambulanta za av-tizem,« pravi Turkova. A še v omenjeni ambulanti, kot kaže, trenutno ni specialnega pedagoga z licenco, ki bi bil usposobljen za obravnavo otrok z avtizmom. Otroke z motnjami avtisti-čnega spektra usmerjajo na centre za gluhe ali na zavode za otroke z motnjo v duševnem razvoju, kar je le približek ustreznemu izobraževanju. Posledica je, da se ti otroci ne naučijo vsega, kar bi se v okviru svojih možnosti lahko, da bi se razvili v samostojne osebe. Starši se morajo zato obračati na zasebne ambulante, se sami udeleževati ustreznih predavanj in nabirati znanje o tem, kako lahko pomagajo svojim otrokom. Kljub temu, da nekateri otroci dosežejo izredna akademska znanja, jim v življenju praviloma ne uspe, saj niso samostojni. »'Najvarnejši' je otrok med sedmim in štirinajstim letom, ko je vključen v osnovno šolo, bodisi v redno ali za otroke s posebnimi potrebami. Tam imajo specialne pedagoge. Ko pa šolanje zaključi, nastane velik problem,« opozarja Turkova in dodaja, da je sama imela veliko srečo, saj so ji v okolju, kjer živi, pripravljeni priskočiti na pomoč. Njen otrok je vključen v vrtec, ki deluje v okviru osnovne šole Dobrovo, občina financira spremljevalko, ki se je dodatno izobraževala za ravnanje z otroki z avtizmom. »Na osnovni šoli Dobrovo imamo 26 otrok s posebnimi potrebami. Z zakonom otroci z avt-izmom sicer niso opredeljeni kot otroci s posebnimi potrebami, temveč kot dolgotrajno bolni otroci,« opozarja Nataša Božič Rusijan, socialna delavka na šoli Dobrovo. Novi zakon, ki bi to vsaj za silo uredil, naj bi stopil v veljavo šele septembra. Starši z avtističnimi otroki so se začeli povezovati v društva in tako skušajo premikati stvari na bolje. Ani Turk in njeni družini so prisluhnili tudi njeni prijatelji, ki ji pomagajo organizirati dobrodelni koncert, na katerem bodo zbirali sredstva za izobraževanje terapevtov v Brdih in Novi Gorici za delo z otroki avtisti. Na apel se je odzvalo trinajst pevcev in glasbenih skupin, ki bodo v nedeljo ob 17. uri nastopili v dvorani Vinske kleti na Dobrovem. Katja Munih Ana Turk GORICA - Član nove koroške vlade V gosteh Rolf Holub, ki ga Haider ni maral V konferenčni dvorani na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bo danes javno srečanje s članom nove koroške vlade Rol-fom Holubom. Predstavnika avstrijske stranke Zelenih, ki po zmagi socialdemokrata Petra Kaiserja na predčasnih volitvah prvič vstopajo v deželno vlado, je na pogovor povabil goriški študijski center Antonio Rizzatti v sodelovanju z goriškim združenjem Zelenih. Holub bo v Kaiserjevi vladni koaliciji skrbel za okoljska vprašanja, energijo, preverjanje učinkov na okolje in javni prevoz. Star je 57 let, pred vstopom v politiko pa je bil komik; njegove satire, navajajo organizatorji današnjega večera v Gorici, ni maral pokojni desničarski glavar Jorg Haider, ki je leta 2002 preprečil, da bi Holubu dodelili koroško nagrado za kulturo. Po tem dogodku je Holub kandidiral v občinski svet v Celovcu, nakar je bil izvoljen v deželni parlament. Kot deželni poslanec se je v minulih letih aktivno boril proti korupciji; bil je pred- Rolf Holub sednik preiskovalne komisije parlamenta avstrijske Koroške v primeru banke Hypo Alpe Adria. Srečanje na sedežu Fundacije Goriške hranilnice se bo začelo ob 18. uri, odprto bo javnosti, vodil ga bo novinar Marco Di Blas, poskrbljeno bo za prevajanje iz nemščine. GORICA Odprta obzorja Slovenski likovniki v palači Attems Na sedežu Pokrajinskih muzejev v palači Attems Petzenstein bo s prihodnjim tednom na ogled razstava »Odprta obzorja v Gorici«. Prikazan bo izbor likovnih del, ki so bila v lanskem letu s precejšnjim odmevom na ogled v nekdanji glavni ribarnici na tržaškem nabrežju. Tržaška razstava z naslovom »Razprta obzorja - Umetnost dvajsetega stoletja med Italijo in Slovenijo« je veljala za najbolj popoln prikaz slovenske umetnosti v Italiji, na ogled pa so bila predvsem dela, ki so last goriške družbe KB 1909, in iz zbirke nekdanje Tržaške kreditne banke v lasti banke Monte dei Paschi di Siena. Pričakovati je, da bo razstava v palači At-tems Petzenstein osredotočena na goriških umetnikih. Odprtje bo v četrtek, 11. aprila, ob 18. uri. Poleg Pokrajinskih muzejev za razstavo stoji družba KB 1909, ki si že vrsto let prizadeva za ohranjanje in ovrednotenje krajevnih likovnikov. Drevi start Komigoja V goriškem Kulturnem domu se bo dre-vi ob 20.30 začela deseta sezona festivala komičnega gledališča Komigo 2013. Vanjo bo uvedel komični muzi-kal »Ljubim te, spremni se!«, v katerem nastopa tudi goriškemu občinstvu dobro znani tržaški igralec Danjel Malalan; režijo je podpisal Gašper Tič. Prireditelji navajajo, da so tudi letos dosegli cilj dvestotih abonmajev, kar govori o tem, da je festival zakoreninjen in da ima zvesto publiko. Vpis abonmaja je možen še danes, in sicer pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288); za redni abonma je treba odšteti 50 evrov, za znižanega 40 evrov (upokojenci, študentje, brezposelni, abonenti SSG), vstopnica velja 12 (redna) oz. 8 evrov (znižana). Tudi letošnji Komigo bo potekal pod geslom »Rešitev za vašo sprostitev!«. Skrb za vrt je skrb za okolje Legambiente prireja javni srečanji na temo vrtnarjenja. Prvo bo jutri, 4. aprila, v prostorih likovne galerije v Ulici Diaz 6 v Gorici, kjer bodo udeležence učili obrezovanja dreves. V petek, 5. aprila, ob 15.30 pa bo v prostorih goriškega sejemskega razstavišča, v okviru sejma vrtnarskih mojstrov, predavanje z naslovom »Skrb za vrt je skrb za okolje«. Ronško tekmovanje salam Tekmovanje salam prirejajo v Ronkah, in sicer na pobudo skupine ljubiteljev »zdravih in domačih jedi« v sodelovanju z ronškim krožkom ACLI in z upravitelji lokala Bar-rio. Tekmovanje - drugo po vrsti - bo v soboto, 6. aprila, prijave zbirajo do petka, 5. aprila, ob 21. uri, dan kasneje, na dan tekmovanja, pa bo treba salame izročiti do 13. ure; nagrajevanje bo ob 17.30. Pobuda bo imela tudi dobrodelni pečat, saj bodo zbirali prostovoljne prispevke za krajevno Karitas. GORICA - Franco Obizzi odhaja po osemnajstih letih Ob koncu meseca fundacija z novim vrhom »Sodelovanje s Kulturnim domom plodno« Fundacija Goriške hranilnice bo v kratkem dobila nov vrh. Do imenovanja novih članov upravnega sveta bo po napovedih prišlo v torek, 30. aprila, najbolj zaželeno pa je seveda predsedniško mesto, s katerega po osemnajstih letih odhaja Franco Obizzi. Ni naključje, da bo do zamenjave prišlo po deželnih volitvah: v pričakovanju na odločilni dan potekajo namreč zakulisni manevri in merjenje moči tudi v vrstah mestne desne sredine, ki ima v fundaciji glavno besedo. Mimo političnih oznak pa je fundacija - osrednja goriška podporna ustanova - izkazovala pozornost tudi slovenskemu življu. O tem priča nedavni obisk v goriškem Kulturnem domu predsednika Franca Obizzija, podpredsednika Sergia Orzana in generalnega tajnika Giuseppeja Bragaglie. »Sodelovanje med Kulturnim domom in fundacijo sega v osemdeseta leta minulega stoletja. V vsem tem času sta ustanovi s skupnimi močmi zaorali mar- sikatero novo ledino na področju kulture. Sodelovanje je bilo zgledno, predvsem pa plodno in učinkovito,« pravi Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma, ob katerem je delegacijo iz fundacije pričakal še član odbora Vili Prin-čič. Goste sta seznanila s smernicami delovanja, opozorila pa sta jih tudi na krizne razmere, ki utesnjujejo kulturne sredine na Goriškem. Poudarjeno je bilo, da se težave premoščajo s skupnimi močmi in z usklajenimi programi, kulturne ustanove pa nikakor ne smejo vreči puške v koruzo. Komel in Prinčič sta v imenu upravnega odbora Kulturnega doma ob tej priložnosti izrazila zahvalo predsedniku Obizziju, ki zaključuje svoj zadnji mandat. Obizzi se jima je »oddolžil« s pohvalnimi besedami za vlogo Kulturnega doma, izrazil je še prepričanje, da bosta dom in fundacija zmogla še marsikatero skupno pobudo v korist celotne Goriške. Delegacija fundacije v Kulturnem domu LOČNIK - Nesreča Kolesar obležal na cesti Pri Ločniku se je v ponedeljek okrog 11.15 pripetila prometna nesreča, pri kateri sta bila vpletena avtomobil in kolo. Avtomobil tipa Ford mondeo, ki ga je upravljal 46-letni Goričan P.C., je na križišču med ulicama Fonda in Sartoria zbil kolesarja, ravno tako 46-letnega Goričana M.F. Slednji je zletel s svojega športnega kolesa in obležal na tleh. Na kraj nesreče se je pripeljalo osebje službe 118, ki je ponesrečenega kolesarja z rešilcem odpeljalo v goriško splošno bolnišnico, kjer so ugotovili, da je k sreči utrpel le lažje poškodbe. GORIŠKA - Z drobižem do visokih dobitkov Tik pred veliko nočjo se je sreča potikala po Sovodnjah in Tržiču Upravitelja sovodenjske gostilne z zmagovitim kuponom Gostilna pri Francetu na glavni vaški ulici je spet prinesla srečo. V petek pred veliko nočjo je v enem samem zamahu osrečila kar štiri goste lokala. Četverica je s kuponom za pet evrov na igri »Miliardario« priigrala kar 10 tisoč evrov. Di-no Peršolja, ki gostilno upravlja z ženo Ksenjo Devetak ter s pomočjo staršev Alda in Radice, je včeraj povedal, da so srečneži redni obiskovalci Franceta, ki si bodo priigrano vsoto prijateljsko razdelili. Da Francet prinaša srečo, govori podatek, da se je v zadnjih letih tokrat že šestič zgodilo, da je gost s petimi evri zadel deset tisoč evrov. To se dogaja približno enkrat letno, kar pogosti pa so pri njih dobitki po 500 ali 1.000 evrov. Sreča se je ob koncu minulega tedna potikala tudi po Tržiču. V kavarni Tommaso v Ulici Fratelli Rosselli je srečnež - po vsej verjetnosti gre za domačina - na loteriji Superenalotto z 2,50 evra priigral kar 45.228 evrov. Lahko ugibamo, da je bila letošnja velika noč zanj še bolj praznična kot sicer. GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 3. aprila 2013 1 3 /- LOČNIK - Natečaj Nagrajujejo fotografske zgodbe Fotoklub iz Ločnika prireja že sedmo leto zapored fotografski natečaj »Portfolio a Lucinico«, v sodelovanju s fotografsko revijo Il fotografo in s pokroviteljstvom goriških občine in pokrajine ter s podporo posojilnice BCC iz Ločnika. Kakor smo lahko slišali na včerajšnjem predstavitvenem srečanju na goriškem županstvu, je dogodek s časom zaobjel vse večje razsežnosti, tako s kakovostnega vidika kot pa tudi z vidika razpoznavnosti. Predsednik ločniškega fotokluba Enzo Galbato je namreč dejal, da je zanimanje preraslo pokrajinske in deželne meje ter se razširilo še na druge italijanske dežele oz. celo na sosednjo Slovenijo. Razpis ponuja možnost mladim in še nepoznanim ljubiteljem fotografije, da širši javnosti pokažejo svoje znanje. Vsak udeleženec mora predstaviti svoj portfelj, ki vsebuje serijo fotografij (od štirih do dvajsetih), najraje v formatu 20x30 centimetrov. Vse morajo biti med seboj povezane v celoto, se pravi morajo ponujati neko dosledno zgodbo, ki bo podana skozi fotografije v isti tehniki in isti obliki. Zbrana dela bodo posamezni avtorji predstavili v nedeljo, 14. aprila, v dvorani Faidutti v lo-čniški posojilnici. Od 10. do 17. ure (z vmesno pavzo) bodo avtorji imeli na razpolago vsak po 20 minut za predstavitev svojega dela. Strokovna žirija, ki jo bodo letos sestavljali direktor galerije Wave Photogallery iz Brescie Renato Corsini, fotograf Claude Andreini in odgovorni urednik revije Il fotografo iz Milana Sandro Iovine, bo nato predstavljena dela tudi ocenila in med njimi izbrala tri, ki bodo posebno izstopala. Iovi-ne je včeraj pohvalil dosedanje udeležence natečaja, ki so iz leta v leto tehnično vse boljši, pa tudi njihove fotografske pripovedi včasih presegajo pričakovanja, je dejal. Najboljše tri fotografske zgodbe bodo od 21. do 29. septembra na ogled v občinski izpostavi v Ločni-ku; več informacij o razpisu oziroma o pogojih za prijavo lahko zainteresirani zaprosijo po elektronski pošti na naslov fotoclublucini-co@yahoo.it. (sas) M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu, na račun 300 evrov; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. VINITALY: ONAV (Vsedržavno združenje pokuševalcev vin) prireja v nedeljo, 7. aprila, obisk sejma Vinitaly v Veroni; informacije in vpisovanje po tel. 048132283 ali markovicdaniela@yahoo.com. IZLET V BUDIMPEŠTO - KD Sovodnje prireja od 17. do 19. maja izlet v Budimpešto. Ogledali si bodo glavno mesto Madžarske in okolico, predvidena je večerna plovba po Donavi, ogled zanimivega konjskega programa v madžarski pusti in postanek ob Blatnem jezeru; informacije in vpisovanje do 14. aprila po tel. 349-3666161 (Erik). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ^M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE: v ponedeljek, 8. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici na sporedu četrta predstava letošnje abonmajske sezone SSG na Goriškem »Burundanga« Jordija Galcerana v režiji Nenne Delmestre; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu (0481-33288) in Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481531445). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v petek, 5. aprila, ob 20.45 radostna, besna, nesremna, mučna mnenja komika z naslovom »Nascosto dove c'è più luce«; nastopa in napisal Gioele Dix; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a -tel. 0481-383601/383602, več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA v Gorici poteka niz otroških predstav z naslovom »Nedelja v gledališču (z mamo in očetom)« v skupnem sodelovanju Ana-Thema teatra iz Vidma, združenja Terzo teatro iz Gorice in Kulturnega doma: v nedeljo, 7. aprila, ob 16.30 bo ekološko vzgojna predstava »Eco- Detektive« in v nedeljo, 21. aprila, ob 16.30 »Ostržek -Pinocchio«; rezervacije vstopnic po tel. 0432-21740499, informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v četrtek, 4. aprila, ob 20. uri »Beneški trgovec« (William Shakespeare); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 17.40 - 19.50 »I Croods«; 21.45 »Gli amanti passeg-geri«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Ben-venuto Presidente«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Un giorno devi andare«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.20 - 22.10 »I Croods«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ben-venuto Presidente«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »G.I. Joe - La vendetta (digital 3D)«. Dvorana 4: 16.50 - 18.50 - 21.15 »Il cacciatore di giganti«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 »Ci vuole un gran fisico«; 21.30 »La frode«. Razstave V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 7 v Gorici (vhod skozi trgovino obutev) bo v četrtek, 4. aprila, ob 18. uri odprtje razstave akvarelov Jožeta Ceja: na ogled bo od torka do sobote od 9.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. V BARU COMMERCIO v Ul. Morelli v Gorici je na ogled razstava slikarja De-metrija Ceja ob prvi obletnici smrti; do 6. aprila vsak dan, razen ob nedeljah, 8.00-20.00. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ bo v sodelovanju s fotografskih krožkom Circolo Fotografico Isonti-no odprtje fotografske razstave z na- slovom »Vidiki vernosti v prvi svetovni vojni. 1914 -2014« v soboto, 6. aprila, ob 17.30. FOTOKLUB SKUPINA 75 vljudno vabi v torek, 9. aprila, ob 18. uri v Rotundo SNG v Novi Gorici na otvoritev fotografske razstave Loredane Princic »Narava »to kar umira«. ČEZMEJNO RAZSTAVO »SOČA BREZ MEJA« bodo odprli v soboto, 13. aprila, ob 18. uri v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. Razstavljali bodo Vanda Colja, Flavia Delise, Edes Frattallone, Alessio Gregori, Lidija Jerončič, Marta Kode-lja, Marta Malni, Emilija Mask, Mirjam Morenčič in Armando Pizzignach. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 (poslovna cona) v Solkanu je na ogled razstava fotografa Primoža Breclja; do 17. aprila od ponedeljka do petka 9.00-17.00. V GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA v Solkanu bo do 20. aprila na ogled razstava z naslovom »Ready to Hang« slikarke Eve Lucije Kozak. ~M Koncerti TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stoži-ce v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Pred-prodaja vstopnic poteka na sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev: v goriškem uradu na korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz (odhod avtobusa s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici okvirno ob 16.30); informacije na gorica@zskd.org ali po tel. 0481-531495. 30. SOVODENJSKA POJE bo potekala v nedeljo, 7. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Organizatorji toplo vabijo vse ljubitelje petja. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 8. aprila, ob 20.15 koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, Sara Rustja - klavir; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 12. aprila, ob 20.45 nastopa Trio Giocoso (Elisabeth Ganter, klarinet; Pavel Iones-cu, fagot; Tatiana Levitina, klavir); informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. GRAJSKE HARMONIJE - večeri komorne in solistične glasbe na gradu Kromberk: v petek, 19. aprila, ob 20. uri koncert dua Arparlando (Tina Zerdin in Christine Leibbrand - Kue-gerl, harfa); informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016, blagajna@kulturni-dom-ng.si, vstopnice uro pred koncertom na gradu Kromberk. H Čestitke Draga KATJA, upam, da so zjutraj rano pod oknom ptički ti zapeli in ti pesmico za 50. rojstni dan zaž-vrgoleli; upam, da pod oknom tvojim so spet rožice zadehtele in ti z vonjem svojim že vse najboljše zaželele. Vse najboljše za rojstni dan ti želi prijateljica Mirjam. Ü3 Obvestila »SPINNING« v domu Andreja Budala v Štandrežu: prosta so 3 mesta ob ponedeljkih (20.00-21.00) in 2 mesti ob sredah (20.00-21.00); informacije in prijave po tel. 347-8800556 (Sara). KROŽEK KRUT iz Gorice obvešča, da bo z aprilom pisarna odprta samo ob torkih od 9. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro. PRI ZVEZI DELOVNIH INVALIDOV ANMIL v Ulici Cantore v Gorici (tel. 0481-531953), ki je odprt ob pone- deljkih, sredah, četrtkih in petkih dopoldne, in v ulici Leopardi v Tržiču, ki je odprt ob torkih in sobotah dopoldne, je mogoče dobiti obrazce CUD 2012, INPS in INPDAP brezplačno. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici imajo člani možnost testirati do konca julija prvi pravi slovenski spletni servis za izposojo elektronskih knjig slovenskih založb. Na spletnem portalu Biblos bo na voljo skoraj tisoč elektronskih knjig; več na www.ng.sik.si. ZSKD GORICA obvešča, da ima novo številko faksa: 0481-531495. »ZUMBA WITH SAŠA«: vsako sredo od 19. do 20. ure sprostilna plesna-fitness vadba za vse. Prva lekcija bo danes, 3. aprila, v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Zumbo prirejata KD Briški grič in KD Paglavec; informacije: tel. 334-2294517. »VIVICITTA'« - državna in mednarodna pohodna in tekaška prireditev bo potekala v nedeljo, 7. aprila, s startom ob 10.30 s Trga Evrope-Transalpine. Na voljo bodo tri proge: 10 km za izkušene pohodnike, 5 km za pohod-niške skupine, družine in ljubitelje po-hodništva in 3 km za kolesa in vozičke (brez arhitektonskih ovir). ZSKD Gorica sklicuje pokrajinski svet (občni zbor) včlanjenih društev v ponedeljek, 8. aprila, ob 8. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Tumovi dvorani KB centra, Korzo Verdi 51 v Gorici. SKRD JADRO organizira začetni tečaj alternativne, bioenergetske metode Reiki na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 busi 2. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 15. aprila, ob 20. uri; informacije po tel. 0481-778779 (Liliana). SLIKARSKA DELAVNICA »YOUTH TALENT« bo potekala 29. in 30. junija v organizaciji združenja Metropolitana iz Gorice in v sodelovanju z združenji Mastronauta (Omegna VB), La Rada (Locarno v Švici) in galerije Lipanjepuntin (Trst); udeležba na delavnico, ki bo potekala v Magazinu v Gorici (sedež združenja Metropolitana) in ki jo bo vodila Lorenza Boi-si je brezplačna. Najava do 15. aprila na pittura@youthtalent.eu. Najboljša dela bodo razstavljena v galerijah, ki so sodelovale na pobudi. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica obvešča, da bo letni redni občni zbor v sredo, 17. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Drugi sklic bo ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8. uri v prvem sklicu in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b v Špetru. Občni zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. KD BRIŠKI GRIČ priredi ob 300-letni-ci Tolminskega punta pohod Tolmin - Števerjan. Pohod bo 1. maja, od zgodnjih jutranjih ur. Z ozirom, da gre za zahtevno pobudo, udeležencem priporočajo ustrezno telesno pripravo. Predvidene hoje okrog 11 ur. 0 Prireditve LITERARNI ČETRTEK Z MARKOM MATIČETOVIM bo 4. aprila, ob 20. uri v čitalnici Babel kulturnega centra Mostovna v Solkanu; več na citalni-cababel@mostovna, www.mosto-vna.com. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v nedeljo, 14. aprila, ob 11. uri laboratorij za otroke od 5. leta starosti z naslovom »Le mani in arte« in v nedeljo, 12. maja, ob 11. uri z naslovom »Ti voglio bene mamma!«; zaželjena je prijava. ŠTUDIJSKI CENTER ANTONIO RIZ-ZATTI v sodelovanju s kulturnim združenjem I Verdi iz Gorice prireja srečanje z naslovom »Carinzia do-mani. Il nuovo corso dei nostri vici-ni« danes, 3. aprila, ob 18. uri v dvorani Della Torre Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici. Sodelovala bosta koroški odbornik Rolf Holub in dopisnik s Koroške Marco Di Blas. POKRAJINSKI ODBOR ZA GORIŠKO VZPI-ANPI prireja v petek, 5. aprila, ob 17. uri v palači Attems v Gorici predstavitev knjige »Adriatisches Ku-steland - Litorale Adriatico e colla-borazionismo fascista«, ki jo bo predstavil Luciano Patat. SEJEM »POLLICE VERDE« bo v goriškem sejemskem razstavišču v Ul. Barca med 5. in 7. aprilom od 10. do 20. ure; vstop prost. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z društvom Oton Zupančič iz Štandreža vabita v petek, 5. aprila, ob 20. uri v dom A. Budala v Štandrežu na zadnje predavanje Jožeta Pirjavca z naslovom »Povojna leta v Jugoslaviji, zamejstvu in zdomstvu«. ZSKD IN DRUŠTVO ALCI obveščata, da bo v soboto, 6. aprila, od 15. ure do 18.30 potekala v Tumovi dvorani KB Centra februarska delavnica Družinskih postavitev. Prijave na gori-ca@zskd.org ali po tel. 327-0340677. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 8. aprila, med 16.30 in 18. uro srečanje v sklopu niza »Linea di sconfine« z naslovom »La cura attra-verso i cinque caratteri« 2. del. Vodila bo Anna De Lucia; vstop prost. ZDRAVA PREHRANA IN INTOLERANCE: sekcija prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje in občina Sovodnje vabita na predavanje dr. Marije Merljak v sredo, 10. aprila, ob 20. uri v dvorani Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah; vstop prost. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitev knjige Branka Marušiča »Sosed o sosedu« v občinski knjižnici v Sovod-njah v torek, 16. aprila, ob 18. uri. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: 23. aprila, ob 18.30 srečanje z naslovom »Anima vegetariana, cioe a che punto siamo con la nostra evoluzione spirituale?«; vstop prost. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 23. aprila, ob 17.30 srečanje v sklopu niza »SOS cervello« z naslovom »La nostra struttura psico-emozionale«; vstop prost. Pogrebi DANES V MOŠU: 10.00, Norma Ma-rega vd. Tofful (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Vittoria Di Gioia iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 11.30, Venerina Pallavisini vd. Cabas (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Fratti in na tamkajšnjem pokopališču. ^ Zapustila nas je naša draga Jolanda Marusič (Jole) Žalostno vest sporočajo sinovi Danilo, Robert in Bruno, snahe Erica, Mateja in Ildiko ter vnuka Matija in Giorgia Pogreb bo v sredo, 3. aprila, iz hiše žalosti - Ulica Polje št. 2 v Rupi v župnijsko cerkev na Peči ob 14. uri. Topla zahvala vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njen spomin. Rupa, 3. aprila 2013 Priznano pogrebno podjetje Preschern 1 4 Sreda, 3. aprila 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu È Impery pred Gavazzijem VITORIA - Južnoafriški kolesar Daryl Impey je zmagovalec druge etape na dirki po Baskiji. Na 170,2 kilometra dolgi etapi od Elgoibara do Vitorie je član ekipe Ori-ca-GreenEdge v sprintu premagal Italijana Francesca Ga-vazzija, ki je oblekel zeleno majico vodilnega. Oba slovenska kolesarja sta ciljno črto prečkala v času zmagovalca. Jani Brajkovič (Astana) je osvojil 60. mesto, Simon Špilak (Katjuša) pa je bil 75. Bo Cagliari igral spet v Trstu? CAGLIARI - Kaže, da bo Cagliari zadnje štiri domače tekme A-lige odigral spet v Trstu. Včeraj je klub sporočil Občini Quartu d'Elena prekinitev pogodbe za uporabo stadiona Is Arenas. Na Roccu naj bi Cagliari gostil 14. aprila Inter, nato še Udinese, Parmo in Lazio. Odločitev naj bi padla v četrtek, ko se bodo srečali član Lege calcio, prefekt mesta in podžupan Quar-tu Sant'Elena. NOGOMET - Četrtfinale lige prvakov: poraz Juventusa Bavarska prevlada MÜNCHEN - Juventus se bo morala za uvrstitev v polfinale ligo prvakov še posebej potruditi. Na prvi tekmi četrtfinala v Allianz Arena v Münchnu je klonila proti Bayernu z 2:0, kar je bil glede na prikazano igro več kot pravičen rezultat. Ritem je že od začetka dikriral Bayern, ki je svojo premoč nakazal že v 25. sekundi, ko je David Alaba streljal z razdalje, žoge se je rahlo dotaknil Arturo Vidal in ji spremenil let, tako da je pristala za hrbtom Gian-luigija Buffona. Prvi gol je bil tudi začetek prevlade Bavarcev, ki so od 15. minute dalje povsem zagospodarili na igrišču, dobili so bitko na sredini igrišča in si v drugem delu prvega polčasa priigrali kar devet priložnosti. Najnevarnejši so bili Robben, Ribery in Schweinsteiger, ki so brez težav preigravali krhko obrambo Juventusa. Niti odmor ni streznil igralcev Junvetusa, tako da je Bayern spet prevzel vajeti igre v napadu. Po poskusu Mandžukica in strela Alabe je bil uspešen v 63. minuti Müller (po podaji Mandžukica). Juventus je tokrat zastal tudi v napadu: v drugem delu prave priložnosti ni priigral, edini dve priložnosti je imel na začetku srečanja, ko sta mimo gola streljala Pirlo (tokrat je razočaral predvsem pri podajah) in Vidal. V zaključku tekme bi lahko gostitelji povedli celo s 3:0, a se Buffonova mreža po dvojnem Mül-lerjevem strelu ni zatresla. Povratno srečanje bo 10. aprila: zaradi kartonov bosta srečanje morala izpustiti Vidal in Lichtsteiner. 'Stara dama' je nazadnje v polfinalu igrala leta 2003, Nemci so v finalu igrali dvakrat v zadnjih treh sezonah, a zadnji evropski naslov so osvojili leta 2001. V drugi sinočnji tekmi četrfinala pa sta se PSG in Barcelona razšla neodločeno 2:2. Katalonci so dvakrat vodili, Parižani (v začetni enajsterici je priložnost dobil tu- Gianluigi Buffon (Juventus) je imel proti Bayernu kar veliko dela ansa di David Beckham) pa so obakrat preprečili zmagoslavje, nazadnje v 94. minuti z Matudijem. Povedla je Barcelona z Messijem, nato je Pariz izenačil z zvezdnikom Ibra-himovičem, drugi gol Špancev pa je dosegel Xavi po 11- metrovki. Zaradi mišične poškodbe je še vprašljiv nastop Messija na povratni tekmi v Barceloni. DANES: Malaga - Borussia Dortmund; Real Madrid - Galatasaray. ODBOJKA - A1 -liga Manià izločen: »Škoda, bili so premagljivi« Števerjanski odbojkar Loris Mania je po dveh tekmah zaključil boje v četrtfinalu play-offa italijanske A1-lige. Casa Modena je v ponedeljek še drugič izgubila proti Cu-neu. Tudi tokrat so klonili šele po petih nizih, potem ko so vodili 2:0. »Res škoda, saj so bili premagljivi,« je dan po porazu razmišljal libero ekipe Mania. »V prvih dveh nizih je Cuneo grešil predvsem na servisu, kjer je zelo prodoren, od tretjega seta dalje pa so v tem elementu zaigrali bolje. Nasprotno pa smo mi popustili na servisu in napadu, zaradi močnejših servisov nasprotnikov pa nismo uspeli več napadati mimo bloka,« je pojasnil 33-letnik, kapetan ekipe. V zadnjem nizu je zmagal Cuneo, Mania pa je pristavil, da je k temu botrovalo tudi nekaj spornih sodniških odločitev. Njega in ostale igralce so potolažili navijači (v Cuneo se jih je odpeljalo kakih 150), ki so se ob koncu tekme zahvalili ekipi za uspešno prvenstvo. Pri klubu so letos sestavili ekipo za uvrstitev med 8. in 10. mestom, naposled pa so bili 5., tako da so kljub izločitvi iz nadaljnjih bojev za naslov lahko zadovoljni. »Pri klubu so tudi nekoliko razočarani, saj so želeli, da bi odigrali še zadnjo, tretjo tekmo v Moderni. Škoda.« Zdaj se bo Cuneo pomeril s Trentom, nasprotnik Piacenze pa bo zmagovalec med Latno in Macerato (2:1 v zmagah, igra se na tri zmage). Končni izidi: Cuneo - Modena 3:2 (21:25, 22:25, 25:20, 25:16, 15:13) primorski_sport face book 4 Trieste Women Run - tecimo, za svobodo žensk Ideja o povezavi med športom in socialo je dobila svoj epilog v teku, ki bo namenjen izključno ženskam. 14. aprila bo v okolici trgovskega centra Montedoro freetime zaživel prvi Tek žensk (Women run), rekreativna in dobrodelna prireditev za ženske. Štiri- in osemkilometrska trasa je namreč namenjena vsem ženskam (ki se po trasi lahko tudi sprehodijo), dobrodelnost teka pa se bo pokazala v tem, da bosta organizatorja - ženski tekaški klub 42 K in Maratona d'Europa Nuova Bavisela - 70 % prijavnin namenila organizacijama, ki se ukvarjata s projekti proti nasilju nad ženskami. Prepotrebni finančni prispevek bosta prejeli Goap in Casa di Accoglienza La Madre (Caritas). Šlo bo torej za priložnost, ko bodo ženske pokazale svojo svobodo, je poudarila tudi predstavnica Goapa Rosella Strani in napovedala, da so k prireditvi povabili vse ženske, s katerimi sodelujejo in jim pomagajo. Prvi tek za ženske, ti teki so sicer že razširjeni po Evropi - v Talinu združuje kar 12.000 tekačic - so podprle tudi olimpijke Stelle Olimpice, »botra« pa bo evropska prvakinja v maratonu Anna Incerti. Bodoča mamica je na včerajšnji predstavitvi poudarila, da želi tek med drugim sporočiti javnosti, da ženske niso le mamice in gospodinje, vendar svobodne, da lahko počnejo še kaj drugega. Na startu bo prisotna tudi nekdanja Miss Italia Susanna Huckstep, gimnastičarka Federica Macri in metalka kopja Elisabetta Marin: vse bodo tekle pod geslom »... ker veljam!« (... perche io valgo!) Start teka bo ob 10.30 v prostorih Montedoro Freetime, trasa pa se bo nadaljevala v okolici centra. Netekmovalni tek se bo zaključil po prvem krogu, tekmovalke, ki bodo izbrale daljšo 8,6 km razdaljo, pa bodo morale krog preteči dvakrat. Prijave že zbirajo na spletni strani www.bavisela.it, možne pa bodo tudi na dan tekme med 9. in 10.15. Za daljšo razdaljo je potrebno tudi športno zdravniško potrdilo. (V.S.) JADRANJE - Razred 420 Jadralci Čupe in Sirene bližji reprezentanci KOŠARKA Na Trofeji dežel FJK 14. Jadralci Čupe in Sirene v razredu 420 so velikonočne praznike preživeli v Marsali, kjer so nastopili na drugi od štirih državnih regat. V absolutni konkurenci 106 jadralcev in jadralk sta bili najboljši članici Sirene Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo, ki sta bili absolutno 4. in 2. med ženskimi posadkami. Posadka Čupe in Sirene Matia Ugrin in Mirko Juretič pa sta bila 9., 5. med moškimi posadkami. Obe posadki sta po dveh državnih regatah na skupni lestvici med najboljšimi: jadralki sta tretji, fanta pa četrta, kar kaže, da imata dobre možnosti, da se uvrstita na svetovno prvenstvo. Pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu bo dobilo najboljših sedem moških in najboljših sedem ženskih posadk v Italiji. Matteo Omari in Ashik Crevatin (Sirena) sta bila 23. Ingrid Peric in Chantal Zeriali (Čupa) pa 46. Jadralci so v štirih dneh dokončali 12 plovov. Naslednji dve državni regati bosta v Antignianu in v Andori. Posadka 470 v Izrael Jadralca Čupe v olimpijskem razredu 470 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta pred odhodom na desetdnevne priprave v Izrael zmagala na Spring cupu v Kopru med 13 posadkami. Bolj kot rezultat - prave konkurence ni bilo - ju je razveselilo dejstvo, da sta se z novo jadrnico dobro ujela. Optimisti v Portorožu V Portorožu se je na 21. Velikonočni regati, eni izmed največjih mednarodnih regat v Evropi, zbralo 392 optimistov iz 11 držav, ki so zaradi slabih vremenskih razmer odjadrali samo tri plove. V absolutni konkurenci je bila najboljša tržaška Slovenka Jana Germani, tekmovalka JK Izola, na 2. mestu, absolutna 59. in 1. med kadetinjami je bila Gaia Pela', bivša jadralka TPK Sirena, sedak članica CV Duino. Od članov slovenskih klubov je bil najvišje uvrščen Pietro Osualdini, edini član Sirene, na 80. mestu, ostali: 167. Giulio Mic-helus, 234. Luka Paljk, 254. Elena Lo Ca-scio, 311. Caterina Sedmak, 356. Franes-co Allegretti. Zaradi premočnega vetra veliko najmlajših jadralcev, med katerimi tudi trije Čupini krmarji, niso uspeli dokončati enega ali obeh nedeljskih plovov. "J Obvestila ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse bivše člane, ki bi radi sodelovali na skupni točki za zaključno prireditev ob 10. obletnici društva, da se udeležijo prvega sestanka, ki bo danes ob 19.30 v telovadnici OS F. Bevk na Opčinah. KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da bo redni volilni občni zbor v petek ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih stadiona Prvi Maj, Vrdelska cesta 7. Denvni red: imenovanje organov občnega zbora; poročilo predsednika; razprava; odobritev obračuna za leto 2012 in proračuna za leto 2013; volitve društvenih organov; razno. Košarkarska reprezentanca FJK igralcev letnika 1998 je na Trofeji dežel končala na 14. med 16. reprezentancami. V ekipi sta nastopila tudi jadranovca Simon Cettolo in Samuel Zidarič, ki sicer letos nastopata v združeni ekipi Team98. Potem ko je FJK v nedeljo premagala Um-biro po dveh podaljških 81:84 (Zidarič je prispeval 17 točk, Cettolo pa 10) je v tekmi za 13. mesto izgubila proti Siciliji 72:58 (Cettolo 12, Zidarič 6). Zmagala je Toskana pred Piemontom in Lompadijo, v ženskem turinriju pa so bile najuspešnejše igralke Veneta. Košarkarice naše dežele so osvojile končno 14. mesto. ALPSKO SMUČANJE Devin na mednarodni tekmi Tekmovalna smučarska sezona v naši deželi se je v nedeljo zaključila s 6. Me-morialom Iurija Puntila, mednarodno tekmo v veleslalomu za otroške kategorije. Na Zoncolanu so se tekmovanja udeležili samo miški Devina. Najvišje uvrstitve so zaveležili med miški 2, kjer sta Petra Udovič in Sara Craievich bili 16. in 17. med 34 tekmovalkami iz Slovenije, Avstrije, FJK in Veneta. Med so-letnicami iz naše dežele sta bili peta in šesta, prednjačile pa so tekmovalke iz Slovenije in Avstrije. V isti kategoriji je bila Gaia Ruzzier 21., Veronika Bordon 24., Sara Petrič je bila 23. med miški 1, med miški 2 Janus Grm 29. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 3. aprila 2013 15 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.50 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Af-fari Tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nad.: Che Dio ci aiuti 2 23.20 Dnevnik - Kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.05 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-solvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.05 Nad.: Tutti pazzi per amo-re 17.00 Nad.: Army Wives 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.10 Film: Pirati dei Caraibi - Oltre i con-fini del mare (pust., ZDA, '11, i. J. Depp, P. Cruz) O Italia 1 7.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Risanka: Lupin 16.15 Nad.: Smallville 18.00 Nan.: The Middle 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 20.20 Nogomet: Real Madrid - Galatasa-ray, Champions League 23.00 Champions League - Speciale 0.00 Nad.: The Vampire Diaries 21.05 Roberto Benigni in Tutto Dante - II 16esimo dell'Inferno 22.35 Nan.: A gifted man 23.40 Film: Sangue facile (triler, '09) La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ol-lio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Glob Porcellum u Rete 4 6.40 Rubrika: Media Shopping 7.10 Nan: T. J. Hooker 8.05 Nan: Miami Vice 9.00 Nan: Hunter 10.10 Nan.: Carabinieri 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan: Hamburg Di-stretto 2116.35 Nan.: My Life 17.00 Film: La legge del piu forte (vestern, '58) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Closer 23.15 Nan.: Bones VELIKONOČNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV Vodoravno: operacija, ala, katamaran, not, arija, antikva, roka, anketar, Ida, anion, ris, Ni, praska, a-ha, ajda, ite, znak, Arles, Rim, Ain, stavek, Pagano, nagana, erot, krilo, in, Toti, rokavica, Erevan, pa-sivnež, aval, Savica, Oran, Ota, sla, Ezav, pard, Linate, B. A., L. N., akontacija, Eric-son, ein, Elia, Alen, cik, srk, vkop, I. L., Knin, EEROM, Itaka, l, mlevnina, imamit, Nardo, Katerina, US, Otis, Somalec, ne-ven, Varl, A. P., or, Cerezo, tri, stearin, čin, Dinello, ritornela, Nazaret, Donahue, ataka, el, mama, obe I isk, Kalas; geslo, zgoraj: vesele velikonočne praznike; slika spodaj: pirhi. LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commissario Cordier 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le in-vasioni barbariche 0.15 Omnibus notte ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.2512.45 Italia Economia e Prometeo 7.40 Dok.: Italia da sco-prire 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.30, 20.30 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (p Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.15 Nan.: Bine 10.40 Odd.: Zlatko Zakladko 10.55 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 11.20 Impro Tv 12.00 Dok. odd.: Trgovanje z umetninami - vir financiranja terorizma 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Dok. film: Piranska srednjeveška zgodba 14.20 Globus (pon.) 15.00 17.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanke 15.50 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Butnska-la (Slo.) 21.35 Kratka igra: Naše sardine 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Dvanajst (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 9.55 Dobra ura 11.15 Dobro jutro 14.10 Točka 14.55 Igralci brez maske 15.35 Dok. serija: To bo moj poklic 16.15 Glasnik 16.45 Slovenci po svetu 17.15 Evropski magazin 17.40 Mostovi - Hidak 18.10 O živalih in ljudeh 18.35 Na vrtu 19.00 0.10 Točka 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Rokomet - kvalifikacije za evropsko prvenstvo (M): Slovenija : Islandija 22.00 Odd.: Bleščica 22.35 Film: Mammuth (T Slovenija 3 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.30 9.30 Poročila 8.55 9.40, 17.50, 18.50, 19.30 Kronika 9.00 19.55 Sporočamo 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 21.30 Žarišče 21.45 23.20 Kronika 21.55 Sporočamo 23.00 Aktualno 23.25 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Me-ridiani" 15.30 Dok.: ZDA 16.00 Biker Explorer 16.30 Istrska potovanja 17.05 Ri-serva naturale di Feniglia 17.25 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd. 20.10 Rokomet - kvalifikacije za evropsko prvenstvo (M): Slovenija : Islandija 21.45 Dok. odd.: City folk 22.30 Potopisi 23.00 Arte-visione 23.45 Le parole piu belle Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0018.30 Naš čas 10.3013.00 Vi-deostrani 12.00 Vedeževanje z Magdaleno 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 21.30 Dnevnik in vremenske napovedi, Kultura... 20.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke 7.30 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.50 Serija: Lari-na izbira 10.4016.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nabn.: Kaos 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Naša mala klinika 15.00 Nad.: Vzgoja za začetnike 15.40 Nan.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Vojna med nevestama (kom., '09, i. K. Hudson) 21.40 24UR zvečer 22.10 Nan.: Modra naveza 23.05 Nan.: Zdravnikova vest Kanal A 6.50 Risane serije 8.3013.45 Nan.: Frasier 8.55 14.10 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 14.35 Film: Odtrgani 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Kolo sreče 22.10 Film: Dirka v zraku RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan ; 11.00 Studio D; 11.15 Bruno Križ-man - Mednarodni utrinki; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Valentinčič; 12.30 Moja, tvoja, naša knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Izzivi časa; 14.45, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 4. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. Sreda, 3. aprila La 7 D, ob 23.40 VREDNO OGLEDA Che. Guerriglia Francija - Španija - ZDA 2008 Režija: Steven Soderbergh Igra: Benicio Del Toro, Rodrigo Santo-ro in Demian Bichir Zadnja tri leta življenja Ernesta Che Guevare. Zgodba obravnava Cheja, ko je bil po kubanski revoluciji na vrhu svoje slave in moči. Takrat se je odločil zapustiti vse, ženo, otroke in politične funkcije, ki jih je do takrat imel na Kubi. Odšelje v Bolivijo in sam, organiziral vsepo-trebno za veliko južno ameriško revolucijo. Kmalu so mu na sled prišli sovražniki in prekinili njegovo pot, saj bo Ernesto umrl v La Higueri 9. oktobra 1967. Che guerriglia je drugi del Soderberghovega filma. Prvih 131 minut ima namreč naslov Argentina. Zgodba spremlja vzpon Cheja med leti 1952 in 1959, ko se iz mladega zdravnika v Buenos Airesu, spremeni v upornega vodjo ter z zmagami in s svojo karizmo postane revolucionarni heroj. Film Argentina se konča v trenutku, ko Che praznuje zmago v Santa Clari, kjer so uporniki dokončno porazili diktatorja Batisto. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Scon-finando; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Slovenskih 13; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 odprti termin; 21.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Arsov forum; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). /'Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 6 Sreda, 3. aprila 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Danes bodo nad našo deželo dotekali severovzhodni tokovi; v višjih plasteh bodo vlažni, v prizemlju pa nekoliko bolj suhi. Jutri se bodo vetrovi obrnili. Zapihal bo jugozahodnik, ki bo v prizemljuvlažen, v višinahpa bol-jsuh.V petek nas bo dosegla nova vremenska fronta. V hribovitem svetu bo oblačno z možnostjo rahlih padavin. Po nižinah in ob morju bo pretežno oblačno z zmerno burjo. Pretežno oblačno bo, predvsem v vzhodni Sloveniji bo še rahlo deževalo ali rahlo snežilo. Količina padavin bo majhna. Burja bo popoldne povsod ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem okoli 13 stopinj C. V Alpah in ob morju bo zmerno oblačno do spremenljivo vreme; po nižinah, v Pre-dalpah in v Karniji pa spremenljivo do oblačno. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho vreme. V noči na petek bo od zahoda spet pričelo deževati. V petek bo oblačno, občasno bo deževalo. ¡2 Sonce vzide ob 6.41 in zatone g ob 19.36 Dolžina dneva 12.55 Luna vzide ob 2.28 in zatone ob 12.10 Vremenske razmere bodo večinoma obremenilne. Priporočamo večjo previdnost. Danes: ob 2.15 najnižje 2 cm, ob 5.54 najvišje 8 cm, ob 12.58 najnižje -34 cm, ob 20.15 najvišje 33 cm. Jutri: ob 2.19 najnižje -12 cm, ob 7.26 najvišje 18 cm, ob 13.48 najnižje -42 cm, ob 20.37 najvišje 41 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje C. 2000 m...........-6 2500 m...........-8 2864 m .........-10 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v gorah 6. 500 m . 1000 m . 1500 m . . .1 .-1 .-3 Obama veliko noč praznoval s številnimi otroki WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama se je včeraj pred Belo hišo skupaj s 30.000 povabljenimi otroci in odraslimi udeležil tradicionalnega praznovanja velike noči z glasbo, športom, druženjem in tekmovanju otrok v kotaljenju pirhov.Tradicijo otroškega kotaljenja pirhov z velikimi žlicami po travnati površini so v ZDA prinesli evropski priseljenci. Prvič ga je uradno organizirala prva dama Dolly Madison, in sicer na trati pred kongresom. Predsednik Obama in prva dama Michelle sta uvodoma pozdravila otroke, nakar se je predsednik z njimi podal na košarkarsko igrišče, Michelle pa jim je svetovala, naj ne pozabijo jesti zelenjave. Otroke so prišli med drugim pozdravit tudi košarkarji ekipe NBA Washington Wizzards in druge znane osebnosti. V Moskvi za ta čas rekordna količina snega: kar 65 centimetrov! MOSKVA - V Moskvi so včeraj namerili 65 centimetrov snega, kar je absolutni rekord za mesec april. »Višina snežne odeje na referenčni meteorološki postaji v Moskvi je včeraj zjutraj znašala 65 centimetrov, kar je za devet centimetrov več kot v doslej rekordnih letih 1895 in 1942,« je povedal predstavnik ruske meteorološke službe. V Moskvi je včeraj čez dan še snežilo, konec tega tedna pa naj bi se temperature s trenutne ničle dvignile na sedem ali osem stopinj Celzija. Za Rusi je sicer huda zima z nizkimi temperaturami in obilnimi padavinami. V marcu so bile temperature v povprečju za štiri do pet stopinj nižje kot običajno v tem letnem času. ZDA C.Kennedy veleposlanica na Japonskem WSHINGTON - Hčerka ubitega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja Caroline Kennedy bo po poročanju ameriških medijev postala nova ameriška veleposlanica na Japonskem. Kennedyjeva si je položaj prislužila, ker je vse od januarja 2008 podpirala predsednika Baracka Obamo. Caroline Kennedy je po izobrazbi odvetnica, doslej pa je napisala že več knjig. Na začetku prvega mandata predsednika Oba-me se je v javnosti omenjala kot naslednica Hillary Clinton na mestu zvezne senatorke iz New Yorka, a so imeli newyorški demokrati drugačne načrte in Kennedyjeva se je sedežu odpovedala. 55-letna Caroline Kennedy bo, če jo bo senat potrdil, na položaju zamenjala veleposlanika Johna Rossa, ki je v Tokiu od avgusta leta 2009. Trenutno naj bi prestajala obvezen pregled preteklosti s strani FBI. Novica je v ZDA vzbudila tudi nekaj začudenja, ker Kennedyjeva nima nobenih zvez z Japonsko. Je pa običajno, da se veleposlaniški položaji v ZDA delijo tudi finančnim in političnim podpornikom predsednika. WASHINGTON - Veliko uspelih potegavščin »Prvoaprilske« WASHINGTON - Kdor je doslej mislil, da je Youtube spletna stran za izmenjavo video posnetkov, je natanko na 1. april dobil poduk vodstva podjetja. »Youtube je bil v resnici ustanovljen le zaradi velikega tekmovanja za najboljši video. Končno je nastopil čas, da razglasimo zmagovalca,» so sporočili iz Youtuba. Zatem bodo spletno stran ukinili.Uporabniki imajo le še do polnoči čas, da na priljubljeno spletno stran naložijo svoje video posnetke, je izvršni direktor Youtuba Salar Kamangar pozval v video posnetku, v nedeljo zvečer objavljenem na spletnih straneh Youtuba. »Vabim vas, da si ogledate kolikor je mogoče veliko posnetkov, preden bo You-tube to noč vse zbrisal,« je v triinpolmi-nutnem posnetku dejal eden od zvezdnikov Youtuba Antoine Dodson. Kamangar pa je zagotovil, da so Youtube pred osmimi leti ustanovili s »preprostim ciljem: najti najboljši video posnetek na svetu«. Zmagovalca bodo razglasili leta 2023. Vodja tekmovanja Tim Liston je pojasnil, da si bo zdaj 30.000 tehnikov ogledalo vse video posnetke, ki so bili od leta 2005 naloženi na spletno stran, zatem pa jih predložili v oceno ocenjevalni komisiji, sestavljeni iz »spoštovanih« filmskih kritikov, znanih obrazov z Youtuba ter nekaterih »najbolj plodnih« komentatorjev spletne strani. »Gangnam Style ima prav takšne možnosti za zmago kot posnetek moža, ki krmi race, s 40 ogledi,« je zagotovil Ka-mangar, s čimer je spomnil na korejskega pevca Psyja, katerega skladba se lahko pohvali z največ ogledi na Youbtubu doslej. Čez deset let, torej leta 2023, bodo tako daleč, da bodo lahko razglasili zmagovalca. In kaj bo dobil za nagrado: mp3 pred-vajalnik ter 500 dolarjev. Do takrat bo na Youtubu vladalo mrtvilo. Uporabniki na spletno stran You- tube vsako minuto naložijo za več kot 70 ur video posnetkov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Google naj bi tako s 1. aprilom svojo ponudbo razširil s storitvijo Google Nose, ki bi lahko prepoznala vonje. S kamerami opremljeni kombiji, ki so zbirali posnetke za bazo podatkov Google Street View, naj bi zbirali tudi vonje in podjetje tako razpolaga z bazo več kot 15 milijonov vonjev, so sporočili iz Googla. Ob tem so navedli, da za pametne telefone z Googlo-vim operacijskim sistemom Android že obstaja aplikacija za prepoznavanje vonjev, imenovana Smellcd 1.8. Kot primer vsem znanega vonja pa so navedli »mokrega psa« je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Ameriški bogataš Richard Branson je prek svojega bloga sporočil, da bo njegova letalska družba Airline Virgin kmalu premogla letala s steklenimi tlemi. Nokia pa je predstavila živo rumeno mikrovalno pečico z upravljanjem na dotik, podobno kot pri pametnih telefonih. Tako kot novi mobilni telefoni konkurenčnega Samsunga naj bi se tudi ta ponašala s funkcijo spremljanja oči: Medtem ko v Googlu čisto zares razvijajo svoja računalniška očala, pa je časnik Guardian napovedal podoben izdelek pod imenom Guardian Goggles. Posebnost teh očal bo, da bodo komentirala vse, kar si bo uporabnik ogledal. Prodajali naj bi jih pod sloganom: »Ker je življenje prekratko, da bi sami mislili«. Vatikan se namerava odpovedati evru, pa je sklicujoč se na poročanje Radia Vatikan v elektronski pošti zapisal nek ša-ljivec. Namesto tega naj bi tamkajšnje oblasti snovale denarno unijo s Švico. Finančno krizo so imeli v mislih tudi pri belgijskem radiu. Kot so poročali, naj bi nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy skupaj z ženo Carlo Bruni iz davčnih vzrokov načrtoval selitev v Belgijo. Sar-kozy naj bi po teh informacijah že kupil razkošen apartma v Bruslju. A vse, kar diši po prvoaprilski potegavščini, vendarle ni zlagano. Novica, da je v Nemčiji ob prevozu na predstavo poginilo 300 bolh iz nekega bolšjega cirkusa, se je izkazala za resnično. Na pomoč je priskočil strokovnjak za parazite, ki je direktorju cirkusa priskrbel 50 nadomestnih živalic in rešil predstavo. (STA) ČEŠKA Marihuana dovoljena v zdravstvu PRAGA - Na Češkem je po novem dovoljena uporaba marihuane v zdravstvene namene. V ponedeljek je namreč začel veljati zakon, ki dovoljuje uporabo marihuano za lajšanje simptomov določenih bolezni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Marihuana je odslej na voljo bolnikom, ki trpijo za boleznimi, kot so rak, parkinsonova bolezen, multipla skleroza in luskavica. Kritja stroškov tovrstnega zdravljenja iz javnega zdravstvenega sistema pa zakon, ki ga je zgornji dom parlamenta potrdil konec januarja, ne dovoljuje. Češka bo najprej približno leto dni marihuano uvažala, nato pa nameravajo oblasti začeti podeljevati licence lokalnim pridelovalcem. Država sicer velja za eno najbolj liberalnih evropskih držav na področju marihuane. Hrvaško zapustilo 50 tisoč mladih ZAGREB - Hrvaško je v preteklih letih zapustilo približno 50.000 mladih in izobraženih ljudi, vlada pa ni predstavila niti enega samega ukrepa, da bi ljudi zadržala v državi, je včeraj pisal Večernji list. Napoveduje, da bodo mladi zaradi iskanja služb še naprej množično zapuščali Hrvaško, posebej po njenem vstopu v EU 1. julija letos. Kot dokaz, da se Hrvati zaradi hude gospodarske krize in brezposelnosti vse bolj odločajo za iskanje kruha v tujini, navajajo podatek, da je bilo v prvih dveh letošnjih mesecih med 53 prosilci za azil na Islandiji 30 oseb iz Hrvaške.