04Af tednik Sloveno, un impilo alla Provincia di Udine La Provincia di Udine va a “caccia” di personale bilingue. E’ infatti appena u-scito un bando con il quale l’amministrazione provinciale ricerca due persone “da adibire alle funzioni collegate alla Legge 482/99 di tutela delle minoranze linguistiche per i progetti di promozione della minoranza slovena e germanofona”. Si tratta di due assunzioni con contratto a tempo determinato e a tempo pieno, per otto mesi, eventualmente rinnovabili. I requisiti richiesti per quanto riguarda la persona che dovrà seguire i progetti di promozione della minoranza slovena sono il diploma di scuola media superiore conseguito presso istituti tecnici commerciali, magistrali o licei, l’ottima conoscenza della lingua slovena scritta e parlata, la conoscenza normativa in materia di minoranze linguistiche, la conoscenza degli aspetti storico-culturali della mino- ranza slovena della Provincia di Udine, l’ottima conoscenza dei programmi Windows e Office, Internet e posta elettronica, le buone capacità organizzative e di relazione. segue a pagina 4 V Podbonescu je potekal 13. kongres Zveze “Slovenci po svetu” Povezani med seboj navezani na svojo zemljo ti LA NOSTRA ESSENZA 1 PODBUNIESAČ 6.7.8.9 XII 2003 PULFERO _ 'ITJ r.-.-iife-v- .#• YSé* S sobotne otvoritve kongresa zveze Slovenci po svetu v Podbonescu Il direttore Cataldi ha detto sì L’adesione alla richiesta delle giovani famiglie delle valli del Natisone che chiedono l’istituzione di una scuola media statale bilingue cresce. E cresce anche l’attenzione del mondo politico ed istituzionale. Ne è prova il recente incontro dei consiglieri regionali sloveni Tamara Blažina, I-gor Canciani, Igor Dolenc, Mirko Spazzapan e Bruna Zorzini Spetič con il direttore scolastico regionale Piergiorgio Cataldi tenutosi nella sede del consiglio regionale a Trieste. I consiglieri regionali si sono fatti interpreti delle istanze dell'Istituto per l’istruzione slovena, sostenendo l’importanza del rafforzamento dell’educazione bilingue nella provincia di Udine e della continuità didattica con il completamento della scuola dell’obbligo in entrambe le lingue. Abbiamo incontrato un interlocutore aperto e sensibile che ci ha indicato due possibili soluzioni, ha commentato Tamara Blažina. La prima è secondo il direttore Cataldi senz’altro l’istituzione della scuola media bilingue che è peraltro in sintonia con la riforma del ministro Moratti che prevede un unico ciclo per la scuola primaria. C’è però il non piccolo ostacolo dei mezzi finanziari necessari. Nella legge di tutela si dichiara esplicita- mente che non ci debbano essere ulteriori oneri per lo stato. La soluzione è di natura politica e come tale richiede tempo. Nel frattempo però, ha proposto il direttore Cataldi, si dovrebbe introdurne nella scuola media di S. Pietro al Natisone lo sloveno come materia curriculare a cominciare dall’anno scolastico 2004-2005. Anche qui si potrebbe presentare il problema delle risorse, ma a questo punto, hanno proposto i consiglieri sloveni, potrebbe intervenire la Regione Friuli - Venezia Giulia che del resto, tramite l’assessore Roberto Antonaz, ha in diverse occasioni dimostrato la sua sensibilità al problema. Delegati Zveze Slovenci po svetu so prišli v soboto v Podbonesec iz Avstralije, Južne Amerike in Kanade ter seveda iz več evropskih držav za 13. kongres slovenskih izseljencev. Kongres je potrdil dosedanjega predsednika Danteja Del Medica, ki je sicer nastopil le pred dvema letoma, ko je bila zveza v precej razburkanih vodah. Pod njegovim vodstvom se je stanje umirilo in delovanje postalo še živahnejše, kot je prišlo do izraza na. samem kongresu. Bil je prvi po sprejetju zaščitnega zakona za Slovence, za kar imajo svoje usluge tudi naši ljudje po svetu in torej naznanja tudi za njihovo organizacijo nov začetek. Vsa razprava, ki se je na večdnevnem kongresu razvila, se je gibala med navezanostjo na korenine in slovensko skupnost v deželi Furlaniji-Julji-ski krajini in novimi potrebami slovenskih izseljencev. Od tu želja ustvariti virtualno skupnost, ki se z novimi elektronskimi sredstvi povezuje v mrežo in notranji dialog poteka “krožno”, med vsemi subjekti. Obenem pa skrbi tudi za neposreden človeški stik in solidarnost. Sobotne otvoritve sta se udeležila predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini in odbornik Roberto Antonaz, v imenu slovenskih organizacij sta pozdravila Sergij Pahor in Viljem Cemo. beri na strani 5 tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b I^gge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 48(1182) Čedad, četrtek, 11. decembra 2003 naroči se na naš ■ Ze živimo v božičnem času Z liepim koncertom v tar-čmunski cierkvi v nedeljo popudan se je začela po naših dolinah priprava na božični čas v znamenju bogate beneške an svetovne božične tradicije. Pozdravila sta sau-onjski Zupan Lorenzo Cemo-ia trn odbornik gorskega okoliša Pino Blasetig, Erika Flo-reancig je pa povezovala program. Prvi je zapieu zbor Pomlad iz Podbuniesca, po-tle zbor Rečan z Lies an zbor Lipa iz Bazovice. Drugi koncert bo v soboto 13. decembra ob 20.30 v Steve-rjanju, v nedieljo 14. decembra ob 16. uri bo pa v cierkvi v Kravarje. Mešani pevski zbor Rečan na nedeljskem božičnem koncertu v cierkvi na Tarčmunu Četrtek, 11. decembra 2003 2 A S. Pietro via libera al PRPC “Borgo Angelo” Nuovi alloggi, approvato il piano Il consiglio comunale di San Pietro al Natisone si è riunito venerdì 28 novembre per provvedere all’assestamento generale di bilancio dell’esercizio 2003. Le proposte dell’amministrazione comunale, che prevedono un bilancio complessivo annuale pari a 4.089.178,20 euro, di cui 933.673,28 destinati a investimenti, parte in conto capitale e parte attraverso la contrazione di mutui, sono state approvate all’unanimità da tutti i consiglieri presenti. L’assemblea ha quindi provveduto, sempre all’unanimità, a rinnovare la delega per i servizi ed interventi a favore delle persone disabili all’ASS n.4 e l’incarico del servizio di tesoreria per il periodo 2004-2008 alla banca Credito Cooperativo di Manzano. Il dibattito si è acceso in occasione dell’approvazione del PRPC denominato "Borgo Angelo”. Il consiglio ha esaminato e respinto le os- servazioni presentate al piano da alcuni cittadini ed anche tutte le riserve esposte dai consiglieri di minoranza della lista Progetto San Pie- tro. Infine il piano, che prevede la costruzione di 48 nuovi alloggi nel capoluogo, completando un’ampia area oggetto di un significativo sviluppo abitativo negli ultimi anni, è stato approvato con il voto favorevole dei consiglieri della Lista civica e contrario della minoranza. Infine il consiglio ha respinto l’ennesima mozione del consigliere Matteligh contrario all’adozione della toponomastica bilingue e alla collocazione della relativa cartellonistica stradale. Za smučarje je nedvomno dobra novica, da so v rekordnem Casu popravili cesto, ki vodi iz Ta-blja na Mokrine (Pramol-lo). Po katastrofalnem neurju, ki je bilo 29. avgusta, je potok Bom-bassa moCno poškodoval cesto in jo zasul z ogromno maso blata. Na nadmorski višini 880 metrov se je podrl lok mostu, ki pelje preko potoka. Divja voda je odnesla 100 metrov cestišča. Na višini 1100 metrov pa je asfalt zasul velik plaz. Odprli cesto Tablja-Mokrine Danes je škoda popravljena, cesto pa so dodatno zavarovali, da bi preprečili ponovne razsule. Pri obnovi se je še posebno izkazala civilna zaščita. Dežela FJK je iz lastnih sredstev dala 2,88 milijona evrov, podpredsednik koroške deželne vlade pa je izročil kolegu Morettonu 200 tisoč evrov. Odprtje ceste je bilo prav zato izrazito slovesno. Podpredsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Gianfranco Moretton je prerezal trak, prisotni pa so bili odbornik Franco Iacop, podpredsednika deželnega sveta Carlo Monai in Roberto Asqui-ni, podpredsednik koroške deželne vlade Hans Ferlitsch in predsednik videmske Pokrajine Marzio Strassoldo. Izrazita hitrost popravil nedvomno dokazuje strateške usmerjenosti sedanje deželne vlade, ki posveča gospodarskim potrebam veliko skrb. PisiTLO iz Kima Stojan Spetič Bilo je pred par leti. Sedel sem ob svoji delovni mizi v tiskovnem središču Palače Madama, ko se mi je približal novinarski kolega. S seboj je vodil majhno plavolaso Zensko z dekliškimi potezami, z mehkimi okroglinami, širokim nasmehom in sinjimi očmi. Približal seje in me predstavil: “Vidiš, ta gospod je slovanski komunist. Najbrž tudi hudoben...” Smejal se je in dajal razumeti, da ga nastala zadrega poleg vsega tudi zabava. Alessandra Mussolini pa je koketno stegnila roko in me z narejeno naivnostjo vprašala: “A res? Kaj pa bi mi naredil, če bi me imel v svojih rokah?” Kaj naj rečem'? Premlad sem, da bi bil poznal njenega znamenitega deda in ga gotovo nisem jaz obesil na milansko bencinsko črpalko. Mislim, da si je kazen zaslužil za vse gorje, ki ga je prizadejal najprej svojemu ljudstvu, nato pa tudi drugim in nam še pose- bej. Tako mi ni preostalo drugega, kot da radovedni poslanki odgovorim v rahlo zafrkljivem tonu: “Kaj bi vam naredil? Tega na glas ne povem. Morda bi vi zardeli...” Na teh besedah sva se poslovila. Pomislil sem, da mi je bilo težko v njej gledati Ducejevo vnukinjo, saj je po njem podedovala samo rahlo izbočene oči in široko čeljust, v vsem drugem pa mi je priklicala v spomin teto Sophio Loren in njen neapeljski temperament, ki ga je dokazovala povsod, predvsem pa v kr ičečih javnih nastopih. V filmu sem jo videl samo s teto Sophio in Marcellom Mastroiannijem, ki sta preživljala tisti posebni dan, ko je Hitler prispel v Rim in so homoseksualca Marcella prisilili, da je ostal doma. Tu se sreča z gospodinjo in med njima se razvije posebna strast. Ko Marcella odpeljejo mlada igralka Alessandra kriči in nato omedli od gneva. Sledil sem njenemu televizijskemu pretepu s komunistko Katjo Bellillo, ministrico za dežele v D’Alenrovi vla- di. Katja ji je nekajkrat zabrusila, daje z njenim dedom obračunal njen oče, partizan, zato se z njo ne bo prepirala o tem. Pozneje mi je zaupala, da sta se pobotali, ko je Alessandra zanosila. Zbližale so ju tudi bitke za pravice žensk, katerim se je Alessandra pridružila. Med razpravo o umetnem oplojevanju je prišla v senat skupaj s skupino levičarskih poslank, ki so zasedle tribuno. Na sebi so imele majčko z napisom, naj ne sprejemajo zakonov pisanih na ženski koži. Predsedujoči Lamberto Dini je poslankam ukazal, naj majčke takoj snamejo. Alessandra Mussolini je hudomušno odgovorila, da spodaj nima ničesar, pa je Dini hipoma spremenil mnenje in poslanke dal pospremiti iz dvorane. Sedaj se je oprijela dedovega priimka in snuje novo stranko pravovernih fašistov. Katja Bellillo ji je napisala pismo, v katerem jo roti, naj tega ne dela, saj je s svojimi stališči veliko bolj na levo od samega Finija. Njen priimek so doslej izkoriščali. Naj se sedaj ne skrije še sama zanj. Po Finiju bi jo izkoriščali drugi. Bo padla v past? Ne vem. Bojim se, da so njene ambicije močnejše od pameti. Kdo bo prvi slovenski komisar EU? Kdo bo prvi slovenski minister (komisar) evropske vlade? To je vprašanje, ki si ga postavljajo politični komentatorji, potem ko je predsednik slovenske vlade Anton Rop predstavil Prodiju listo kandidatov, ki bi lahko prišli vpo-štev pri novi ekipi, ki bo koordinirala delo nove, razširjene evropske ekipe. “Nočem desetih psihiatrov,” je po srečanju s slovenskim premierom Antonom Ropom poudaril predsednik,evropske komisije Romano Prodi. Tako je hotel čim bolj slikovito pojasniti, zakaj ne bo pri izbiranju novih članov kolegijskega organa upošteval samo strokovnih kvalifikacij, saj Zeli sestaviti uravnoteženo in dobro uigrano ekipo, ki bo znala delovati složno in učinkovito. Evropski premier je povedal, da ne bo privolil v seznam, na katerem ne bi bilo vsaj treh žensk. Vendar Prodi nikakor ni želel novinarjem izdati imen pretendentov za komisarske funkcije. Anton Rop je predsedniku komisije podrobneje predstavil področja, na katerih bi slovenski izbranci za visoke funkcije, ne le komisarsko, lahko uspešno delovali - posebno zanimivi so proračun, transport, širitev Unije in notranji trg. Na vprašanje, katera imena je predložil Prodiju, pa je slovenski premier odgovoril, da so kandidati “pravi in dobri” . Pred dokončnim seznamom novih komisarjev se bo Prodi še drugič posvetoval s predsedniki vlad. A mora pohiteti, saj bo namesto aprila 2004 seznam moral biti pripravlje’n že do konca februarja 2004, da bi evropski parlament lahko pravočasno opravil zaslišanja kandidatov. V ljubljanskih političnih krogih se sicer šušlja, da je minister za evropske zadeve Janez Potočnik najresnejši kandidat za mesto evropskega komisarja. Sicer krožijo še druga imena, predvsem iz vrst LDS. Na srečanju sta Prodi in Rop spregovorila tudi o težavah okoli petega koridorja. “Ce hočem ostati živ, bom moral nekaj storiti,” je dejal očitno dobro razpoloženi Romano Prodi, ko je beseda nanesla na drugi tir proge Koper-Di-vača (za Slovenijo gre za prioritetno izbiro), ki ga komisija ni uvrstila na seznam prednostnih infrastu-rukturnih projektov. Z novimi argumenti, ki mu jih je predstavil premier Rop, bo Prodi seznanil komisarko Loyolo de Palacio, pristojno za transport in energijo. O morebitni poznejši uvrstitvi drugega tira železniške proge Koper-Diva-ča na prednostni seznam infrastrukturnih projektov bodo odločali najvišji državniki Unije na bruseljskem vrhu 12. in 13. decembra. Gre za projekte, ki naj bi jih zgradili do leta 2010 in zanje, kot je zatrdil predsednik bruseljske komisije Romano Prodi, zagotovili skupaj 38 milijard evrov v sedmih letih. V pričakovanju vrha sta se minister za evropske zadeve Janez Potočnik in vladni kolega za promet in zveze Jakob Presečnik sestala s podpredsednico bruseljske komisije Loyolo de Palacio, ki je potrdila, da je povezava Koper-Divača prav gotovo prednostnega pomena za komisijo in za nadaljnji razvoj čezevropskega prometnega omrežja v razširjeni Uniji, (r.p.) Da sabato sul Canin si scia Chi sarà il primo? Chi sarà il primo sloveno membro della nuova commissione europea dopo il primo maggio 2004 composta da 25 membri? E’ questo l’interrogativo che si pone l'opinione pubblica slovena dopo che il premier Anton Rop ne ha parlato con il presidente della commissione Romano Prodi. Nomi sono stati fatti anche per altri importanti incarichi europei ma nulla è trapelato. Si sa comunque che è molto accreditato anche in ambito europeo l’attuale ministro per gli affari europei ed ex negoziatore della Slovenia con Bruxelles Janez Potočnik. Peterlè premiato Il settimanale European voice di Bruxelles ha premiato il deputato sloveno Lojze Peterlè perché primo funzionario dei paesi candidati all’adesione all’UE entrato negli alti uffici dell’Unione europea. Peterlè, com’è noto, è stato membro della convenzione sul futuro dell’Europa. Europeo dell’anno, secondo il settimanale belga, è invece il premier maltese Eddie Fene- ch Adami perché ha vinto la battaglia contro gli euroscettici. Il dopo Voljč 11 collegio dei sindaci ha nominato all’unanimità il nuovo presidente del consiglio d’amministrazione della Nuova Ljubljanska banka. Il più importante istituto di credito sloveno verrà diretto da Marjan Kramar a partire dal 1 febbraio 2(X)4 per un periodo di 5 anni. L’attuale presidente, Marko Voljč, assumerà un incarico di rilievo in una banca belga. Sul Canin si scia Sabato 6 dicembre sono stati aperti gli impianti di risalita sul monte Canin. Ma in tutte le stazioni turistiche della Slovenia è già tutto pronto per l’innevamento artificiale e le temperature basse dei giorni scorsi erano la condizione necessaria per mettere in funzione i cannoni da neve. Intanto in tutta la Slovenia sono stati fatti investimenti per oltre due miliardi di talleri per rinnovare gli impianti di risalita. Il migliore in Carinzia Il maggior riconoscimen-to letterario della repubblica di Slovenia, intitolato al suo massimo poeta France Prešeren, è stato conferito per il 2004 allo scrittore sloveno carinziano Florjan Li-pus. E' una delle rare volte in cui l’ambito riconoscimento vtirca il confine sloveno e come ha dichiarato lo stesso Lipuš si tratta anche di un riconoscimento alla minoranza slovena in Austria. 10 anni di Dars La società autostradale slovena (Dars) festeggia in questi giorni i suoi dieci anni di attività piuttosto intensa. E’ dalla sua costituzione infatti che in Slovenia c’è stata una forte accelerazione della costruzione della rete auto-stradale. E già entro il prossimo anno verranno collegati i più importanti centri della Slovenia da Maribor, passando per Celje e Lubiana a Postumia e Capodistria. Entro il 2(X)8 verrà ultimato anche l’altro importante asse, quello dalle Caravanche a Obrežje nel sud della Slovenia. Četrtek, 11. decembra 2003 Cielo lieto na stieni an še Iiep spomin Paršu je že cajt kolendarjev, prvi je tist iz Garmika Božični prazniki, novo leto in Sveti trije kralji so Cas natiskanih koledarjev. Nekateri so stenski, to je taki, da jih obesimo na steno, drugi pa so prave knjige, bukve, ki jih lahko beremo veliko Casa. Lep stenski koledar za leto 2004 sta izdala Garmi-ški kamun in Kulturno društvo Rečan. Koledar je uredila Margherita Trus-gnach-Tarbjanova, podprla pa ga je Pokrajina Videm. Koledar nosi naslov “Kar sam biu otrok...” in prinaša slike otrok iz pretežno povojnega Casa. Naslovna stran pa ima sliko, kjer je dosti otrok-šolarjev iz H ločja, posneta pa je bila leta 1928. Potem so v koledarju otroci iz Zverinca, Hos-tnega, Topolovega, Lies in drugih vasi. Gre za stare slike, ki so zelo lepo obdelane in ponatisnjene. Slike spremljajo krajši spisi in pesmi, ki sta jih napisala Renzo Gariup in Aldo KlodiC. Gariup je napisal kratke spise in opise krajev, del ifl ljudi, KlodiC pa objavlja svoje pesmi. Skratka, gre za res lep koledar, ki ga je za videt in za prebrat. Debelo bukvo je izdalo Založništvo tržaškega tiska, to je Jadranski Koledar 2004. Uredila ga je Damijana Ota, prinaša pa skoraj štirideset prispevkov sodelavcev iz Trsta, Gorice in BeneCije. Del koledarja je posvečen vstopu Slovenije v Evropo. DrugaCe pa zaobjema najrazličnejše kulturne, politične in gospodarske dogodke ter mnoge zanimivosti. Članki so krajši in koledar se lepo bere. Tudi Ženar j 1 2 3 4 5 h 7 8 9 p 10 s 11 s 12 p S Lik C fc. Aldo /z kolendarja društva Rečan an garmiškega kamuna Jadranski ima na sliki otroke. Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je izdala Koroški koledar. Uredila ga je in napisala Irena Destovnik. Tudi ta koledarje namenjen vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Avtorica pa se je pogovarjala z najrazličnejšimi uCenimi ali modrimi ljudmi na Koroškem v Avstriji, v Trstu, v Porabju na Madžarskem in v sami Sloveniji. Nastal je splet misli in Čustev Slovencev, ki živijo v različnih državah izven Slovenije in v sami Sloveniji. Vse pa bo kmalu združevala skupna Evropa. Na Dan emigranta bo izšel Trinkov Koledar. Nismo ga še videli in bo presenečenje. Nedvomno pa bo bogat, kot je vsako leto in bo prinesel veliko novic, spominov in opisov dogodkov. Vsekakor bomo imel ob praznikih ki za brat! Venerdì 12 dicembre alle ore 19.00 si aprirà presso la scuola bilingue il mercatino di Natale Tutti i manufatti in vendita sono stati realizzati dai bambini e il ricavato sarà devoluto in beneficenza. S. Pietro al Natisone / Beneška galerija venerdì 12.12.2003 alle 18.30 apertura mostra collettiva ALTRI LINGUAGGI DRUGE GOVORICE Butterà Cartig Comedig De Angelis Floreancig Iuretig Macorig P. Manzini S. Manzini Massera Osgnach Predan Raza M Tomasetig N. Tomasetig Znmpicchiatti Zotzi Presenterà la mostra Carlo Della Libera, canterà il coro Matajur Associazione unisti della Benecia Sv. Miklavž in tudi lutke Kot vidimo na naši zgornji sliki je Sv. Miklavž obiskal tudi slovensko kulturno središče Planika v Ukvah. To se je zgodilo 4. decembra, seveda, in je še posebno veliko veselja prineslo otrokom iz Kanalske doline, ki obiskujejo zbirne teCaje slovenskega jezika. Bilo je veselo in živahno, bilo je tudi kar nekaj daril, ki so se jih otroci zaslužili, saj se pridno učijo slovenščine. Ob pobudah namenjenih svojim članom, Slovensko kulturno središče Planika skrbi tudi širije-nje slovenske besede in kulture v širšem okolju Kanalske doline in vse tesneje sodeluje tako s krajevnimi javnimi uprava-mo kot s šolskimi strukturami. V ta okvir sodi lutkovna predstava, ki so jo v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev priredili I. decembra v osnovnih šolah v Zabni-cah in Naborjetu. Nastopilo je Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo “Zmajček”, ki so jo naslednji dan gledali tudi otroci špetrskega dvojezičnega središča. Na pobudo Lutkovnega gledališča Ljubljana je prišlo v jeseni do dogovora o bodoCem sodelovanju s ciljem, da bi našemu okolju, v katerem delujemo, pa tudi izven njega, ponudili lutkovno dejavnost, ki je na našem teritoriju dokaj slabo uveljavljena. Razen redkih predstav v okviru dramskih gledališč in enega festivala, dejansko tega kulturnega področja ne popolnoma pokrivajo niti gledališki krogi večinskega naroda, zato menimo, da bi kakovos- Zmajček v Kanalski dolini tria ponudba odmevnih predstav v naši deželi pomenila ne le integracije slovenskega prostora in krepitve slovenskega jezika, ampak tudi zapolnitev praznega prostora, v katerega bi utegnili pritegniti tudi italijansko občinstvo. V letošnjem decembru smo izvedli štiri preizkusne predstave “Zmajček” avtorice Sonje Kononeko ob glasbeni spremljavi Staneta Hudolina v sodelovanju z osnovnimi šolami in vrtci, spomladi pa načrtujemo dve odmevni predstavi, ki bi bili namenjeni širšemu, tudi odraslemu občinstvu. Nebogljeni ljubljanski zmajček je prvega decembra obiskal najmlajše v Ukvah in Naborjetu. Pri izvedbi gostovanja je sodelovalo Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline. Mali gledalci so se zabavali ob lutkovni predstavi, nato pa se še preizkusili v roCnih spretnostih, saj so v lutkovni delavnici izdelali lastnega zmajčka. ZSKD je v teh predprazničnih dneh želela posebno skrb nameniti otrokom, ki jih je poleti zajela naravna ujma in jim izkazati svojo bližino tudi z obdaritvijo. Založba Lipa iz Spè-tra in Beneški študijski center Nediža sta ob tej priložnosti odstopila knjige, ki so jih prejeli v dar vsi otroci. Naslednji dan je mali zmajček nadaljeval svoje popotovanje v Speter Slovenov, kjer je obiskal uCence in malčke Dvojezičnega državnega zavoda, popoldne pa je v okviru tradicionalnega miklavževanja nastopil v goriškem Kulturnem domu. V prihodnji sezoni nameravamo naše sodelovanje okrepiti in skupno načrtovati celoletni lutkovni program v naših gledališčih, pa tudi po primernih dvoranah naših društev. (R. Sabadin) Naši paglavci Ivan Trlnko OVČJI KAPLAN - 9 Ukinil je vsako premišljevanje in se spravil na zadnji konec poti. Skrbelo ga je vendar in nemirno je čakal, kako se sreCa z očetom. Mama ga ni skrbela, oče pa je nekaterikrat res muhat in se hudo jezi. Pa naj bo, kar bo! Čez vas ni hotel iti; ni maral, da bi ga ljudje videli; pritihotapil se je k domu po stranski stezi, kar je bilo lahko, ker je hiša stala na kraju vasi. Bilo je proti veCeru in ljudje so bili večinoma še na delu zunaj; kar jih je bilo doma, so bili pa zaposleni okoli živine, docim so se otroci Bog ve kod podili. Zato ni PepiCa nihče zapazil. PepiC pa je že od daleč zagledal oCeta, ki je drva cepil na tnalu pred hišo. Sele zdaj se je za pravo ustrašil. Zmanjkalo mu je srčnosti, da bi šel naprej. Pritajil se je za trenutek za nekim grmom, potem se je tiho splazil proti hlevu, ki je stal na strani nekoliko oddaljen od hiše. Nad hlevom je bila klanica in tam je sedel na prag. “Tukaj počakam,” je pomislil v strahu, “mama pride kmalu, da nakrmi živino. Mama me ne bo! V hišo me popelje in me bo branila.” Tako je čakal in v Čakanju trepetal. Mame ni bilo hitro. Oce je medtem končal svoje delo in se nekam izgubil. DeCek ni mogel več strpeti; nameraval se je že priplaziti do hiše. Kar zagleda mamo, ki je prihajala. Ni ga zapazila. Ko se ji je nenadoma pokazal, se je silno prestrašila, da ji je golida, ki jo je nesla, padla iz rok. Ob enem je vzkliknila in zavpila: “Mati božja presveta! Pe-pič, ali si ti? Kaj je? Kaj se je zgodilo?” PepiC je bridko zajokal. “Ali si bolan, otrok moj? Ali so te tepli? Kaj ti je?” je silila vanj. “Domov sem prišel; ne morem obstati doli! Ne mo- rem...” je odgovoril. Na materino vpitje je priletel oCe. Novo presenečenje, novi vzkliki, nova vprašanja. Zbegani deček še sam ni vedel, kaj je odgovarjal. OCe ga je prijel za roko in ga šiloma povlekel v hišo. Kaj in kako je bilo potem zveCeer, je lahko misliti. Oce je sipal točo na glavo nesrečnemu deCku. Mati, uboga mati, ga je branila in zagovarjala. Stric je molčal. Malčka nista razumela in sta le od strani pogledovala, kaj se godi... Zaključek vsega je biló, da je oCe drugi dan peljal dečka nazaj v šolo, češ, zdaj pa, ki veš kaka muzika te Čaka doma, se ne boš vec pred Časom vračal... Toda sila kola lomi in dečkovo domotožje je bilo pravcata sila. Ni preteklo še par tednov in PepiC je bil zo- pet doma, to pot s trdno voljo, da se na noben način ne vda in da rajši uteCe z doma, nego se povrne v Čedad. Po prvem očetovem izbruhu, po zopetnem in zopetnem očitanju neubogljivosti in nehvaležnosti, po prošnjah, po pretepanju, po neuspešnem posredovanju gospoda kaplana, ga je oce srdit in užaljen naposled prepustil samemu sebi in ga zavrgel. Nesrečni deCek je vse molče in brezčutno prestal in bi se bil rajši pustil ubiti, nego se dal omajati v svojem sklepu. Mati je že očitno in odločno stala zanj ter ga branila. Celo stricu se je zasmilil, daje pomagal miriti očeta. “Pusti ga,” je rekel, "in ne sili ga, Ce noče!” In je modro dostavil: “Bolje je, da je utekel sedaj, nego da ti uteče pozneje!" V vasi se je o vsem tem veliko govorilo. To je bilo Pepiču še najbolj nevšeCno, ker ga je bilo sram pred ljudmi in se ni maral kazati pred njimi. Doma pa vendar ni mogel vedno tičati; že takoj prve dni je moral peljati čez vas ovce na pašo. Nekateri so ga pomilovalno gledali; drugi so se mu smejali, a najbolj hudomušni in predrzni so ga kar tako krstili za “ovčjega kaplana”. PepiC je sicer to težko požrl, a vendar je molče prenesel, samo da je ostal doma. Naposled se mu vse to ni zdelo nič proti cedajskim bridkostim. Vedel je, da polagoma premine... Preminilo je brez sledu. In zdaj je “ovčji kaplan” že umen, priden in podjeten gorski gospodar in še zdaj rad pove, kadar prilika nanese, svojo šolsko zgodbo in se zadovoljno zasmeje. - konec - četrtek, 11. decembra 2003 4 La Sezione ex minatori la organizza da 40 anni Santa Barbara, festa a S. Pietro *’.7v 'Wr# -, Anche quest’anno l’Unione emigranti sloveni - Slovenci po svetu ha voluto, assieme all’amministrazione comunale, celebrare la ricorrenza di Santa Barbara accanto al monumento dedicato ai minatori, collocato davanti al municipio di San Pietro al Natisone a simboleggiare il legame con la propria terra di origine di tutti gli emigranti delle Valli del Natisone. Nell’occasione l’assessore comunale e del comprensorio montano Torre - Natisone - Collio Giuseppe Blasetig ha voluto ricordare i tragici fatti di Marcinelle che anche attraverso le reti televisive nazionali sono stati recentemente oggetto di attenzione per tutta la nazione. Molti giovani delle Valli del Natisone sono emigrati a lavorare nelle miniere del Belgio ed hanno condiviso quelle esperienze di vita. Nel ricordare il legame tra gli e-migranti ed il proprio territorio, ma anche tra chi è rimasto ed i propri concittadini sparsi in tutto il mondo, l’assessore ha auspicato che ciò mantenga il senso di un’unica comunità che assieme progetta e realizza il proprio sviluppo. La celebrazione di quest’anno della Santa Barbara è stata più solenne, in primo luogo perchè è stato il 40. anno consecutivo che la Sezione ex minatori della Slavia festeggia la sua patrona. Alla manifestazione, iniziata com’è consuetudine con la messa nella chiesa parrocchiale di S. Pietro, seguita dalla cerimonia davanti al monumento al minatore e poi continuata con il tradizionale incontro conviviale di Gagliano, hanno partecipato anche rappresentanti del direttivo dell’Unione “Slovenci po svetu” e diversi delegati al congresso, provenienti da diverse parti del mondo. Soprattutto per gli ex minatori è stato un bel momento di incontro, un riandare indietro nella memoria e agli anni della loro giovinezza, un ricordo della solidarietà che legava e lega ancora chi ha fatto la dura esperienza della miniera. Non è mancata nemmeno la commozione al ricordo dei tanti che non ci sono più ZELENI t LISTI V/ Ace Mermolja Politika in finančna moč Proti zakonu, ki "ureja” medijsko mrežo in se imenuje po predlagatelju “Gasparri”, je nastopilo veliko ljudi: od politikov do vidnih intelektualcev. To se dogaja tudi v naši deželi. V tržaškem Piccolu je napisa! oster uvoden članek znani filozof Pier Angelo Rovatti. Iz Vidma se je oglasila prof. Schiavi Facchin itd. Zakon Gasparri je zapleten, bralci časopisov in gledalci televizije smo ga s težavo razumeli ali pa ga preprosto nismo. Vemo pa, da so se v Berlusconijevem podjetju veselili in da je prepirljiva desna sredina glasovala za zakon kot en mož in da so bili domala vsi poslanci Doma svoboščin na svojem mestu v parlamentu. Klopi so bile čudežno polne. Očitno je Berlusconi svojim poslancem prišepnil železni in prepričljivi ukaz. Mimo jutrišnjih tehnoloških novosti je zakon Gasparri v bistvu zakoličil na področju televizije in medijev sedanje stanje. Berlusconi bo ohranil svoj medijski imperij, državna televizija pa bo pod večjim ali manjšim vplivom vladajoče koalicije. “Bolj ali manj” v smislu, da bo od zmagovalcev na volitvah odvisno, če bodo pustili informaciji proste roke, ali pa ji bodo natikali uzde. Zakon Gasparri je poskrbel, da bo vsekakor državna televizija pod močnim vplivom strank. Desnica pa je že pokazala, da ob potrebi ostro poseže (npr.: ukinjanje satiričnih oddaj). Vprašanje medijskih monopolov pa je v Italiji (in sumim, da ne samo v Italiji) danes že staro. Berlusconiju je s pomočjo politike, Craxija in nepoznanih sponzorjev (težko hi vse storil sam v nekaj letih) uspelo ustvariti tri televizijske mreže, kupiti par časopisov, založniško hišo Mondadori, ki danes požira ostale, ter ustvariti imperij, ki uvršča po premoženju premiera na drugo mesto v Italiji in na svetovno top lestvico bogatinov. Brez svojega medijskega imperija, ki ima lovke v gradnjah, v posojilnicah, v športu, v telefonskem omrežju itd. bi Berlusconi nikoli ne ustanovil svoje stranke in zmagal na volitvah. To pa je druga in prav tako kruta stran medalje, ki je ne uvaja zakon Gasparri. Politika se danes s težavo upira gospodarski in finančni moči. To, kar je pravilo v Ameriki, se uve- ljavlja tudi v Italiji. Na pomembna mesta stopajo ljudje, ki so bogati, ali pa so svojo kariero opravili v okviru financ in gospodarstva. To se dogaja tako na desnici kot na levici. Imena so antipatična, vendar ne moremo mimo dejstev, da so v Italiji v zadnjih mandatih zasedali ključne položaje ljudje, ki so vodili zasebne imperije, osrednjo italijansko bančno ustanovo ter bili v tesnem stiku z močjo denarja. Tudi na naši krajevni ravni zasledujemo podobne pojave. Seveda obstajajo velike razlike v usmeritvah ljudi in V njihovi politični kulturi, ostaja pa dejstvo, da so za uspehi v politiki vedno pogosteje templarij kapitala. Gre za tisti kapital, ki tako ali drugače kupuje in zaseda medije s televizijo vred. Zakon Gasparri je škandalozen, osvaja pa logiko, ki jo je zelo dobro označil italijanski filozov Bobbio, ko je zatrdil, da nikoli kot danes ni imel denar tolikšne moči vpliva in pogojevanja. Dokazov je veliko Ruski premier Piitin je bil previden ter je pred zadnjimi volitvami spravil za zapahe kakega mi-liarderja in nadzoroval medije. Zahod se je kot lažna devica zgražal nad tem, kar sam praviloma počne vsaki dan: le da pri nas milijarderji niso za zapahi, ampak vladajo zato, da jim zakoni ne morejo do živega. Res, stari Marx je marsikatero uganil, vendar si ni mo-. gel predstavljati dimen-zi j... Sono fondi per lo sviluppo montano per il 2003 e ammontano a oltre 1 milione di euro Finanziato dalla Regione il piano di interventi del Comprensorio La Giunta regionale ha approvato a fine novembre il piano di investimenti del Comprensorio montano Torre - Natisone - Collio relativo ai fondi per lo sviluppo montano per il 2003. Si tratta di 15 interventi con risorse finanziarie che am- montano a 1.104.945,27 euro. Il primo progetto si riferisce al Sistema difensivo della prima guerra mondiale - Via della pace che riguarda i comuni di Drenchia e Pilifero (100.000 euro). Il secondo riguarda la riqualificazione topologica dell’in- sediamento rurale di Ceple-tischis, Savogna (75.000). 25.000 euro saranno destinati al miglioramento e mantenimento del Centro di commercializzazione e conservazione dei prodotti agricoli, 50.000 euro per interventi nel Cenro servizi co- VSAK TIEDAN V VASI HISI Orni lana a casa vostra NAROČNINA 2004 Abbonamento ITALIJA__________32 evro EVROPA........38 evro AMERIKA, AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni posti).. 62 evro m munitari. Due progetti riguardano il Collio e precisamente il miglioramento qualitativo e la promozione del vino (110.000) ed il centro per l’imbottigliamento vini (60.000 euro). Per la sede dell’ente montano a S. Pietro si prevede un intervento da 100.000 euro. Per la valorizzazione e promozione delle risorse turi-stico-ambientali sono previsti due interventi (39,945,27 e 70.000), mentre per la promozione culturale c’è un intervento di 70.000 euro. Infine il piano prevede il potenziamento del l’elettrificazione in zone rurali (40.000), la sistemazione della strada Cravero-Raune (I2().(XX)), il completamento della pista ciclabile delle Valli del Torre (180.000), per il recupero dei terreni abbandonati (25.(XX)) e per l’arredo urbano di Sedilis di Tarcento (40.(XX)). Sloveno, bando per un impiego in Provincia dalla prima pagina Stesse condizioni il bando della Provincia le prevede per l’assunzione di un germanofono, ovviamente in questo caso con la richiesta della conoscenza della lingua tedesca scritta e parlata e degli aspetti storico-culturali della minoranza germanofona della Provincia di Udine. Gli interessati in possesso dei requisiti richiesti potranno inviare specifica domanda, corredata da dettagliato curriculum scolastico e professionale nonché da fotocopia semplice di un documento di riconoscimento in corso ili validità, entro il 15 dicèmbre 2003 alla Direzione d’Area Personale, Provincia di Udine, Piazza Patriarcato n.3 -33100 Udine. La Provincia valuterà le domande ed eventualmente procederà ad un colloquio con i candidati ritenuti di interesse. Per informazioni ci si può rivolgere all’Ufficio relazioni con il pubblico, tel. 0432/279440, o alla Direzione d’area personale, tel. 0432/279490-279500. Adotta una Pigotta “Ogni Pigotta adottata è una vita salvata” è un’iniziativa déll’UNICEF che coinvolge grandi e piccini nella realizzazione di bambole di pezza che poi vengono adottate. Con il ricavato si aiutano i bambini dei paesi più poveri. Sabato 13 dicembre, alle ore 11, l’appuntamento è a Ci-vidale, sotto la loggia del caffè San Marco per adottare una Pigotta Aktualno novi matajur Četrtek, 11. decembra 2003 5 "Terra, radici, la nostra cultura, la nostra essenza". Questo il titolo del 13° congresso dell'Unione Emigranti Sloveni del Friuli-Venezia Giulia, inaugurato sabato scorso presso la sala consiliare di Pulfero."In questo titolo sta anche la via del nostro agire futuro" ha affermato il presidente dell'Unione, Dante Del Medico. “Un congresso che si apre in una condizione del tutto inedita”, ha sottolineato il delegato di Lugano, Pio Cencig, "per anni abbiamo lottato affinché venissero riconosciuti i nostri diritti, e la nostra comunità fosse tutelata nella sua specificità. Ora che abbiamo la legge di tutela si è chiuso un capitolo e questo congresso può dar vita a un nuovo corso". Del Medico ha quindi accennato brevemente alle recenti attività dell'Unione (pubblicazioni, stages per figli di emigranti, interventi di solidarietà, iniziative con le scuole locali) per poi affermare la volontà dell'Unione di assumere un ruolo importante nella rinascita della Benečija. "La legge di tutela approvata tre anni fa, infatti, non è ancora efficace e le Valli del Natisone vivono anche attualmente una situazione di sofferenza, dovuta alla morte degli anziani, all'abbandono dei paesi, agli interventi per la montagna che non toccano mai la nostra area" ha affermato Del Medico. In tal senso gli obiettivi primari dell'Unione sono una fattiva e rinnovata collaborazione con le altre realtà associative della minoranza slovena e con gli enti locali e le istituzioni regionali, nonché il molo di collegamento che l'Unione deve avere tra gli a-bitanti delle Valli del Natisone e gli emigrati all'estero. Questi ultimi devono essere considerati parte integrante della comunità e serbatoio di esperienze e competenze che potrebbero favorire il rilancio della nostra area. Il congresso deirUnione Slovenci po svetu rivolto al futuro Una nuova primavera per la nostra Benecia Tale vocazione dell'Unione giunge in un periodo che, a giudicare dalle premesse, appare favorevole alle iniziative: la prossima entrata della Slovenia nella Comunità Europea si sovrappone all'interesse sulla nostra area, destato in ambito regionale dal recente incontro di Clodig organizzato dal comitato "Radar, no grazie - Radar, ne h-vala”. Il presidente della Giunta Regionale Tesini, intervenuto all'apertura del Congresso dell'Unione ha parlato, a questo proposito di "primavera della Benečija". "La gente di quest'area si è rivolta in modo deciso alle istituzioni, per vedere soddisfatte istanze e necessità troppo a lungo rimandate. Ora è necessario attuare una politica di risarci- Isabella Topatigh riceve un riconoscimento dal presidente del consiglio regionale Alessandro Tesini mento, per quanto possibile, al fine di rimediare agli errori del passato, e favorire sostanziali miglioramenti per le generazioni future" ha affermato Tesini, per poi apprezzare gli intenti dell'Unione: "In passato si è cercato di dare alle associazioni di emigranti molti moli, da quello economico a quello diplomatico. Al contrario sono convinto che esse ricoprano un molo soprattutto culturale, e che abbiano saputo esportare i nostri valori, ricordando l’amore per la terra d'origine, ma anche esprimendo gratitudine per il paese ospitante. Da loro quindi possiamo attingere l'orgoglio per la pro- V Naborjetu so v ponedeljek, 8. decembra odprli nov občinski sedež Občine Naborjet-OvCja vas. Po ujmi, ki je hudo prizadela Kanalsko dolino, je bilo to pomembno dejanje. Odprtja novega sedeža sta se udeležila tudi predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy in predstavnik koroške deželne vladeWurmnitzer. 2upan Aleksander Oman je v svojem nagovoru naglasil, da je odprtje občinskega sedeža praktično in obenem simbolno dejanje, saj pomeni preporod vse Kanalske doline. Obnova je v teku in Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik dežele Illy V Naborjetu so v soboto odprli nov občinski sedež to na različnih področjih (v drugem Članku omenjamo odprtje ceste na Mokrine -Pramollo). Oman se je spomnil tistega prekletega 29. avgusta, ko je pobesnela voda zasula z blatom in kamenjem vasi in dolino. Omenil je tudi žrtvi ujme, to je Bruna Urlija in Gerti Schnabl. V svojem posegu se je Oman posebno zahvalil vsem, ki so priskočili prizadetemu prebivalstvu na pomoč. Omenil je-Koroško oz. Avstrijo, Slovenijo in Veneto. Tudi iz teh držav in dežel so prišli mnogi reševalci in specializirani delavci ter tudi denarna po-moC je prišla. Govorom je sledil krajši kulturni spored, na katerem je zapel cerkveni pevski zbor iz Ukev. Vse bi bilo lepo in prav, ko ne bi odmanjkal pozdrav v slovenščini. Baje je bilo za to vse pripravljeno, nekaj pa je zaškripalo in slovenščine ni bilo. Ni bilo pa tudi uglednejših gostov iz Slovenije, medtem ko je bila prisotna Koroška. Ne razumemo, zakaj se med Slovenijo in Kanalsko dolino nekaj vedno zaplete in to že od ujme dalje. Ni pa prav, da bi zaradi spodrsljajev ali premajhne pozornosti ne imela slovenska beseda v Kanalski dolini mesto, ki ji pripada. pria identità, ma al tempo stesso la vocazione allo scambio intemazionale." Dello stesso avviso è stato anche Corsi, presidente del Comprensorio Montano, che ha definito gli ultimi mesi come "l'autunno caldo della BeneCjia", descrivendoli come "momento in cui istituzioni e associazioni devono unirsi per proporre progetti di ampio respiro. Nell'Europa che si sta creando il concetto di minoranza svanisce, in quanto ogni nazionalità sarà piccola rispetto alle altre. Non sarà quindi più una questione di numeri, ma di volontà di impegnarsi e di partecipare". Al di là di definizioni fantasiose e evocative, l'assessore regionale Antonaz ha introdotto il tema concreto dell'istruzione bilingue. "Dobbiamo preservare la scuola di San Pietro dai tagli della Moratti relativi al tempo pieno, ribadendo la specificità di questa scuola. Inoltre è necessario assicurare la possibilità di continuare l'istruzione bilingue nel ciclo delle medie e magari pensare pure a un i-stituto superiore. E' importante attivarsi in tal senso anche perchè l'area delle Valli del Natisone ha visto a lungo negati i suoi diritti in materia di riconoscimento dell'identità." Ulteriori punti importanti enunciati nella relazione del presidente Del Medico sono stati il necessario e sempre maggiore coinvolgimento dei giovimi nelle attività dei circoli, la metà dei quali è infatti diretta da persone nate all'estero, l'attenzione a un'offerta culturale di qualità e a una efficace comunicazione tra i circoli, da effettuarsi anche con l’ausilio delle tecnologie telematiche. L'Unione, inoltre, vista l'inversione di tendenza per cui ora il Friuli è terra di immigrazione, è attiva anche su questo fronte e fornisce agli immigrati un servizio di informazioni e interpretariato. (m.p.) Imparare il resiano, l’aiuto della scuola vole sulla volpe e il lupo, le Conservare, tutelare e valorizzare la cultura resia-na cercando di tramandarla alle giovani generazioni, questo l'obiettivo che da anni si persegue con le lezioni organizzate dalle autorità scolastiche in collaborazione con operatori culturali Venerdì 12 dicembre l’Ente Parco Naturale delle Prealpi Giulie consegnerà i primi nidi artificiali realizzati da Paolo Bulfon, agente di Vigilanza ambientale della Provincia di Udine, alle scuole elementari e medie di Resia. 11 progetto per la realizzazione e l'installazione all'interno del Parco e nelle sue immediate pertinenze a fini didattico-scientifici di nidi artificiali per specie ornitiche locali, associazioni ed il Comune di Resia nelle scuole materne, elementari e medie. Il patrimonio orale che conservano ancora i ha avuto inizio in novembre. L’idea è dei guardiacaccia della Provincia di Udine motivato dalla convinzione che la salvaguardia dell’ambiente si persegue più efficacemente usando i mezzi della didattica e della comunicazione nel luogo dei soli si- nostri nonni e genitori, molto spesso, nell’ambito famigliare non viene trasmesso: i cartoni animati hanno sostituito il racconto delle fa- stemi repressivi. L’agente ha realizzato 35 nidi artificiali delle più svariate forme, pesi, materiali e misure in modo da poter essere potenzialmente fruite dal maggior numero di specie possibili. Con l’aiuto dei colleghi guardiacaccia e degli agenti nuove tradizioni in stile a-mericano, come ad esempio Halloween, si stanno sovrapponendo alle nostre del Corpo forestale regionale, su indicazione del tecnico faunista Fulvio Genero, si è provveduto ad installare tali nidi in punti “strategici” del Parco e nelle sue adiacenze. Sono stati quindi coinvolti i ragazzi delle scuole che gravitano nell’ambito del territorio dèi Parco, che avranno in "dotazione” un nido da posizionare nei giardini dei loro i-stituti e diverranno i “padrini” dei potenziali ospiti. tradizioni ed usanze, il resiano, poi, molto spesso non viene parlato. Positivi segnali di una inversione di tendenza si possono però già notare nella tenacia con cui alcuni giovani genitori continuano a parlare ai bambini in resiano anche dopo la fatidica entrata all'asilo, dove il bambino viene inserito in un contesto nuovo in cui la lingua predominante è l'italiano. E’ qui che la scuola può dare il.suo notevole contributo affinchè il bambino possa avere continuità con il resiano per poi ritrovarlo nuovamente nell'ambito famigliare e sociale. Questo percorso continua nelle elementari e nelle medie. Grazie anche alle recenti normative sulla tutela delle mi- noranze linguistiche, queste attività sono ormai diventate parte deI programma scolastico. I bambini hanno modo di apprendere i rudimenti del resiano scritto, imparano le filastrocche, hanno modo di sentire i racconti, danzano e stanno imparando a suonare anche il violino. Essere arrivati a questo punto, credo che sia un fatto molto importante se pensiamo che se anche noi da bambini avessimo avuto la possibilità di imparare a scrivere il resiano, ad apprendere la sua grammatica, a leggere le favole del lupo e della volpe, a cantare i nostri canti, le nostre conoscenze di noi e dei vari a-spetti della nostra cultura sarebbero molto più ampi e saremmo in grado di trasmettere molto di più. Ma, come dice il detto: meglio tardi che mai! (in.) Iniziativa degli agenti di vigilanza ambientale Nidi artificiali installati nel Parco delle Prealpi Četrtek, 11. decembra 2003 Risultati Bar Gigolò - Filpa Maxi Discount - Poi. Valnatisone 0-6 2-2 1. Categoria Flumignano - Valnatisone 1-1 3. Categoria Savognese - Fortissimi 0-3 Moruzzo - Audace 5-1 JUNIORES Cussignacco - Valnatisone 0-4 Allievi Tolmezzo - Valnatisone 0-1 Giovanissimi Valnatisone - Fortissimi/B 7-0 Esordienti Valnatisone - Azzurra 1-3 Pulcini Audace/A Centrosedia (ree) 4-0 Audace/B - Centrosedia (ree) 5-1 Amatori Valli Natisone - Baby color sosp. Osteria al Colovrat - RD Group 2-4 Calcetto Merenderos - Zomeais 9-4 Il santo e il lupo - Poi. Valnatisone 7-5 Bar al Ponte - Paradiso dei golosi 3-5 5 Eglio - Bar al Ponte 4-7 5 Eglio - P.P.G. Azzida 1-5 P.P.G. Azzida - PV2 Rualis n.p. Amsterdam Arena - Blu Lions 3-4 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Risanese 3. Categoria Audace - Ciseriis Serenissima - Savognese JUNIORES Valnatisone - Martignacco Allievi Ronchi - Valnatisone Esordienti Moimacco - Valnatisone Amatori Termokey - Valli Natisone Osteria al Colovrat - Corno Beivars - Filpa Poi. Valnatisone - Friuldean Calcetto Elett. Manzanese - Merenderos Special five - li santo e il lupo Solerissimi - P.P.G. Azzida -Bar al Ponte - San Marco Paradiso dei golosi - Amsterdam Arena Classifiche 1. Categoria Buttrio 31; Valnatisone 26; Risanese 20; Sedegliano 18; Lumignacco, Colloredo M.A., Reanese 17; Riviera, Cassacco 16; Buonacquisto, Chiavris 15; Com. Faedis, Flumignano 13; Corno, Nimis 9; Tre stelle 6. 3. Categoria Azzurra*, Maianese, Stella Azzurra* 19; Fortissimi 15; Serenissima 13; S. Gottardo 12; Moruzzo* 11; Ciseriis* 10; Lib. Atl. Rizzi* 9; Audace* 7; Savognese*, Moimacco* 6; Savorgnanese* 4. JUNIORES Trivignano 22; Valnatisone 21; Chiavris 20; Buttrio 19; Comunale Lestizza 15; Corno** 14; S. Gottardo 12; Tre stelle* 10; Martignacco* 9;Tavagnacco* 7; Martignacco* 9; United Cussignacco, Reanese* 6; Fortissimi* 5; Cussignacco 3. Allievi Sacilese 36; Itala S. Marco 35; Sanvitese 33; Ancona 26; S. Giovanni, S. Luigi, Do-mio, Gemonese 20; Valnatisone, Udinese 19; Donatello 17; Caneva, Tolmezzo 15; Ponziana 12; Ronchi 10; Sevegliano 7; Palmanova, Muggia 6. Giovanissimi Moimacco* 27; Serenissima* 24; Savorgnanese* 18; Azzurra* 14; Rangers*, Centrosedia*, Valnatisone 12; Gaglianese* 11 ; Chiavris* 8; Reai Feletto’ 2; S. Gottardo*, Fortissimi/B 0. Amatori (Eccellenza) Ediltomat* 16; S. Daniele, Bagnaria Arsa* 10; Bar Corrado, Ziracco 9; Valli del Natisone, Termokey*, Baby Color*, To-rean, Mereto di Capitolo 8; L’Occhiale, Carpacco* 7; Warriors 6; Centro Com. Risorgive* 5. Amatori (2. categoria) Rd Group, S. Vito al Torre* 12; Carr. Tarando 11; Risano*, Millennium 10; Corno*, Colugna, Davos Bicinicco*, S. Lorenzo 7; Osteria al Colovrat, Versa 5; Carioca 3. Amatori (3. categoria) Filpa 18; Beivars 14; Bar Ghigolò 13; Pizzeria da Raffaele 12; Poi. Valnatisone, 10; Orzano 8; Alla terrazza 7; Maxi discount, Piaino 6; Moimacco 5; Friulclean 4; Mar/Ter 3. Le classifiche dei campionati Juniores, Giovanissimi e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno '* Due partite in meno Marco Maran non è più il tecnico della squadra di S. Leonardo, affidata per ora a Michele Podrecca Cambio di rotta per l’Audace La Valnatisone pareggia a Flumignano mantenendo l'imbattibilità - La Savognese cede ai Fortissimi Vincono Juniores e Allievi - Sconfitta F Osteria al Colovrat, la Filpa di Pulfero travolgente a Ravosa Nicola Simaz, Andrea Sittaro e Andrea Scaunich degli Esordienti dell’Azzurra di Premariacco Grazie al pareggio ottenuto a Flumignano, la Valnatisone continua la sua serie positiva, unica squadra che mantiene l’imbattibilità stagionale nel girone B di Prima categoria. La rete del pareggio è stata realizzata da Maurizio Su-ber. Brutto capitombolo e-stemo dell’Audace travolta dal Moruzzo. La rete dei valligiani è stata siglata da Olivo. L’Audace ha comunicato che Marco Maran non è più il tecnico della squadra maggiore, provvi- soriamente affidata a Michele Podrecca in attesa deH’arrivo di un nuovo tecnico. Scivolone della Savognese contro i Fortissimi di Udine. Il risultato è maturato nella ripresa con le tre reti realizzate dai gialloneri. Gli Juniores della Valnatisone continuano il loro cammino positivo espugnando Cussignacco. La squadra allenata da Pietro Gremese ha dominato siglando il poker con Raffaele Iussig, Eric Dorgnach, autore di una doppietta, e Nicolas Crainich. Gli Allievi della Valnatisone sono ritornati al successo espugnando il campo di Tolmezzo. Il gol vincente è stato siglato su calcio di punizione dal centrocampista Andrea D’Odori-co. I Giovanissimi della Valnatisone hanno superato le ragazzine dei Fortissimi/B. Una sconfitta per gli E-sordienti della Valnatisone, superati sul proprio campo dall’Azzurra di Premariacco. Nelle file o-spiti hanno giocato Andrea Scaunich e Nicola Simaz, mentre erano assenti Andrea Sittaro e Vanessa Chia-bai. Gli o-spiti hanno segnato un gol per tempo, rispetti-v a m e n t e con Bergamasco, Cot-terli e Or-gnacco, subendo il momenta- neo pareggio dei locali, o-pera di Matteo Cumer. Con la doppietta di Nicola Strazzolini e le reti di Nicola Zabrieszach e Michele Sibau, la squadra A dei Pulcini dell’Audace ha superato il Centrosedia. La squadra B, con la doppietta di Federico Bait ed i gol di Sonia Bianchi, Fabio Leonardi ed Alex Renso ha chiuso alla grande il campionato d’autunno. Nel campionato amatoriale di Eccellenza la gara tra la Valli del Natisone e la Baby color è stata sospesa a 10’ dalla fine per infortunio all’arbitro. In Seconda categoria la capolista RD Group ha vinto a Merso di sopra contro l’Osteria al Colovrat. Sotto di due reti, i valligiani hanno ridotto le distanze fallendo poi un rigore con Cristian Specogna. L’attaccante si è rifatto in seguito siglando la seconda rete. Travolgente la Filpa che a Ravosa ha rifilato al Bar Gigolò un risultato tennistico, con la doppietta di Rosic, i gol di Vanni Ovisza-ch, Massimo Coppetti, Matteo Pettarini e Dzuzda-novic. La Polisportiva Valnatisone ha rimontato il doppio svantaggio in casa della Maxi Discount grazie ai gol di Massimo Di Nardo e Denis Toffoletti. In Prima categoria di calcio a cinque vittoriosi i Merenderos di San Pietro al Natisone che con le doppiette di Simone Vogrig, Gianluca Gnoni, Emiliano Dorbolò, Mauro Corredig ed il gol di Walter Petricig hanno travolto la formazione di Zomeais. Nello stesso girone II santo e il lupo ha battuto la Polisportiva Valnatisone con la quaterna di Andrea Zuiz, la doppietta di Roberto Clarig e la rete di Luca Scacco. Nel campionato di Terza categoria il Bar al Ponte ha superato la 5 Eglio grazie alla quaterna messa a segno da Matteo Trinco, alla doppietta di Roberto Rucchin ed alla rete di Michele Guion. La P.P.G. Azzida ha vinto il recupero con la 5 Eglio grazie alle doppiette di Antonio Floreancig e Pietro Venturini ed alle reti siglate da Daniele Saccavi-ni e Federico Fon. Concludiamo la rassegna con l’Amsterdam A-rena sconfitta di una lunghezza dalla formazione o-spite della Blu Lions. Le tre reti dei valligiani sono state firmate da Federico Crasi, Walter Rucchin e Patrick Chiuch. (p.c.) Ci ha lasciati lo scorso 3 dicembre Aldo Pinatto (Balin) di Vernasso. Era stato prima giocatore e poi dirigente dell’U.S. Valnatisone. Nella foto è il primo a sinistra in piedi, assieme alla squadra Esordienti 1977/78 ed al presidente Angelo Specogna Il derby nella Terza categoria di calcio a cinque Al Ponte con un uomo in meno, 0 Paradiso non lascia scampo BAR AL PONTE S. QUIRINO 3 PARADISO DEI GOLOSI 5 Bar al Ponte S. Quirino: Mesič, Stefano Moreale, Giuliano Causerò, Michele Guion, Matteo Trinco, Gianluca Peddis, Daniele Trinco. Paradiso dei golosi: Luca Zottig, Claudio Bledig, Michele Dorbolò, Marco Bassetto, Pa-trik Birtig, Matteo Tomasetig, Massimo Zottig, Cristian Birtig, Moreno Moratti, Andreas Go-sgnach. Merso di sopra, 8 dicembre -E’ andato in scena uno dei derby tra le quattro squadre val-ligiane che militano nella Terza categoria di calcio a cinque. Stavolta protagoniste sono state le due formazioni di S. Pietro al Natisone; il Paradiso dei golosi, attuale capolista del girone ed il Bar al Ponte, una delle immediate inseguitrici. Nella prima frazione di gioco il Bar al Ponte ha sbloccato il risultato grazie al gol realizzato da Michele Guion e fallito su-cessivamente il raddoppio con Gianluca Peddis, che ha centrato il palo. Nella ripresa gli avversari hanno pareggiato i conti con Patrik Birtig, effettuando il sorpasso grazie a Michele Dorbolò. Pronta la risposta dei padroni di casa con Matteo Trinco che ha riportato la parità. A pochi minuti dal termine il Bar al Ponte si è ritrovato con un uomo in meno a seguito dell’espulsione di Stefano Moreale per doppia ammonizione. Gli avversari, approfittando della superiorità numerica, hanno allungato con Massimo Zottig. A questo punto il Bar al Ponte ha sostituito il giocatore e-spulso, venendo però castigato dalla rete di Matteo Tomasetig. La successiva segnatura di Peddis riapriva le speranze che venivano vanificate dalla rete di MatteoTomasetig. Paolo Caffi jih pr Devetica v lleSkl fari Se bliža Božič an po vaseh Nediških dolinah se parpravjajo na Deve-tico. Takuo tudi v lieSki fari, kjer kulturno društvo Rečan je oživielo kako lieto od tega telo našo lepo pobožno navado. Tudi lietos bo od pan-diejka 15. dičemberja an puode napri do torka 23. vsako vičer ob osmi ur. V pandiejak 15. bo v Seve an od jaslicah, ki so v dolenjim koncu pu-odejo do Tarbjanove hiše, kjer bojo napri molile Dela Matijacova, Margherita an Dora Tarbjanove. V torak 16. bo v To-poluovem. Od znamu-nja se puode do Blažove hiše. Bojo molile Alma Blažova, Romilda Zni-darjova, Carla Martin-kna. V sriedo 17. bo v Barde an od jaslicah v Gorenjim Barde pridejo do Uršne hiše v Dolenjim Barde. Bojo molile Rosina Tonova, Lidia Uršna an Justina Vizna. V četartak 18. bo v Hostnem. Od jaslicah puodejo do Kokocuove hiše. Molile bojo Erika an Maria Kokocuove an Clara Uolcova. V petak 19. pride na varsto Mali Garmak. V precesijo puodejo od znamunja do Bledcjove hiše. Tle bojo molile Teresa Obličanova, Antonella an Tonina Cekove. V soboto 20. bo v Kosci an od. znamunja puodejo do Ciščavah. Molil bojo Fabrizio an Viviana Simolnovi an Andreina Dortih. V nediejo 21. bo v Platcu an od znamunja se puode v mlekarinco kjer bojo molile Loretta Zefcjova an Livia Arnej-čiejova. V pandiejak 22. se puode od znamunja do Pekne hiše na Zverincu. Molile bojo Mariucci Mizertna, Gemma Sima-nova, Ernesta Juožolno-va. Zadnji dan Devetice, v torak 23. bo na Liesah an od znamunja ki je v Hlocju se pride do Ka-tinčne hiše, kjer bojo molili Ljuba Kejacova, Giacomo Katinčin an Teresa Ta Za Rojo. četrtek, 11. decembra 2003 Je trieba še puno pomoči za zacelit rane poplave An marešjal od karabinierju an njega šofer sta se ustavla pred gostilno z njih avto Gazelo za popit an kafè. Glih kar sta začenjala mešat cu-ker, šofer je zagledu njih avto, ki se je obraču pred gostilno. Skočnu je naglo čez vrata za ga ustavit, pa nje mogu narest druzega, ku gledat tatje uteč z veliko hitrostjo. - Marešjal, marešjal - je začeu uekat prestrašen šofer - so nam ukradli avto! - Narodan človek - ga je pokregu marešjal - ka nisi mogu jih zadaržat? - Ne, gaspuod marešjal, nisem mogu, ker tatje so šli previe naglo, pa na puojde-jo deleč, ker sem utegnu vzet dol numero od targhe! *** Salvator an Ciril, dva karabinierja, sta bla parjatelja ne sa-muo v kazermi, pa tudi doma, ker njih stanovanje, aparta-ment, sta bla adan na uredič te druzega takuo, de sta se lahko pozdravjala iz kam-bre do kambre. ’No jutro v kazermi, Ciril je poklicu parjatelja an mu je jau: - A Salvato, drugi krat, kadar ti an toja žena se bota takuo gorečo ljubila, zapri manjkul škurete od kambre, ker včera popudan sem vse videu, ka’ sta uganjala! - Muč, muč, Ciril, ne stuoj guorit ču dan, včera me ni bluo doma cieu dan! *** Dva karabinierja sta šla v gledališče, v teatro Ristori v Čedad. - Kuo j’ tiste - je poprašu adan te druzega - de tista poltroncina blizu tebè je prazna? Sem brau, de v gledališču je bluo vse napunjeno. - Tist je prestor od moje buoge žene, ki srna ga bla prenotala pried, ku je untarla. - Ampa, zaki nisi dau nje listek, biljet kajšnemu od toje žlahte? - Ah, so sli vsi na pogreb! V Kanalski dolini se le napri trudijo, de rane, ki jih je pustila velika poplava na koncu vošta, se hitro zacelijo. Je še puno, puno diela za narest, za de bo vse na mest an luštno, ku pred poplavo. Dobra volja an kuraža vasnjanu je že puno nardi-la. Puno judi jim je paršlo na pomuoč, nomalo povse-rode so organizal vičera, koncerte, predstave... za pobrat kajšno palanko an jim jo pošjat gor an tuole tudi tle par nas, saj če ne druzega, imamo v tistih krajih dva naša gaspuoda, Maria Gariup iz Topoluove-ga an Dionisia Matteucig. Za Kuata-rinco go par svetim Martine so pekli an ponujal palačinke an druge sladčine an s tem so pobral 295 evru, ki so jih diel na skupni račun slovenskih organizacij na banki. Na Burnja-ku v Gorenjim Tarbju glih takuo, so žene an čeče Planinske družine Benečije z veliko pomočjo mam an non dvojezične šuole iz Spietra an žen iz Gorenjega Tarbja ponujal sladčine, bluo jih je zaries puno, an na varh tega so tudi tu pekli palačinke. Gor se je zbralo 620 evru. Dal so jih monsi-njoru Mateučiču an kak dan potlè, je paršlo pismo, ki ga tle publikamo. questa volta si è dimostrata matrigna. Dopo il primo soccorso svolto abbastanza bene, ora i giornali ci informano che tutto procede bene, che arriveranno gli aiuti dovuti e promessi dallo Stato e dalla Regione. Finora non ce ne siamo accorti. Senza un tetto, sei un mendicante. Riconoscere il diritto alla casa per tutti, è dovere prima- rio della società. I problemi da risolvere sono tanti, anche perché l’inverno è vicino e non ci permette di mettere mano alla ricostruzione. Con la solidarietà di molti come voi, speriamo di risollevarci quanto prima dalle pietre e dal fango. Buohloni an prisrčni pozdrav. Mario Gariup viesto je šla v bližnjo vas, v Podkravar, v Drejčjovo hišo. Umarla je v čedajskem Spitale an v veliki žalost je zapustila hčere Alice an Marijo, sina Romana, zete an neviesto, navuode, sestro, kunjade an drugo ž-lahto. Nje pogreb je biu v Kravarje v pandiejak 8. dičemberja popudan. Mašavu je nje navuod monsinjor Mario Qualizza, an puno, zaries puno ljudi se je zbralo za ji dat zadnji pozdrav. ŠPETER Barnas Žalostna novica V čedajskem spitale nas je zapustu Aldo Pinatto. V-si so ga klical an poznal kot “Balin”. Aldo je imeu 68 liet. Za njim jočejo žena, hči Roberta, sin Roberto, zet Roberto, neviesta Gianna, navuod Matteo, tašča, sestre, kunjadi an vsa žlahta. Aldo je biu poznan tudi med našimi športniki, tisti, ki igrajo na balon. Tudi on je igru v skupini Valnatiso-ne, an potlè je biu pa med dirigenti, Venčni mier bo počivu v Barnase, kjer je biu njega pogreb v četartak 4. dičemberja popudan. PODBONESEC Kras Zbuogam Marija V liepi staruosti, 83 liet, je v videmskem Spitale u-marla Maria Bianchini, u-duova Clavora. Z možam an sinam je živiela puno liet v Belgiji, kar so se varni 1 damu so šli živet v Kras, v podbonieškem kamunu. Z nje smartjo je na telim svietu zapustila sina Fer-ruccia, neviesto Anno, navuode Maura z Danielo, Marina an Mirka, prana-vuoda Simona an vso žlah-to. H zadnjemu počitku smo jo spremljali v torak 9. dičemberja popudan v Lan-darje. Naj v mieru počiva. SOVODNJE Lucio Marchig 13.12.99 -13.12.03 Sono trascorsi quattro anni da quando ci hai lasciati. Con tanto amore ti ricordano i tuoi: Anita, Daniele, Silvia, parenti ed a-mici tutti. Una santa messa verrà celebrata venerdì 12, alle ore 18.30, nella chiesa di Savogna. Je šlo napri že Stier liet, odkar nas je zapustu Lucio Marchig. Z veliko žalostjo an ljubeznijo se ga spominjajo zena Anita, njega otroc Daniele an Silvia, vsa žlahta an vsi tisti, ki so ga poznal an iniiel radi. V petak 12. zmolemo za anj par sveti maši, ki bo v cierkvi v Sauodnji ob 18.30. Sladčine za Kanalsko dolino SVET LENART “... Un sentito grazie... per l’aiuto generoso offerto agli alluvionati di Ugoviz-za tramite il mio vicino parroco don Dionisio Matteucig, mio compagno di scuola e Benečan come me. La prego di farsi inteprete della nostra più sentita ri-conoscenza. La catastrofe è stata grande. 11 nostro paesino montano è diventato un paese fantasma. Case senza porte con finestre vuote che sembrano occhi spenti sul volto di un cieco. L’habitat è martoriato, squarciato, offeso dalla violenza della natura, che Podkravar Zapustila nas je Pia Drejčjova Za nimar nas je zapustila mama an nona Pia Si-bau, uduova Clinaz. Intiela je 79 liet. Pia seje rodila v Lahovi družini iz Ješičjega. Za ne- novi matajur Četrtek, 11. decembra 2003 . Kronaka Aldo an Norina, poseban rojstni dan Nie lieušega Šenka za adnega tata an za adno mamo, ku imiet okuole sebè ’no lepo družino, pridne otroke, an potlè ratat še noni liepih, zdravih an barkih navuo-du. An Aldo an Norina Ciccone imajo telo sreCo. Imajo tri otrokè, Nino, Daniele an Marina, ki so jim parpejal nevieste Marino an Vilmo an zeta Renata. So jim šenkal navuode an na zgubjo parložnost za stat z njim an jim šenkat vesele trenutke, momente. Tuole se je zgodilo an za njih rojstni dan. Una bella festa di compleanno per Aldo e Norina Ciccone di San Pietro al Na-tisone, assieme ai tre figli, le due nuore, il genero e i sette nipoti presso la rinomata trattoria “Alla Posta” di Clodig. In particolare i piccoli Giacomo, Ila-ria, Agostina, Piero, Paolo, Natalia e Dora si sono stretti ai cari nonni augurandosi di poter trascorrere insieme ancora tantissimi momenti felici come questo e ringraziandoli per tutto il bene che vogliono loro, aiutandoli a crescere in serenità. Je bla ura an cajt postro-jit ciesto, ki iz Kal peje do Carnegavarha! Je bla vsa jamasta an je bluo pru te-žkuo uozit po nji. Seda hvala Bogu so jo postroj il an s telo parložnostjo so v Carnimvarhu popraSal, naj jim “asfaltajo” tudi plac, ki po domaCe mu pravejo Dolina. Seda se nam Carni-varh lieuS pokaže! Za na-rest vse tuole se je parklica-lo na pomuoC an Carnovar-Sane, ki so pru zvestuo par-pomagal. Bi bluo pru iti na-pri po teli pot, bo buojs za vse vasnjane an za cielo vas. Druga liepa stvar za telo vas je, de so postrojil veliko Suolo. Pru pametna stvar je reSit tel velik hram priet, ku se popunoma podere. Je an liep prestor, ki bi bluo pametno ga nucat za sejme, za kulturne an rekreativne stvari, za organizat srečanja miez judi an takuo napri. Bi bluo pru postrojit an reSit od Sigurne “smarti” an zadnji malin, ki ga imamo v Carnimvarhu. Bi mu ratat na sorta muzeja, kjer bi mogli videt, kako je bluo življenje ankrat tle par nas, za na pozabit, kar so nardil naši te stari. An ker smo pri željah an sanjah, naj povemo Se telo: bi muorli poštu-dierat na modernizacijo domaCe mlekarince... Na stu- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.L Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori. 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti); 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekotì račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Sežana St. 51420-601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Assodato all'USPI Ristrutturato il ponte di Stupizza che molto ha significato per il paese Čamivarh, ka’ je bluo nareto an ka’ bi korlo še narest 4 ojmo pozabit na kar je bluo že nareto kak cajt od tegà: muost dol par Stupci, ki so CERCO trattore 45 CV doppia trazione. Tel. 333 2149552 ga pru lepuo postrojil takuo, ki se more videt na fotografiji. Za vse kar je bluo nareto se moremo samuo zahvalit našemu Sindaku Piergior-giu Domeniš an njega ka-munski skupini, ki se zaries trudijo za narest vse kar je v njih moCeh za naše vasi. Je trieba napravit puno diel an kor piino energiji an su-du, videmo pa de oni gredo kuražno napri. ... E un piccolo passo indietro per ricordare la storia del ponte a Stupizza. E’ stato costruito attorno al 1925 dalla ditta Tosolini di San Pietro con manodopera di Montefosca. Non dimentichiamo che questo ponte, per gli abitanti di questo paese, è stato per 35 anni l’unico legame che lo univa alle Valli del Natisone, a Cividale, a Udine. Prima i Montefoscani dovevano attraversare il Natisone a piedi e durante tutte le stagioni. Immaginate voi d’inverno con l’acqua fino alla vita, tenendo magari un carico con una mano e con l’altra la corda per non essere portati via dalla corrente! All’epoca, tutte le merci venivavno trasportate a Montefosca in spalla, e qualche volta con l’aiuto dei muli. Ma questo solo per chi aveva soldi. Anche le donne avevano forza per portare carichi di 50 kili da Stupizza fino su in paese. Provate ad immaginare a che disagi erano sottoposti! Un ponte che unisse le due sponde era davvero indispensabile. E questo an- che per dare un accesso alla valle del Pradolino ed al monte Mia. Provate ad immaginare che gioia e che e-mozione per gli abitanti di Montefosca quando, finalmente, hanno potuto attraversare il fiume su questo nuovo ponte! Poi gli anni sono andati avanti ed altre strade e ponti sono stati nel frattempo costruiti, ma il primo ponte restava comunque molto Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klandc 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina Železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK DO 5. JUNIJA 2004 12 Čedada v Videm: ob 6.00*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7*.15.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, ID.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, importante per la storia di Montefosca, per questo era proprio giusto salvarlo e conservarlo, anche in memoria di tutti quelli che hanno contribuito con sudore e fatica alla sua realizzazione. Consiglio a tutti di venire a vederlo, soprattutto quelli che l’hanno usato da bambini. Vedrete quanti ricordi vi torneranno alla memoria! Guerrino Cencig 1 7.35,18.45,1 9.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Cedad ....7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 I Komisarjat Cedad... .703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 AC1 Cedad .731762 Ronke Letališče. .0481-773224 I Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 I Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727325 | Tudi Gino Sibau - Bazjaku med njimi Spomin na padle minatorje Kar guormo o naših minatorju, mislemo ni-mar na tiste, ki so Sli kopat karbon v belgijanske rudnike, miniere. Pa miniere nieso samuo v tisti daželi, paC pa an tle buj blizu nas, gor v Rajblju (Cave del Predii). An naši puobi an možje so Sli dielat tudi gor. Na žalost adan od naših je v tisti mini zgubu tudi življenje. Je biu Gino Sibau - Bazjaku iz Sriednjega. Umaru je v hudi nasreči lieta 1973, trideset liet od tegà. Gino Bazjaku je med tistimi, ki so vpisani v posebne bukva, ki so jih nardil pru v Cave del Pre-dil za se spomnit na vse tiste, ki so umarli v njih mini. Od lieta 1986 do lieta 1991 jih je umarlo 61. Gor v Cave del Predil so na dan svete Barbare, Cetartak 4. dičemberja odparli v hramu, kjer je bla ankrat Suola, “Museo storico-militare delle Alpi Giulie”, kjer se lahko vidi an kako je bluo življenje an dielo v teli vasi, dokjer je bla odparta mina. CERCASI casa con giardino per persona singola zona Valli del Natisone. Telef. 347/1787350 ŠPIETAR - TARG / MERKAT Vsak cetartak je targ v Spietre. Ker lietos bota Božic an parvi dan lieta pru tu Cetartak, so targ preložli takuo, de bo v pandiejak 22. an 29. dicemberja. Potlè bo spet ku po navadi. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19. DECEMBRA .Cedad (Minisini) tel. 731175 Informacije za vse