©©IMM^MSnGLAS Leto XLIV - št. 44 - CENA 17 din 'Opcije 170 VU-61240 Kamnik tele/on & fax (061) 832 875 EJA Kranj, petek, 7. junija 1991 Gore' gosta Vitomir Gros in Jožef Školč v Kranju voditeljica Ljerka Bizilj mu. Edini predznak Človek Devetnajsti mednarodni sejem opreme in sredstev civilne zaščite, h kateregakoli zornega kota tradicije te prireditve zremo nanj, zrcalna slika vedno kaže pač podobo časa, ko je nastala. Kritični pogled nanj z današnjega trenutka na vse minule prireditve daje močan vtis uniformirane ali enosmerno naravnane prireditve, ki je z imenom delovala morda nekako preveč poveljujoče. A vendarle je vedno deklarirala tudi osnovni cilj: kako se s sredstvi, opremo, znanjem, strokovnim in poslovno naravnanim pogledom in proizvodnjo v ta namen obvarovati pred naravnimi nesrečami, ki jih prinaša tudi želja po napredku. Zrcalo današnje prireditve daje že precej drugačno, marsikatere dosedanje "obremenitve" že razbremenjeno podobo. Predsednik kranjske občinske skupščine in organizacijskega odbora letošnje prireditve Vitomir Gros jo v prispodobi ocenjuje, da je kljub težavnim spopadom vojaštva konec, bodo pa še naprej naravne nesreče. Gost iz prijateljske republike in države Makedonije, kot je bil predstavljen Kiro Gligorov, je se- jem ocenil kot seznanjanje z vrhunskimi domačimi in tujimi dosežki na humanem področju ustvarjalnosti, katere edini cilj je organizirana in kvalitetna zaščita ter reševanje ljudi in njihovih materialnih ali delovnih dobrin. Naj gre za tehnično-tehnološki razvoj ali zgolj bivanje, vedno smo podvrženi neizbežnim nesrečam. Naj gre za prostor, v katerem smo ali nas obdaja, tokrat sejem v Kranju v pravem pomenu besede povezuje principe, ki zaokrožujejo vsa prebivalstva, kaj narediti in kako pomagati ljudem, da se bodo čutili varne pred katastrofo, kot je rekel predsedujoči delovne skupine Alpe Jadran na otvoritvi. Sejem v Kranju po eni strani ostaja zvest tej tradiciji, v prostoru in času pa odseva spreminjajočo se kakovost razmer s poudarjanjem, da je varno, pred nesrečami zavarovano življenje in okolje človeka, v katerem živi, edini cilj prireditve brez spolitiziranih predznakov. Edini predznak je človek. Tega pa si poslej, tako kaže in tudi prav je, ta sejem v Kranju ne bo pustil vzeti. • A. Žalar 19. sejem opreme in sredstev civilne zaščite Težnja h kakovostni prireditvi Kranj, 5. junija - Predsednik Republike Makedonije Kiro Gligorov je odprl letošnji sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju. Na njem se predstavlja blizu 260 razstavljalcev. Vse manj izdelovalcev opreme prihaja iz drugih jugoslovanskih republik in vse več iz tujine. ^gornje Gorje, junija - Do konca tedna se bodo v počitniškem domu f.v*2e prijateljev mladine v Gorjah mudili otroci iz okolice Černobila, *' jjh gosti slovenska vlada. Zanje je sekretariat za vzgojo in izobraže-v*nje pri slovenski vladi pripravil zanimiv program izletov in srečanj, plasti z vrstniki. Ta teden so se odzvali vabilu iz osnovne šole Staneta £agarja v Lipnici, kjer so jim dobrodošlico izkazali s prijetnim kulturam programom, omogočili so jim sodelovanje pri šolskih urah (čeravno Je *a ruske in beloruske otroke zdaj že čas poletnih počitnic) in priredili priJateljsko tekmo. Več na odprtih straneh. - Foto: A. Gorišek Jutri na Šmarjetno goro Prireditev za invalide Kranj, 7. junija - Družba CC - humanitarni programi iz Kranja je prireditelj jutrišnje zabavno humanitarne prireditve, ki se ob 15. uri začenja na Šmarjetni gori. Izkupiček prireditve bodo namenili nakupu prilagojene računalniške opreme za invalide. Nastopila bo ekipa Moped Shovva in še vrsta znanih glasbenih in drugih imen. Ves teden pred sklepno humanitarno prireditvijo so na Rdečem križu v Kranju zbirali prispevke za invalide, danes pa bosta temu namenu odprta tudi telefona Radia Kranj (212-825 in 212-826). Poslušalci bodo sporočali, koliko želijo nakazati za invalide na račun Družbe CC, mi pa objavljamo tudi številko žiro računa 51500-609-9006. Jutri popoldne na svidenje na humanitarni prireditvi, katere glavni pokrovitelj je Nedeljski dnevnik. • D. Z. Gorenjska banka vključena v zvezno sanacijo Odstopili Tekstilindusova posojila Kranj, 5. junija - Tako kot večina bank v sistemu Ljubljanske banke se je v linearno sanacijo bank prek zvezne agencije vključila tudi Gorenjska banka iz Kranja, začasno je odstopila za 126 milijonov dinarjev posojil kranjskemu Tekstilindusu. v "■...... — Bo nJ' 6. junija - Gorenjska gospodarska zbornica je pripravila pogovor rrer>jskih direktorjev s predsednikom slovenske gospodarske zbornice s ancem Horvatom. Beseda je tekla o trenutnem gospodarskem položa-* Sloveniji in napovedih ter usmeritvah ekonomske politike v drugi l0v'ci letošnjega leta. Več v prihodnji številki. Foto: A. Gorišek ■ W«:C GLAS i EKONOMSKA 1 •propaganda* Agencija federacije za zavarovanje depozitov in sanacijo bank je v postopku linearne sanacije začasno prevzela slaba posojila, Gorenjska banka je mednje uvrstila terjatve do kranjskega Tekstilindusa v višini 126 milijonov dinarjev. V Gorenjski banki pravijo, da so se s Tekstilindusom o tem L s- junija - V sredo popoldne so v Grand hotelu Toplice na Bledu »mnrial Ar Milanu Virimaria. Na turniriu sodeluje *'0vps J—"J« - » >■...... r... "------------ - i Št>rin • odprli 9. memorial dr. Milana Vidmarja. Na turnirju sodeluje U* naJst šahistov, najslavnejša imena pa so Evgenij Bareev, Aleksander ate^fc5*B in najboljši jugoslovanski šahist Predrag Nikolič. Prvih se-Slai; , bodo udeleženci odigrali na Bledu, zadnji šest pa v Rogaški ''ni, V«*__x_____ • . . ^ r- ^_ . ii_x __:x„i. na športni strani. V.S. Foto: Aleš Gorišek Seja 110 v Železarni Jesenice, 5. junija - Na prvi seji se je sestal upravni odbor jeseniške Železarne, ki ga vodi Andrej Cetinski, direktor Slovenskih železarn. Dogovorili so se o načinu dela in obravnavali problematiko jeseniške Železarne. Upravni odbor poleg predsednika Celinskega sestavljajo: radovljiški župan Vladimir Černe, direktor Gorenjske banke iz Kranja Zlato Kavčič, predsednica jeseniške vlade Rina Klinar, predsednik Svobodnih sindikatov v jeseniški Železarni Kdo Kavčič, finančni direktor ljubljanskega SmeKa Boris Pesjak in direktor domžalskega Heliosa Uroš Slavtnec. Na ravni republike se je potrebno čimprej odločiti glede sanacije železarn (odplačevanje deviznih obveznosti, reprogramiranje obveznosti železarn itd) in glede financiranja reševanja presežkih delavcev ter zagotoviti sredstva /a tekoče poslovanje, čimprej pa razrešiti tudi probleme vodilnih delavcev, saj zdaj praktično vsi delo opravljajo kot vršilci dolžnosti; so dejali na prvi seji. I pravni odbor se bo sestal še ta ali na začetku prihodnjega meseca. • M. V. predhodno dogovorili in da je bilo doseženo soglasje ter da se s tem ne spreminja njihov interes in pripravljenost za sanacijo Tekstilindusa. Banke, ki so se vključile v linearno sanacijo, so začasno za dobo šestih mesecev odstopile agenciji slaba posojila, s sredstvi agencije pa hkrati vpisale blagajniške zapise pri Narodni banki Jugoslavije. S tem je banka začasno zamenjala dolžnika, namesto rizičnega posojilojemalca, ki banki zapadlih terjatev ne plačuje, je dolžnik postala zvezna agencija, ki je prevzela vlogo neodvisnega izterjevalca. Narodna banka Jugoslavije bo bankam za vpisane blagajniške zapise plačala od 15- do 30-odstotne obresti, ki pa jih morajo banke šteti kot rezervo, ne pa kot dobiček za dividendo. Po eni strani so se torej banke začasno znebile slabih posojil, po drugi strani pa blagajniški zapisi prinašajo dohodek. Hkrati pa bodo morale izpolnjevati določene obveznosti, ki se nanašajo predvsem na bodoče kreditiranje problematičnih podjetij. • M. V. Na slovesnem odprtju sejma je gostom izrekel dobrodošlico v' imenu občine Kranj njen predsednik Vitomir Gros, ki je ocenil, da je za Slovence pomembna sejemska prireditev, na kateri prikažejo tudi možnosti uporabe razstavljenih izdelkov. Kot je v slavnostnem govoru med drugim naglasil predsednik Republike Makedonije Kiro Gligorov, življenjske nezgode in elementarne nesreče namreč nastajajo in minevajo, ostaja pa trajna človekova potreba, da živi kot humano in civilizacijsko bitje z razvitim občutkom za solidarnost. Glede sodelovanja jugoslovanskih izdelovalcev na sejmu pa je med krajšo tiskovno konferenco izrazil prepričanje, da bo ekonomski interes prevladal nad politiko. Poveljnik republiškega štaba civilne zaščite Miran Bogataj je še pojasnil, da manjše število razstavljalcev iz drugih republik zapolnjujejo izdelovalci opreme iz tujine, kranjski sejem pa bodo v prihodnje gradili predvsem na kakovosti. Za kvaliteto so tudi na letošnjem sejmu nagradili z zlatimi medaljami devet proizvajalcev, med njimi Piroterm - Izolirko iz Češnjevka pri Cerkljah za protipožarno stekleno steno. Podelili so tudi priznanja za pomoč ob lanskih poplavah v Sloveniji. O tej naravni nesreči je na sejmu posebna razstava, prireditev pa spremljajo še seminarji, posveti in vaje. Sejem bodo sklenili v soboto, ki bo posvečena gasilstvu. • S. Saje ^ Želite kaj sporočiti ^k to Gorenjkam in Gorenjcem?^ *m Izberite £ ■NAJUČINKOVITEJŠI ■ način: OBJAVO M v Gorenjskem glasu^^ fax 215-36^^^ oomce PAKIRNI STROJI TEL. 065 31 766 ::^!oi^:/^r GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 7. junija 1991 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK Raja na sončni strani Alp ne bo Če pogledamo resnici v oči, so ga mnogi slovenski politiki po 26. juniju, dnevu D slovenske osamosvojitve, napovedovali. Poslali bomo samostojni in neodvisni, sami svoji gospodarji, odvisni predvsem od sebe in cenjeni v svetu, skratka živeli bomo sredi raja na sončni strani Alp. Tu bo začela nastajati druga Švica. Kdor je ljudstvu to obljubljal, ga je resnično želel peljati žejnega čez vodo, sejal je iluzije in obljubljal nekaj, česar se vsaj v tako kratkem času ni dalo uresničili. Taka dejanja so graje vredna in prav je imel kranjski poslanec in župan inž. Vitomir Gros, ki je z vso ostrino terjal odgovornost tistih, ki so govorili, da je za osamosvojitev vse pripravljeno, in javno povedal, da take vlade s predsednikom Peterletom vred ne bo več podpiral, da so to dejanja na ravni izdaje slovenskega naroda in da morajo vsi, ki so sokrivi za to, javno odgovarjati pred parlamentom in če je treba, tudi pred sodiščem. Ljudi, na katere je meril kranjski župan in tudi novi slovenski finančni minister Dušan Šešok. ni več na položajih. Podpredsednik vlade dr. Jože Mencinger in finančni minister dr. Marko Kranjec sta odšla, s tem, da je dr. Mencinger še obljubil sodelovanje, o slavospe-vih čudodelniku Sachsu iz Amerike pa ludi ni več ne duha ne sluha. \'ovi finančni minister Dušan Šešok je očitno, vsaj po sredinem nastopu v skupščini, računal, da je na področju osamosvajanja narejenega več, sedaj, ko pa bo treba osamosvojitev udejanili, pa se je so-tčil z neprijazno resničnostjo. Zato se je odločil za, po moje razumio potezo: poslancem in slovenski javnosti je treba nali ti čistega ina in ji vsaj deloma prihraniti razočaranje po osamosvojitvenem dnevu. Sem med tistimi, ki jih ministrov nastop ni presenetil, saj nisem il nikdar prepričan, da bo osamosvojitvena pol lahka, da se bomo reko noči znašli v dejansko samostojni Sloveniji, da nam nihče ne o nagajal in oviral ali celo grozil, da se o tem lahko pogovarjamo tirno z Dunajem. Rimom ali Parizom, Beograd in zvezne institucije >a niso omembe vredne. Sedaj morajo, radi ali neradi, v Beograd tuli listi, ki so prej potovanja v Beograd najraje odklanjali. Minister Šešok je s svojimi besedami v skupščini poslance šokiral. Po svoje je to ludi razumljivo, saj je ta isti parlament z glasovalno večino vztrajno zavračal zahteve, naj pride vlada pred parlament dosti zgodaj s konkretnim programom, ne samo z načelnimi obljubami, da ima vlada vse pripravljeno in da gre za stvari, ki ne smejo v javnost. Sedaj je jasno, da je bil to samo izgovor za neopravljeno delo oziroma za slabe poteze. Kljub obljubam in sorazmerno dolgemu času. saj je od plebiscita menilo že pol leta. Meja s Hrvaško do 27. junija ne bo urejena, Slovenci bomo še vedno potovali z jugoslovanskimi potnimi listi. Jugoslovanska ljudska armada bo v Sloveniji še najmanj dve. tri leta, denarno se bomo osamosvojili šele takrat, ko bodo naše banke priznane v tujini, razdružili se bomo takrat, ko bomo naredili delitveno bilanco Slovenije, na dan D nove slovenske valute ne bo (denar je bil natiskan, vendar na slabem papirju), Slovenija pa nima deviznih rezerv, saj so te v federaciji in kopnijo s svetlobno hitrostjo. Ugotovitve in obtožbe Šešoka so hude in po njih se marsikdo ne bo tako kmalu opomogel. Sedaj nič ne pomaga jadikovati, obtoževali, še manj pa sejati paniko. Čim bolj razumno in učinkovito je treba vleči naprej osamosvojitvene poteze. S prepiri se ne bomo osamosvojili, ampak kvečjemu blokirali samega sebe. Ti prepiri, vidni v parlamentu in v javnosti, so očitni in precej nezreli izpadamo, da si to privoščimo v pomembnem, če že ne usodnem času. O raju pa raje več ne govorimo, dokler ne bomo ustvarili vsaj pogojev zanj. Treba je pač biti realen, saj sedaj ni čas pravljic, ampak čas zahtevne in neprizanesljive realnosti. . Slovesnost v Ljubljani Desetletnica razširitve parka Bled, 5. junija - Triglavski narodni park. ki je eden prvih narodnih parkov v Evropi (ustanovili so ga 1924.. leta), praznuje letos deset let. odkar so ga razširili in zakonsko zavarovali. Ob tej priložnosti bo v ponedeljek, 10. junija, ob 19. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slovesnost, na kateri bo govoril dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva Republike Slovenije in predsednik Sveta Triglavskega narodnega parka. Peter Skoberne pa bo s pomočjo tehničnih pripomočkov predstavil vrednote parka. # C. Z. Izobraževanje sindikalnih aktivistov Kranj, junija - Za okoli 400 sindikalnih aktivistov Svet kranjskih sindikatov prihodnja dva tedna prireja enodnevna seminarja. Jože Antolin bo predstavil organiziranost sindikatov s posebnim poudarkom na Svetu kranjskih sindikatov, Mato Gostiša bo govoril o sindikalnih funkcijah v podjetjih (kolektivni pogodbi, sindikalni zaščiti). Breda Milic o tarifnem delu kolektivih pogodb in novem sistemu nagrajevanja delavcev. Aljoša Drobnič o reševanju problematike presežnih delavcev, Majda Maček Jančič pa o pravnih postopkih za varstvo pravic delavcev. m 'S Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje (■()!<( VISKI GLAS. K K A VI Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predsednik Časopisnega sveta: Bizjak Direktor Cf Glas in glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna urednica: l.eopoklina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Košnjek. Les Mencinger. Stojan Saje. Darinka Scdcj. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica /.av 11-žlcbir. Andrej /alar, .Štefan Žargi_ Oblikovanje: Igor Pokorn_ Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Drakslcr. Nada Prcvc_ Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gorazd Šinik_ Tisk: Podjetje Dl I Q K K. I isk časopisov in revij. Ljubljana_ Uredništvo: Mošc l'ijadcja I. lelelon: 211-KhO. 2I1-X^, ielefax: 213-163_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: t (0641 215-366 sla JI A 16. telefon: 218-463. lelefax: Mali oglasi: telefon: 2l7-%0 inatskem odzivniku: uradne JLA 16). .'lemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avlo-Viuk dan 7.— 13.31). ob sredah do 16.30 (Četrta Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 17.(10 din. Naročnina: trimesečni obračun: /a drugo trimesečje 10y t 412.50 din. Naročnina za tujino: 140 DEM 02. preračun \ ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku ČP. Časopis je oproščen plačila prometnega (1 j lp (ft L. RS 7 91). Loška vlada za nove prijeme v šolah, denar pa ji ne gre iz rok Učitelj, ki daje več, je neumen Škofja Loka, 6. junija - Takšno črto bi lahko potegnili pod torkovo razpravo v škofjeloškem izvršnem svetu ob pobudi aktiva osnovnošolskih ravnateljev, naj bi iz občinskega proračuna dodatno razdelili 205.600 vsem šestim šolam skromno nagrado tistim učiteljem, ki v pouk vnašajo nove, učinkovitejše in za njih seveda tudi zahtevnejše oblike in metode dela. Gre za notranjo prenovo in dvig kakovosti šole, je dejal Ivan Križnar, s čimer so v nekaterih šolah začeli že v minulem šolskem letu, v drugih pa letos. Tako v vseh šestih šolah škofjeloške občine učitelji angleščine že poučujejo po novi metodi, s tujim jezikom začenjajo na razredni stopnji, integriran pouk imajo v posameznih razredih štiri šole, nivojskega oziroma diferenciranega dve šoli, v treh šolah posebej delajo z nadarjenimi učenci, v eni s telesno prizadetim in v eni po Walfdort'skem vzorcu. Takšno eksperimentalno delo je dražje, ker zahteva večje sodelovanje učiteljev s starši in pedagoškimi strokovnjaki, dodatno izobraževanje učiteljev, nove pripomočke, dolgotrajnejše pripra- ve. 205.600 dinarjev bi bila zgolj skromno, bolj moralna, oddolži-tev učiteljem-novatorjem, saj bi, denimo, učite'lj angleškega jezika na ta način dobil za uro svojega dela le 28 dinarjev več. Razprava, ki je sledila, je izzvenela kot zasliševanje oziroma obtoževanje, češ, zakaj bi boljše delo učiteljev posebej nagrajevali, če pa so dolžni (tako kot v gospodarstvu), šolo razvijati, iskati nove, boljše oblike in metode dela. Kot je dejal predsednik Vin-cencij Demšar, so dodaten strošek lahko le novi pripomočki, same metode učiteljevega dela pa Sonja Jakopin je kritizirala tudi način, kako je prošnja aktiva ravnateljev prišla na izvršni svet; naravnost, brez mnenja občinske strokovne službe. Na to je Srečo Erznož-nik odvrnil, da v njegovi službi dopisa niso videli, za kar sami niso krivi, da pa je ista tema tokrat že tretjič na dnevnem redu. Prvič so ravnatelji prosili za denar lani ob pripravi občinskega proračuna. Znesek je bil takrat vnesen, ob reševanju proračuna pa izpuščen. Drugič so prišli s prošnjo konec aprila, ko je izvršni svet obravnaval finančni položaj osnovnih šol in ugotovil, da denarja ni. Po njegovem mnenju bi bilo realno, da se to reši ob rebalansu proračuna. nič ne stanejo, naj bodo take a'1 drugačne. Ivan Križnar je takemu razmišljanju kajpak oporekal. Za ilustracijo je povedal, d* so v šoli na Trati za računalnike in video sami poskrbeli, oprenu izprosili od podjetij, in da bi tutli eksperimentalno delo ustvarjalno zagretih učiteljev šole rade same nagrajevale, če bi imele denar Učitelji eksperimentirajo Pr0*f0' voljno, za dobro otrok; bi biK1 bolje, če bi še naprej delali kot 0* jakarski konji? . Izvršni svet je nazadnje sklenil, da si bo nove metode in oblike dela učiteljev od blizu ogled*-hkrati pa naročil sekretariatu » družbeni razvoj, naj novosti naučno ovrednoti za to in našle nje šolsko leto ter znesek razd«J na materialne stroške in stimulacije. Izvršni svet sicer podpm novosti v šolah, vendar pa najs v prihodnje sistemsko uvajaj1-' • H. Jelovčan Seja jeseniškega izvršnega sveta Za avtocesto še 900 milijonov dinarjev Jesenice, 6.junija - Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so med drugim sprejeli poročilo o popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev, polletno poročilo o gibanju števila prebivalstva v občini in poročilo o delu komunalnega redarja, člani pa so se seznanili tudi z informacijo o izgradnji avtoceste Hrušica - Vrba. V jeseniški občini so znašali stroški popisa 962.545 dinarjev, podatki pa bodo služili posameznim občinskim organom pri načrtovanju nadaljnjega razvoja. Na Jesenicah beležijo kar 3.600 začasno prijavljenih oseb, od tega je več kot polovica gradbenih delavcev, ki bivajo v samskih domovih delovnih organizacij Gradbinca in Gradisa. Ugotavljajo, da prihaja do precejšnje nediscipline občanov glede ureditve prijave ali odjave bivališča. V zadnjem času so socialne razmere vse siabše in je opaziti povečanje števila zahtev za razne varstvene pomoči, pri tem pa ugotavljajo, da številni občani ne prebivajo več na območju občine, odjave bivališča pa ne uredijo, ker s tem želijo obdržati ah stanovanjsko pravico za svoje otroke ali pravico do raznih subvencij. V letošnjih štirih mesecih so na občini izdali več kot 3.300 potrdil o stalnem prebivališču. Na republiški upravi za ceste so jeseniškemu izvršnemu svetu posredovali tudi informacijo o izgradnji avtoceste Hrušica - Vrba. Predviden rok za izgradnjo tega odseka je december 1991, pri čemer naj bi se nekatera manjša dela opravila še leta 1992. Se letos pa bi bilo treba zagotoviti 951 milijonov dinarjev, kar je občutno več, kot je predvidenih sredstev v republiškem proračunu. S predvidenimi 340 milijoni lahko nadaljujejo z deli le do letošnjega avgusta, potem pa bodo morali dela ustaviti. Na republiški skupnosti za ceste tudi poudarjajo, da nekaterih del tudi ni mogoče poljubno zau- Neodvisnost in stranke na Jesenicah Najboljši socialni program so nova delovna mesta Jesenice, 5. junija - Sindikat Neodvisnost z Jesenic je tokrat prvič sklical predstavnike vseh strank v občini, da bi se pogovorili o vroči temi odpuščanja v Železarni. Povabili so tudi predsednika občine dr. Božidarja Brudarja in predsednico občinske vlade Rino Klinar, ki sta bila nabrušena za dialog že z dopoldanskega sestanka s svobodnimi sindikati na islo temo. Tehnološki presežki v jeseniški Železarni prinašajo občini nove socialne probleme. S šestmesečno plačo in odpravnino odvečni delavci niso rešeni, dokler se zanje ne najde novega dela, je uvodoma dejal Vojko Bernard iz Neodvisnosti. Polovica odpuščenih se bo nekako znašla, medtem ko drugi ostajajo težko zaposljivi. Neodvisnost je predlagala ustanovitev koordinacijske komisije, ki bi v vsej občini pregledala še druge možne presežke, da bi lahko hitreje reagirala na hujše socialne primere. Podjetja in zasebniki naj predložijo svoje gospo- darske načrte zaradi pregleda možnosti zaposlitve in ponudbe delovnih mest. Na to pobudo je Rina Klinar odgovorila, da bi morala podjetja že zdaj izdelovati svoje plane, vendar jih v to ne morejo prisilili, saj so avtonomna, zdaj tudi srednjeročni plani niso več obvezni. Na pobudo, da bi denar za odpravnine odvečnih delavcev ne zagotavljala le Železarna sama, temveč tudi občina in republika, pa je dejala, da občina tega denarja nima, pač pa se nameravajo o njem prihodnje dni pogovarjati z republiškimi institucijami. Opomnili so tudi na morebitne presežke v negospodarstvu, češ da so tudi tam neracionalna delovna mesta. Preverili nai bi tudi socialni položaj družin, kjer je eden od članov odpuščen, in ocenili, kako uresničujejo socialno varnost. Božo Pogačar. ki vodi jeseniški Center za socialno delo, jc dejal, da socialne kartice obstajajo že zdaj, merila za dodeljevanje pomoči pa so še stara republiška. O morebitnih zlorabah pomoči pa je dejal, da so v jeseniški občini manjši problem, večji so nedvomno tisti, ki živijo pod znosno mejo socialne varnosti, pa zaradi ponosa ne uveljavljajo socialnih pravic. Vojko Bernard je zastopnike strank okrcal, da so pred volitvami delavcem le veliko obljubija- S skupščine jeseniških borcev Govorita naj strpnost in pamet ftjtffe*?/ ma*a " V petek so ** na delovnem zasedanju skupščine ZZB NOV zbrali jeseniški borci. Ugotavljajo, da so z odločitvijo za nadstrankarstvo napravili napako, kajti s t*m so onemogočeni pri političnem soodločanju na vseh ravneh. Hudo jih motijo številni dogodki, ki danes zadevajo slovenski narod in še posebej vrste borcev in aktivistov. Nikoli se ne bodo sprijaznili, so poudarili, z ugotavljanjem nekaterih nasprotnih elementov, da po vojni ni bilo nič narejenega, saj so prav oni. potem ko so državo osvobodili okupatorja, obnovili in na novo /gradili domovino. Nova oblast pa kot bi hotela izničiti ves ta nii- hov doprinos: občutek imajo, da hoče sprav iti slovensko gospodarstvo na kolena, da bi ga lahko po- ceni prodala novopečenim kapitalistom. Sprava, kakršno jim ponuja, zanje ni sprejemljiva: ob njej ugotavljajo, da slovenski narod ni bil še nikoli tako razdvojen, kot prav danes. In tudi tisto, da je Teritorialna obramba prva slovenska vojska, ni res. Slovensko vojsko je Slovenija imela že pred tem. Stanovanja, ki jih danes hočejo prodajati, so last ljudi. Zrasla so z odtrgovanjem osebnih dohodkov vseh zaposlenih in nihče jih nima pravice prodajati. Ljudje ostajajo brez dela, social- na varnost pa je mena. Moriti bi morali vse, da se oživi jeseniško in slovensko gospodarstvo in zagotovi sožitje vseh narodov in narodnosti v naši republiki. Postavili so tudi zahtevo, da 1. avgust ostane občinski praznik Jesenic, kar pa se tiče spreminjanja imen ulic, šol in podobnega, žele, naj bi bilo tega čim manj. Njihova trenutna največja skrb je, kot vseh Slovencev, osamosvojitev. So zanjo, če se je slovenski narod že tako odločil, plebiscit je povedal svoje, vendar naj vsak stori vse, da bo do tega prišlo na miren, strpen način. Vrsta upravičenih kritik je bila še izrečena na skupščini jeseniških borcev, vendar, če bodo njihove kritike in mnenja ostajala staviti Prez nevarnosti za poškodbe konstrukcije. Tak primer J brez dvoma gradnja viadukt'1 Moste - ugodneje bi bilo, ko j>! pridobili premostitveni kredit-, bi zagotovil še smotrno nadalje* vanje del in dokončanje graflflr vsaj leta 1992. Do konca le'11 1991 naj bi prišli do »gradbišči prevoznosti trase«, tako da V n3' slednjem letu težki tovornjaki ne bi več vozili skozi Jesenice-tem primeru bi bil rok izgradnje avtoceste avgust ali september 1992. Potrebna dodatna sredstva za ta program znašajo 252 mihj0' nov dinarjev. Ob tem pa bou1'1 morali opraviti velik obseg del v naslednjem letu in za ta dela tud' rezervirati toliko večja sredstvi leta 1992. • D. Sedej' le, zdaj pa je vprašljivo uresrnvi vanje njihovih programov. Cj tehnoloških presežkih bi bil n*l boljši socialni program tisti, ki obetal razvoj in nova delov1' mesta, je dejal Oto Kelih iz str*£ ke prenoviteljev, čemur so pr'j dili tudi drugi strankarski p**5 stavniki, ki so se zavezali * ie cilju strniti sile. V Neodvisno^ imajo že nekaj konkretnih pologov za nova delovna mesta-1 \ govarjajo se s tolminskim ^, ta!flexom in z Avstrijci za Pr'.° 0 nostna dela. Razmišljajo 111 ,., tem, da bi od vsakega osebni dohodka dajali po odstotek '■ nova delovna mesta. Na toJF.j cialdernokrat Polde Karlin dej'; da bi kazalo za denarjem (7:1 fl0 va delovna mesta in načrtov« . borzo dela, ki jo želi imeti N*J visnost) pobrskati med dediše1 bivšega sindikata. Ko so že imeli na razp°,ai£ predsednico občinske vlade.s0 ± z njo razgovorih tudi o hudo P metni cesti skozi Jesenice 1 odprtju Karavanškega Pr .jLjj' To sicer najbolj ne sodi v SilJJj, kalno pristojnost, toda na ■IfvLfi cah poleg Železarne najbolj 11 duhove. • D. Z. Žlebir le v njihovem krogu, ne bod° ^ dila sadov. Danes ugotavljaj0'^ so se z nadstrankarstvom fWji) odločili, saj pri vsem odlPSLtji ostajajo ob strani. Predse' j j - ......- t r " skupščine občine Jesenice ci'• jj zidar Brudar in predsednic SO Jesenice Rina Klinarjeva ,|, jih povabila, naj bi se P0«*,;* vprašanjih, ki jih danes ^ afi bole, dobili z odborniki drU:j|t< nopolitičnega zbora jesen skupščine. rifl te) Kot jc bilo najavljeno »-^ skupščini, bodo jeseniški vji dobili novo vodstvo; dos*$ predsednik Stane Križnar J.' jjn vodil le še do 1. julija. 22. J bo na Poljanah pri Jese hti(/ zbor gorenjskih aktivistov' i ^ cev, ki ga bo organizirala J fj ška borčevska organizacij bo lepa priložnost, da, S?j!j$|if borci javno povedo, kaj si ji' o vsem, kar danes zadeva slehernega poštenega slov ga človeka. • D. Dolenc petek, 7. junija 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STR AN @©[^M©K^GLAS Zaključeno sprejemanje osamosvojitvenega zakonskega paketa Streznitev - osamosvojitev ie na papirju Slovenska skupščina je po četrtem nadaljevanju takoimenovane odprte seje opravila ogromno zakonodajno delo, saj je uspela sprejeti novo normativno ureditev temeljnih sistemov slovenske države. Novi finančni minister pa je s svojim opozorilom na možnosti in razlike med normativnim in efektivnim stanjem vse postavil na trdna tla. Ljubljana, 3. in 5. junija - Šele čas bo pokazal, koliko kvalitetno delo je bilo opravljeno v teh, za poslance slovenskega parlamenta tako napor-D|n dneh. Da je bilo v sprejem osamosvojitvenih zakonov vloženega ogromno truda, kaže že podatek, da je bilo na zakone vloženih izredno yeh*ko število amandmajev (na štiri zakone po več kot 40, na enege celo n'č kot 60), za katere ne bi mogli trditi, da so le plod različnih pogledov, pač pa napora, da se predlagani zakoni resnično izboljšajo. Preki-jutev seje Družbenopolitičnega zbora zaradi obstruktivne zapustitve seje s strani opozicije, pa je pokazala, da z izsiljevanjem in preglasova-njem v takih primerih ne gre. Zadnje dejanje sprejema osamosvojitvenega zakonskega padeta seje začelo v ponedeljek, ko So poslanci vložili še zadnje jtrnandmaje k predlaganim zagonskim besedilom, vlada pa za-ce'a oblikovati svoja stališča do "Jih. Nikakor ni mogoče trditi, "a bi bili nekateri zakoni zanemarjam ali površno obravnavani, ceprav je res, da je bilo največ sprave posvečeno le petim od štirinajstih zakonov. Zlasti veli-1(0 je bilo različnih pogledov na P°goje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, kjer je P'la po že omenjeni prekinitvi seje DPZ, ki je bila samo skrajni °draz različnosti v skupščini prisotnih pogledov, sprejeta liberal-neJŠa varianta pogojev. Kopja so se lomila predvsem na tem, pod Kakšnimi pogoji naj doseljenci iz drugili republik dobijo državljanstvo in v sprejetem zakonu je obsijalo: da so na dan plebiscita Uneli stalno prebivališče v Sloveni-J1 in da v 6 mesecih po uveljavitvi zakona za državljanstvo zaprosijo. « poznejše primere pridobitve državljanstva s tako imenovano naturalizacijo pa je obveljala restriktivnejša varianta: 10 let biva-nJa v Sloveniji (zadnjih 5 let neprekinjeno) in znanje slovenskega jezika. Ce pri večini stališč vlade do amandmajev, lahko ugotovimo veliko prožnost in dobro mero volje do sporazuma, pa je razprava o zakonu o republiški upravi pokazala krhkost vladne koalicije. Prav to je bil namreč vzrok za zavrnitev predlogov za smotrnejšo organizacijo te uprave (v amadmaju k temu zakonu je bil predlog za ukinitev 6 sekretariatov oz. po novem ministrstev), saj je pristojni minister priznal, da se v take spremembe zaradi potrebnih medstrankarskih pogajanj niso in ne morejo spuščati. Zaradi prevzema zveznih pristojnosti se povečuje število republiških uprav, 22 ministrstev pa bo čakalo na boljše politične čase. Sprejeta novost, na predlog opozicije, je ekološka inšpekcija. Uvod v zaključek sprejemanja zakonov s področja bančnega in monetarnega sistema je mnoge presenetil. Finančni minister Dušan Šešok je brez dlake na jeziku (kot je kasneje potrdil v imenu vlade) razložil realne možnosti efektivnega prevzema državnih -zlasti monetarnih funkcij nove slovenske države. Kruta dejstva, ki govore, da nas prav v bližnji prihodnosti čaka hud in morda ne celo kratek boj za mednarodno priznanje in zelo postopno Predsedstvo Socialistične stranke Slovenije na seji 5. junija *V skupščinski razpravi je minister za finance gospod Dušan Šešok priznal, da vlada ni storila praktično ničesar za vzpostavitev finančne in monetarne suverenosti Slovenije. Spričo tega so tudi vsa ostala prizadevanja vlade za osamosvojitev nična, dezavuirana Pa so tudi vsa nekajmesečna zaklinjanja predsednika vlade, da ima vlada vse pripravljeno za osamosvojitev. S tem se Republika Slovenija pred vso svetovno javnostjo smeši in zapravlja možnosti mednarodno uveljavitev. Vse to pa terja resno razpravo o sposobnosti slovenske vlade v slovenski skupščini.« Vitomir Gros, liberalna stranka, Zbor občin: "Prepričan sem, da gospod Šešok ni takega mnenja, kot je zdaj Povedal. Menim, da je to nekakšna prevara. Ali sedanjega ali PreJŠnjega sestava vlade. Tisto kar je govoril gospod Šešok o pomanjkljivem denarju, menim, da je zelo huda zadeva, kajti tisti, *' Je naredil napako, da ni dal imena, da je napisal kot izdajate-JQ Izvršni svet Republike Slovenije, da se je gospod Kranjec gor Podpisal, pa ni bil prepričan, ali bo še zdržal do takrat, ko bo de-nar izšel, da je tiskan na tehnično neprimeren papir - to bi vsak °°rtnik preveril ali je tehnično primeren papir, da je premelo bar-Van, da nima realne podlage - poslušajte, to so za mene to so kaziva dejanja. Zato prosim, da se gospoda Krajnca in tistega, ki 'l}" je držal španovijo, pokliče pred ta zbor, da ga izprašamo in, °f Je potrebno, predamo tožilstvu, ki naj ukrepa naprej. Tako se z taro ne brije norca. Mi nismo bili izvoljeni zato, da bodo ljudje nami po cestah kazali: poglej, ti so krivi, ti so izdajalci sloven- kego naroda, namesto da bi rekli: v vladi so izdajalci slovenskega nt*roda in to dejansko so! Jaz od danes naprej te vlade ne podpi- Qm Več, niti gospoda Peterleta. Če v enem letu ni prišel do tega Poznanja, ki je bilo danes povedano, potem ni vreden, da sedi v 'e,n kabinetu!« Do efektivne osamosvojitve je še daleč! Nekoliko skrajšana razprava finančnega ministra Dušana Šešoka Želel bi vam predstaviti vladno politiko na monetarnem delu osamosvajanja. Vsi skupaj, z mano vred, ko sem prišel v vlado, smo mislili, da se mi s tistim dnevom D dejansko dokončno osamosvajamo, vendar mi je bilo zelo hitro jasno, da bo to osamosvajanje potekalo verjetno še daleč v prihodnost. S pomočjo te zakonodaje se bomo sicer normativno osamosvojili, efektivne osamosvojitve pa še določen čas ne bo. Poglejmo področje meja: meje s Hnaško 27. junija nimamo, to pomeni, da o efektivni osamosvojitvi ne moremo govoriti. Tega dne ne bomo imeli lastnih potnih listov in bomo še naprej potovali z jugoslovanskimi. Vojska bo zagotovo še precej časa navzoča v našem prostoru - mogoče dve, tri leta - in šele takrat bomo na tem področju osamosvojeni. Končno bo efektivno priznanje nastopilo na monetarni sferi takrat, ko bodo naše banke, naša centralna banka zunaj priznane in ko jo bodo priznale tudi članice jugoslovanske federacije. Tu moramo imeti delitveno bilanco, da lahko rečemo, da smo se dokončno razdružili. Zaenkrat ni niti pripravljenosti v jugoslovanskem prostoru za pogovor o tej temi, ki bo trajala kar daljši čas. Na področju monetarne suverenosti smo vsi skupaj upali in želeli, da bo s tem dnem nastopila tudi nova slovenska valuta. To se ne bo zgodilo, ker denar oz. valuta oz. nadomestilo denarja, ki je pripravljeno, iz vrste razlogov ni primerno za to, da z njim pohitimo (nima imena, izdajatelj je Izvršni svet, podpis bivšega ministra, tehnično slabo ravne, slab papir, nezadostna zaščita) in končno -kar ni nepomembno - nima podlage. Zavedati se moramo, da Slovenija nima deviznih rezerv, vse so v federaciji in hitro kopnijo. Za pravo valuto, po moji oceni potrebujemo deset do dvanajst mesecev. Svoje prve slovenske valute ne smemo izdajati v politično nestabilnih in gospodarsko slabih razmerah, ker bi bila taka valuta podrejena inflaciji in devalvacijam. Končno se utegne zgoditi, da bi take valute ne zamenjevali niti v Trstu niti v Celovcu, kar danes z dinarjem vendarle počnejo. Da ustvarimo devizne rezen^e, smo že začeli postopek v delu proračuna, kjer bo nekatere postavke potrebno znižati. Za zunanjo podporo računamo predvsem s pridobitvijo linij ene od nevtralnih držav, za priznanje pri bankah, centralnih bankah, mednarodnih institucijah (kot so Mednarodni monetarni fond, Svetovna banka, Svetovna banka za obnovo in razvoj) pa bo potrebno doseči z ostalimi državami trgovinske, bančne in transportne sporazume. Šele na koncu pride nova slovenska valuta, ki mora biti stabilna, močna in takšna je lahko samo, če bo močna ekonomija. Po osamosvojitvi se utegne dogoditi, da nam bo Jugoslavija na mnoge načine skušala preprečiti poslovanje z dinarji v tem prehodnem obdobju, zgodi se celo lahko, da bo centralna banka zahtevala prenos vseh tujih sredstev poslovnih bank v tujini na svoj račun. Ena od črnih možnosti je tudi, da upniki uveljavijo napram nam solidarno odgovornost za vsa jugoslovanska posojila, čeprav razgovori kažejo, da so možnosti za to minimalne. Če bo nastopila kakršna koli zapora pri dinarjih, lahko rečem, da bomo vzporedno valuto spustili v obtok, vendar samo za 6 do 8 mesecev, nato pa jo bomo morali zamenjati s pravo slovensko valuto. Še beseda o vlogah občanov. Menimo, da federacija v tem trenutku ni več sposobna zagotoviti in garantirati vloge občanom glede na devizne vire in rezerve. Mi bomo te vloge občanov seveda garantirali, vendar menimo in upamo ter hkrati pričakujemo pri tem razumevanje Slovencev in vseh državljanov, da to ne more biti čez noč. Potrebno bo neko prehodno obdobje, da bomo ustvarili devizne rezerve, s katerimi bi potem tudi občanom izplačali te vloge, to pa je mogoče le s izvozom v tujino in prilivi iz tujine. v Predlagal bi, da smo vsi skupaj malo manj evforični in se zavedamo, da je monetarna sfera zelo realna stvar. Zelo malo imajo pri tem opravka strankarska nasprotja, zato bodimo strpni in stvarni! ustvarjanje pogojev za začetek uveljavljanja tistega, kar smo si s temi osamosvojitvenimi zakoni zastavili, so delovala na poslance kot hladen tuš. Če izvzamemo nekaj hudih besed iz vrst pozicije in opozicije, smo prepričani, da bo do pravih, verjetno za vlado zelo neprijetnih odzivov, šele prišlo. Zakon o obdavčitvi nadpovprečnih osebnih dohodkov - nekateri so ga sarkastično prištevali k osamosvojitvenim - v Zboru združenega dela ni bil sprejet. S. Žargi Jutri slovesnost na Ljubelju Ljubljana, junija - Komisija za bivše politične zapornike, interni-rance in izgnance pri Republiškem odboru ZZB NOV Slovenije vabi vse internirance, njihove svojce, prijatelje, mladino in druge prebivalce Slovenije na tradicionalno spominsko srečanje, ki bo v soboto, 8. junija, ob 11. uri na Ljubelju, kjer je bila od 1943. do 1945. leta podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen. Slavnostni govornik bo tov. Bogdan Osolnik, kulturni program pa bo prispevala skupina Pobratenje iz Tržiča. • D. D. ZGORENJSKIHPARLAMENTOV radovljiškega parlamenta Zbor združenega dela si je "skrajšal" seje že^'jica, 5. junija - Zbor zdru-^Uhf-cicla radovljiške občinske kon-i ne Je z izredno sejo ob SpreielUprila ter s sk,eP'- ki iih 3e PravV "a te^ seJ'' sPodDutli' raz" teineL 0 nacinu in vsebini skupnega dela. '^eoV zd.ruženega dela se je na čil d"Vseji ob koncu aprila odloga vd h« odslej obravnaval le ti-°d|()|^raii;'nja. za katera -je činS| j liv Kokre v Savo v Kranju. A. Žalar Kranj, junija - Občina Šiška je bila konec minulega meseca sklicatelj sestanka v Zbiljah, ki so se ga udeležili poleg krajevne skupnosti Zbilje tudi predstavniki Ribiške zveze Slovenije, Ribiških družin Kranj in Medvode, Turističnega društva Zbilje in Savskih elektrarn. Na dnevnem redu je bila pobuda krajevne skupnosti, da se očisti zablateno dno Zbiljskega jezera. Gospodar Ribiške družine Kranj Mato Hudovernik pravi, da kranjska Ribiška družina pobudo podpira in je hkrati z zadovoljstvom ugotovil, da se bo zadeva (nenormalno zabla-tenje dna jezera namreč ugotavljajo že nekaj let) zdaj, tako kaže, začela "premikati". Dogovor je namreč bil, da Savske elektrarne še letos pripravijo vso dokumentacijo oziroma projekt čiščenja; predvsem desnega dela jezera oziroma ob močja ob obali. "Sicer pa bo letos glavna skrb članov Ribiške družine Kranj, da v čimvečji možni meri ublažimo posledice, ki so nam jih lani novembra povzročile poplave, predvsem v reki Kokri in v gojitvenih potokih. V teh vodah smo Nimajo sreče Tržič - Ob cesti vpadnici v Tržič, ob tržiškem letnem kopališču, so pred leti zasadili nekaj dreves. Žal pa nebogljena drevesca nimajo sreče. Nepridipravom so očitno odveč in komunalci jih komaj sproti zasadijo toliko, kolikor jih prejšnji dan zlikovci polomijo. Najnovejši "produkt" uničevalcev tr-žiškega zelenja se žalostno suši ob cesti. Najbrž pa je, potem ko smo tole nasilje (na sliki) nad naravo slikali, podobno usodo doživelo še kakšno drevesce ob tržiški vpadnici... Torej velja: takšno okolje imamo, kakršnega si zaslužimo. • M. Va., foto: A. Gorišek petek, 7. junija 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN (SMŠMl GLAS Ko ni dela. Novo znanje za zaposlitev Kranj - Od že vrsto let znanih in ponavljanih ugotovitev, da je treba znanje nenehno obnavljati in dopolnjevati, se v praksi ni kaj dosti spremenilo, saj se sistematsko z izobraževanjem odraslih ukvarja le n«kaj redkih izjem med ustanovami. Vrzel v tem izobraževanju že vseskozi skušajo dopolnjevati tudi delavske univerze, medtem ko Jjaj bi poseben zakon o izobraževanju odraslih dočakali morda do »onca tega leta. Kranjska Delavska univerza •orno Brejc si zato v tem obdobju, ko je denarja za izobraževanje odraslih malo, že tako Minimalen občinski prispevek za izobraževanje odraslih se je v zadnjih petih letih zmanjšal za polovico, kljub temu zami-s'ila ambiciozen izobraževalni program. V tej sezoni so pripravili deset program za izobraževanje odraslih, pri tem pa so v časih, ko se dnevno veča levilo nezaposlenih, mislili Prav nanje. Še posebej zato, *er imajo ob določenih pogo-Jth nezaposleni pravico do del-nega ali celotnega pokritja stroškov izobraževanja iz sredstev Republiškega sekretariata *a zaposlovanje, enota Kranj. Gre sicer za že znane 200- in 500-urne tečaje, v katerih se tečajniki priučijo poklicev, kot V času poletnih počitnic bodo vrata univerze pod geslom UČIMO - ZABAVAMO -VARUJEMO odprta za otroke vseh starosti. Organizirali bodo računalniško delavnico (30-urni program MS DO D in BASIC za otroke od 5. razreda osnovne šole naprej), delavnico pridobivanja ročnih spretnosti (12-urni tečaj uporabe raznih materialov, usnje, papir, volna, vsak iz-gotovi en izdelek), šolo tenisa z učenjem angleščine in nemščine v Preddvoru, glasbene urice z učenjem angleščine za otroke od 5. do 10. leta, učenje italijanščine za srednješolsko mladino, specializirane šiviljske tečaje za poletne dni. so natakarji, kuharji, vodovodni instalaterji, kurjači nizkotla-čnih kotlov, poslovni sekretarji in drugo. "Novost v tem letu pa je enoletna šola za kozmetiko, masažo in pedikuro za vse s končano gimnazijo ali srednjo šolo zdravstvene usmeritve," je povedala nova direktorica kranjske Delavske univerze Darja Kovačič. VV času, ki zahteva znanje najmanj enega ali več jezikov, smo pripravili tudi dopoldanske in popoldanske jezikovne tečaje. Skoraj tako kot jeziki pa je važno znanje računalništva, za kar imamo tako dopoldanske kot popoldanske tečaje, začetne in nadaljevalne, zanimive tako za šolski osnovnošolski program kot tudi za odrasle. V učilnicah imamo najsodobnejšo računalniško opremo, saj sodelujemo s podjetjem Birotehnika, ki sproti menja opremo. Za vse, ki iščejo zaposlitev bo morda prišlo prav znanje iz poslovnih komunikacij in korespondence v enotedenskem tečaju v Preddvoru." V ponedeljek, 10. junija, ob 18. uri bo v konferenčni sobi na Gimnaziji v Kranju predavanje IVANE ŠEGA, diplomantke Health School International Australia »Naravna medicina - šola za zdravo življenje«. Zbirali bodo tudi prijave za organiziranje tečajev iz naravne medicine (prehrana - alergije - masaže - zdravilne rastline - sproščanje). Informacije: Delavska univerza Kranj, telefon 217-481. Po požaru pri Dolenčevih s Krivega brda Sreča v nesreči: dobri ljudje Krivo brdo, maja - Anici Dolenc in njenim že tako ni z rožicami Postlano: pred tremi leti se ji je v gozdu smrtno ponesrečil mož in ji zapustil kmetijo in dva tedaj še nepreskrbljena otroka. Za težko tlelo je večinoma sama, saj se 16-letna hči Lidija Še šola, 21 -letni sin Edvard pa zaradi bolezni (hemofilije) ni sposoben težkih kmeč-*'h del. Da bi bila mera pelina polna, jim je sredi letošnjega marca Pogorelo gospodarsko poslopje. »Mislila sem, da štale ne bo nikdar več,« je pripovedovala Anica Dolenc. »Ker ni bilo denarja, poslopja nismo imeli zavarovanega, od kod naj torej pričakujemo denar za obnovo, toda priskočili so nam na pomoč m v šestih tednih od požara je bil novi hlev pozidan. So- edom in drugim kmetom iz °kolice, ki so priskočili na polnoč z delom ali pa nudili streho naši živini, se ne morem do-v°ljzahvaliti. Podmlačan. Ran- 0vž, Jernej, Krivar, pa še dru-^ so res sosedje v pravem polenu besede. Potem nam je *deči križ iz Škofje Loke kupil "akladalko", vredno 80 tiso-cakov. Pri Rdečem križu na Le- nartu in Bukovici pa so od vaš-čana do vaščana pobirali denar in nam prinesli blizu sto tisoč dinarjev, da smo lahko kupili cement, apno, železje, opeko, strešnike... V Javorjah je župnik spodbudil vernike, da so darovali za nas. Naposled nam je še gozdna dala posojilo in spet sem dobila upanje, da bomo nekako zmogli.« Anici Dolenc in otrokoma ni lahko. Petnajst hektarjev zemlje meri njihova kmetija, a delo je tu v hribih še enkrat trše kot v dolini. Hči Lidija obiskuje škofjeloško gimnazijo, v dolino do prvega avtobusa pa se vozi dvakrat tedensko s šolskim kombijem, sicer pa z motorjem. Sin Edvard je zaposlen v Iskri, vendar je zaradi bolezni velikokrat doma, večkrat pa ga pot vodi tudi v Ljubljano po "zdravilo", od katerega je odvisen. Zaradi številnih bolniških je tudi zaslužek bolj skromen. Pomoč, ki so jo ponudili sosedje, vaščani, ljudje od drugod, Rdeči križ, je res prišla v prave roke. Skoraj enako pozornost kot izobraževanju odraslih, poleg omenjenih tečajev je še vrsta tečajev za tako imenovano višjo kvaliteto življenja, pa kranjska delavska univerza letos namenja otrokom med počitnicami. To bodo dvotedenski tečaji glasbe združene s spoznavanjem angleškega jezika tako za predšolske kot starejše osnovnošolske otroke, bivalna jezikovna šola združena s tenisom v Preddvoru, francoščina in italijanščina za srednješolce itd. Po počitnicah pa tudi za odrasle uvajajo jezikovne tečaje z novimi didaktičnimi metodami, med drugim tudi z video-tehniko, vsekakor pa bodo po izbiri pripravljali tudi klasične jezikovne tečaje. • L. M. »Denar za hudo silo se vedno najde,« je na naše vprašanje, ali Rdeči križ v občini razpolaga z dovolj sredstvi, odvrnila Marjeta Žagar, sekretarka občinske organizacije RK v Škofji Loki. »In tudi ljudje so voljni zbirati za primere, ko so ljudje v hudi stiski. O tem, v kakšnih težavah so se znašli Dolenčevi, nas je obvestil Ludvik Bernik, tudi aktivist Rdečega križa iz Škofje Loke, ki je rojen v Krivem brdu.« • D. Z. Žlebir Anici Dolenc in njenim so pri gradnji hleva veliko pomagali dobri ljudje. 4. Junij je bil dan krvodajalcev priznanje človekoljubnosti m solidarnosti . *0,j'a Loka, maja - Občinska organizacija Rdečega križa iz Škof-j.e Loke je že maja pripravila slovesnost ob tednu Rdečega križa in "nevu krvodajalcev, ki je bil 4. junija. Več kot 200 krvodajalcev se k |,.<*e'e*'l° srečanja, številni pa so za svojo požrtvovalnost in člove-"jubje prejeli priznanja. , Lani take prireditve ni bilo, . ,.r so se ji zaradi poplav odre- S- Veliko število ljudi iz 1« očine je darovalo kri, kar f takih k loške 572 . ki so petkratni, deset-yJ?*?V— petdesetkratni daro- da prihajajo v Cst0 srčnih ljudi. Za lep večer v čast in zahvalo krvodajalcem je poskrbel Pihalni orkester Škofje Loke s solistko Dragico Čarman, za razvedrilo pa Fantje Selške doline. Nastopajoči so se v prid humanitarnosti odrekli honorarju. Prireditev pa so pomagali pripraviti še: Termo in Cvetličarna Flora, pa škofjeloški likovniki Marjan Jesenovec, Peter Zirkelbach, Janez Justin in Edo Sever, ki so svoja dela podarili krvodajalacem - rekorderjem. Tistim, ki so več kot tridesetkrat darovali kri, pa so izročili darilni bon, vstopnico na zabavno humanitarno prireditev, ki bo v soboto, 8. junija, na Šmarjetni gori. VABILO Vabimo vas na zbor krajanov krajevne skupnosti Škofja Loka - mesto, ki bo v TOREK, 11. junija 1991, ob 19. uri v sejni dvorani občine Škofja Loka, Poljanska c. 2 Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev organov zbora 2. Poročilo KS Škofja Loka - mesto o opravljenem delu v letu 1990 3. Razrešnica organom KS Škofja Loka -mesto 4. Volitve predsednika in članov sveta KS Škofja Loka - mesto po novi organiziranosti 5. Obravnava plana KS Škofja Loka - mesto za leto 1991 6. Objava rezultatov volitev 7. Razno KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA fOO >V RAČUNALNIŠKI PREGLED VIDA (BREZPLAČEN) £ 8000 STEKEL V SKLADIŠČU £ 4000 OKVIRJEV NA ZALOGI -A- SLUŠNI APARATI OPTIK G4TTERER V BELJAK / VILLACH RINGMAUERGASSE 2 (V KASTNER & 0HLER) Tel 9943-4242-23970 VESTI Razstava ob tednu slepih Ljubljana, 7. junija - V tednu slepih, od 3. do 10. junija, je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije pripravila razstavo ob 71-letnici organiziranega delovanja slepih na Slovenskem. Pokroviteljstvo nad razstavo, ki je na ogled v avli Ljubljanske banke na Trgu revolucije 2 v Ljubljani, je prevzel Izvršni svet Slovenije, odprl pa jo je njegov podpredsednik Matija Malešič. Razstava je segla v zgodovino delovanja in organiziranosti slepih in prikazala njihove življenjske in delovne dosežke. Ob otvoritvi so slepi na tiskovni konferenci opozorili na več odprtih vprašanj. Govorili so o statusu invalida, kajti slepi formalno pravno niso invalidi, čeprav je slepota med najhujšimi invalidnostmi. Organizacija slepih naj bi bila opredeljena kot organizacija posebnega pomena, urediti pa bi kazalo tudi sistemsko financiranje informativno-založniške dejavnosti in tehničnih pripomočkov, ki slepim vsaj malo nadomeščajo izgubljeni vid. Kolesarska izleta Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na dva kolesarska izleta. Prvi bo v četrtek, 13. junija,ob 9. uri, ko se bodo odpeljali v Preddvor, kjer bo srečanje s kolesarji iz Kamnika. Drugi izlet pa bo že naslednjega dne, v petek, 14. junija, ob 8. uri izpred zgradbe društva na Tomšičevi 4, in sicer v Železnike. V Brda po češnje in vino V torek, 11. junija, prireja Društvo upokojencev Žabnica izlet v Goriška Brda. Z Vipavskega se bodo odpravili tudi v obe Gorici, kjer bo možnost za manjše nakupe. V Gonjačih se bodo ustavili na kosilu, kjer si bodo lahko nakupili češenj in kakovostnega primorskega vina. Odhod bo z avtobusnih postaj Zgornje. Srednje in Spodnje Bitnje ter Žabnice in Dorfarij ob 6.30. Prijave sprejemajo poverjeniki društva do sobote, 8. junija. Najpogostejša obolenja v starosti Društvo upokojencev Naklo vabi krajane Naklega. Dupelj in Podbrezij na predavanje dr. Dušana Bavdka o najpogostejših obolenjih v starosti, ki bo v ponedeljek, 10. junija, ob 19. uri v Domu kulture v Naklem. Zaščita novorojenčkov pred hemofilijo Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi pripravlja slavnostno akademijo s podelitvijo priznanj ženam, ki sodelujejo v programu zaščite pred Rh senzibilizacijo z darovanjem svoje plazme. Pričakujejo, da se bo slovesnosti ob 25-letnici zaščite Rh negativnih žena pred hemofilično boleznijo novorojenčkov Slovenije, ki bo 8. junija ob 8. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani, udeležilo veliko strokovnjakov, žena, ki sodelujejo v programu Rh zaščite in najvišji slovenski politični voditelji. Svoj prispevek za podporo programa lahko nakažete na žiro račun 50101-603-45746 (za proslavo). Seznam sponzorjev bo objavljen na dan proslave. 115 tisoč krvodajalcev Ob 4. juniju, dnevu krvodajalcev, se Rdeči križ Slovenije zahvaljuje vsem krvodajalcem in organizatorjem krvodajalstva za pripravljenost pomagati sočloveku. Lani seje humani akciji odzvalo več kot I 15.000 krvodajalcev, ki so darovali 47.000 litrov krvi, tega najdragocenejša zdravila, ki rešuje življenja. Razveseljivo je. da so med krvodajalci tudi številni mladi. Zlata poroka Zupanovih iz Podbrezij Mihaela Benedičičeva in Maks Zupan sta skupaj gulila šolske klopi v podbreški šoli. Že takrat sta se iepo zastopila. Oba sta bila iz delavske družine in oba edinca. Pa to ni pomenilo, da sta imela v mladosti vsega na pretek; prej obratno. Maks je služil v Pavlino- vi vinski trgovini kot voznik. Mihaela pa je pet let hodila na delo v tovarno Jugočeška. Ob začetku vojne je ostala doma, njenega izbranca pa so že leto poprej sprejeli za rezalca in žarilca v jeseniški železarni. Vzela sta se v drugem mesecu vojne vihre in se leta 1942 za desetletje preselila na Javornik. Potlej sta se vrnila na Jelin dom v Podbrezje, kjer prebivata še danes. Vmes je seveda bilo veliko doživetij, dobrih in tudi slabih: zlasti slednje sta premagala s slogo in razumevanjem. Ker sta vajena skromnosti, jima življenje ob delu na mali kmetiji mineva v zadovoljstvu. Še posebej ju ohrabruje, da sinova Milan in Peter priskočita na pomoč, kadar je dela le preveč zanju. Pa vnučka in štirje vnuki jima večkrat pripravijo kakšno veselje; eden od vnukov, ki je vrtnar, je naredil tudi svečani šopek za zlato poroko. Za praznik so se zbrali domači s sorodstvom. Bilo je veliko bolj svečano in vedro kot ob poroki, se spominjata dogodka izpred petdesetih let Mihaela in Maks. Obenem pristavita, da sama nista želela bučnega proslavljanja, a nekaj lepih spominov privoščita tudi otrokom. • Stojan Saje Dom upokojencev ali materinski dom Repnje, maja - Pisali smo že o velikem daru zakoncev Preša iz Re-penj; šišenski občini sta podarila mogočno Preševo domačijo, v kateri naj bi ta uredila materinski dom, s katerim naj bi Slovenija dobila prvi posvetni materinski dom. Kljub temu da je bila Preševa domačija pred leti preurejena, pa za novi namen potrebuje temeljito dodatno preureditev. Pravkar se izteka razpisni rok za najboljše arhitektonske rešitve - kot so nam posedali na občini Šiška, je bil odziv dober - po izboru pa bodo takoj začeli z deli. Medtem ko je bilo sprva mišljeno, da bi bil tu le materinski dom. so se predstavniki občine in socialnih služb z zakoncema Preša dogovorili o možnosti, da bi hišo preuredili tako. da bi služila enemu ali drugemu namenu, torej bi v njej bil lahko tudi dom starostnikov. • D. D. ODMEVI Uredništvu Gorenjskega glasa Pišem vam na pobudo mnogih znancev, vendar je to moje mnenje in v mojem imenu. Ker je časopis drag, ga verjetno zato bolj natančno preberemo in smo bolj kritični. Zato me moti Vaša nagradna križanka (geslo) najbolj to, da se kak priimek ponavlja zelo pogosto. Med izžrebanci do minulega petka je bilo že 7 X ime Perne. Mlakarjeva 22. To ime je tudi v komisiji. Če po naključju ni izžrebana Anica Perne, je njen mož, sedaj pa se je v igro vključil še njun sin Tomo. Verjetno pa tudi katera od hčera, ki so poročene in se drugače pišejo. To gotovo ni več naključje. Če Gorenjski glas podražite, nam na zadnji strani tako ganljivo obrazložite zakaj, da bi se človek kar zjokal, pri taki nepravilnosti pa se nam obrača želodec. Moj predlog je, da to zvrst križanke opustite, družini Perne pa nakažite celoletno nagrado, če je to vaš namen. To lahko objavite v pismih bralcev, da bi se še tisti, ki jih to žuli. oglasili, ni pa nujno, saj vas ne mislim grajati javno, saj je naša družina na Gorenjski glas naročena že več kot 25 let in to je zvestoba, ki bi jo bil vsak vesel. V Kranju, 2. junija 1991 Zvesta bralka Anja Spoštovana bralka Anja! Vašo dobronamerno kritiko na račun našega dela objavljamo v celoti, saj lahko - ob odgovoru Vam - nekoliko širše pojasnimo ustaljeni postopek javnega nagradnega žrebanja rešitev križank v Gorenjskem glasu. V začetku letošnjega leta smo začeli, predvsem zaradi poudarka javnosti našega dela in večjega sodelovanja bralcev, z javnimi žrebanji rešitev nagradnih križank. Žrebanja so vsak teden oh četrtkih ob 8. uri v pisarni direktorja in glavnega urednika Gorenjskega glasa (Cesta JLA 16, Kranj) in Vas - če le utegnete, ob tej priložnosti iskreno vabimo k sodelovanju. V komisiji, ki izvaja žrebanje s pomočjo bobna, obvezno sodelujejo predstavniki bralcev in predstavniki Gorenjskega glasa, kar poimensko navedemo ob objavi izidov vsakega žrebanja. Dejstvo, ki ga omenjate v Vašem pismu, bi verjetno lahko izluščili tudi ob kakem drugem priimku, kajti kar precej reševalcev nagradnih križank v Gorenjskem glasu pošlje po več križank na izrezanem kuponu za geslo. Običajno število rešitev je okoli 1500 - 2000, rekord smo zabeležili pred kratkim (ob rešitvi križanke iz 27. številke) s kar 2878 rešitvami. Zagotavljam Vam, da naša javna žrebanja potekajo popolnoma pošteno, po pravilih in korektno. Očitno ima prste vmes tudi sreča, čeprav je Vaše mnenje, da ne more biti povsem naključno večkrat isti priimek + naslov med izžrebanci. Prav zato Vam moram oporekati, ko trdite, da gre za nepravilnosti - nenazadnje skrbno hranimo vse komisijske zapisnike o izvedenih žrebanjih, po en mesec po izvedenem žrebanju shranimo vse prispele (in preštete) rešitve, ravno tako podatke o prevzetih nagradah oziroma kopije sporočil izžrebancem, če je v nagradni križanki določen prevzem nagrad neposredno pri pokrovi te-lju. Prepričan sem, da bo Vase sporočilo prispevalo k še bolj objektivnemu delu naših komisij za žrebanje rešitev križank - kot sem tudi prepričan, da bomo v tesnem sodelovanju s pokrovitelji uspeli najmanj enkrat tedensko pripraviti privlačne nagrade za reševalce, poleg križanke pa v Gorenjskem glasu redno izvajamo tudi druge nagradne igre. Veseli smo vsakega predloga za popestritev te oblike razvedrilnega dela časopisa, kot tudi Vaših ocen našega prizadevanja in se zato bralki Anji za pisemce ter dolgoletno zvestobo Gorenjskemu glasu najlepše zahvaljujem. Marko Valjavec, direktor in glavni urednik Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo 21 VILA TRGOVINA iN GOSTINSTVO KRANJ. NAKUPOVALNI CENTER ^ DRULOVKA S 490,56 KO VSAK doc INFORMACIJSKI INŽENIRING KRANJ, SELJAKOVO NASELJE 12 Spoštovani bralci! V torek smo zaključili objavljanje podlistka Alojzija Žiberta Pod Marijinim varstvom. Celoten tekst bo izšel v knjigi z enakim naslovom.^ Bralcem in naročnikom smo obljubili, da bo izšla konec maja. Zal moramo sporočiti, da bomo imeli nekaj zamude - knjiga bo izšla mesec dni kasneje. Za prednaročnike seveda velja enaka cena. Tudi za tiste, ki jo bodo naročili v teh dneh. V petek bomo začeli objavljati nov podlistek Drevesa v gozdu. Napisal ga je novinar Peter Čolnar, govori pa o kranjskem posebnežu Lojzetu Čolnarju. Uredništvo Gorenjskega glasa /O ljubljanska banka Omejen vpis na šolah Glede vpisa v srednje šole za šolsko leto 1991/92 je Izvršni svet R Slovenije sprejel tri dokumente: Soglasje k omejitvam vpisa novincev v 1. letnike srednjega izobraževanja za šolsko leto 91/92, Sklep o spremembah razmestitve izvajanja programov srednjega oziroma poklicnega izobraževanja v R Sloveniji za šolsko leto 91/92 in Sklep o spremembah obsega vpisa srednjega oziroma poklicnega izobraževanja v R Sloveniji za šolsko leto 91/92. Na podlagi Soglasja IS R Slovenije bodo na Gorenjskem naslednje srednje šole omejile vpis: Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice in Gimnazija Kranj, Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj (za poklic šivilja-krojač in konfekcijski tehnik), Srednja šola za trgovinsko dejavnost Kranj (za poklic ekonomsko komercialni tehnik), Srednja šola gostinsko-turistične in ekonomske usmeritve Bled (za poklice gostinski tehnik, turistični tehnik, ekonomsko komercialni tehnik, kuhar in natakar), Srednja družboslovno-jezikovna šola Boris Ziherl Škofja Loka. Natančnejše podatke v zvezi s sprejetimi dokumenti in vpisom imajo vse srednje in osnovne šole na Gorenjskem, Zavod za šolstvo - Enota Kranj in Zavod za zaposlovanje - Enota Kranj. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ vabi k sodelovanju DIPLOMIRANE EKONOMISTE za opravljanje kontrolnih pregledov za nedoločen čas Od kandidatov pričakujemo večletne ustrezne delovne izkušnje z znanjem računovodsko finančnega poslovanja, in objavlja prosto delovno mesto VIŠJEGA PROGRAMERJA Pogoji: - VI. st. strokovne izobrazbe - inženir računalništva, programski inženir ali druga smer z znanjem računalništva, znanje programskega jezika PL I in clipper, izkušnje na računalniku IBM in osebnih računalnikih. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Vloge z opisom dosedanjih del in z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba SDK v RS, podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. KRANJ AVTOSALON KRANJ - LABORE Telefon 213-276 Sedaj je trenutek, ko za svoje devizne prihranke lahko dobite kar 38 % več. Kako? V Avtosalonu na Laborah sprejemajo dinarska vplačila za vozila Renault in Škoda, ki so ne glede na preplačilo deviznih sredstev, še po stari ceni. Dobava vozil R 4, Clio, R 21, R25, Traffic, Espace ter vseh modelov vozil Škoda - TAKOJ GORENJCi FORMUL^^^RIHRIUiKfl VIŠJE OBRESTNE MERE NENAMENSKO VEZANA DINARSKA SREDSTVA SE OD 1. JUNIJA OBRESTUJEJO PO VIŠJIH OBRESTNIH MERAH Višina obrestnih mer je odvisna od dobe vezave in od višine vezanih sredstev. Na željo komitentov depozite tudi razvežemo. nad nad VEZAVE do 10.000,00 50.000,00 nad 10.000,00 do do 100.000,00 50.000,00 100.000,00 *nad 3 mes. 43% 45% 47% 50% *nad 6 mes. 46% 48% 50% 53% *nad 12 mes. 50% 52% 55% 58% *nad 24 mes. 52% 55% 58% 61% *nad 36 mes. 55% 58% 62% 64% RAZVEZAVE *nad 1 do 2 meseca 35% 38% 41% 44% *nad 2 do 3 mesece 38% 41% 44% 46% *nad 3 mesece 43% 45% 47% 50% LB — Gorenjska banka d. d., Kranj depozite vezane nad 3 mesece sprejema, če posamezni depozit znaša najmanj 500,00 din. renjska banka d. d., Kranj MERCATOR - MESO-IZDELKI Mestni trg 20 J 64220 Škofja Loka Mercator - Meso-Izdelki, d. o. o. Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto v Klavnici Tržič PRIPRAVA TOPLIH OBROKOV Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima IV. stopnjo izobrazbe gostinske smeri - kuhar, - da ima eno leto ustreznih delovnih izkušenj, - da je zdravstveno sposoben za opravljanje dela v živilski stroki. Delo se opravlja v dopoldanski izmeni. Poskusno delo 3 mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave oglasa na naslov: MercatOr - Meso-Izdelki, Kadrovska služba Kranj, Maistrov trg 7. V petek, 7. junija 1991, bo v centru Kranja, na Tavčarjevi 3 poleg ribarnice ^ OTVORITEV PRODAJALNE Z MODNIMI ŽENSKIMI OBLAČILI z imenom laclv ^^I^Fmoona oblačila ^1^^ . V našo ponudbo sodijo: oblačila za močne - Vesne Zagreb, mladinska in ženska oblačila znanega proizvajalca Bože Fiirst, oblačila priznanih proizvajalcev, kot sta Mura in Labod modeli iz uvoza, vse vrste modnih dodatkov in še in še. ZA OBISK SE TOPLO PRIPOROČAMO VSEM ŽENAM IN DEKLETOM; Petek, 7. junija 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN (g@mHS^J©IESGLAS Novosti pri Prešernovi družbi TESNOBNE BARVE ČASA Med petnajstimi knjigami, ki so v prvih šestih mesecih letos izšle pri Prešernovi družbi, je bilo na nedavni tiskovni konferenci posebej opozorjeno na tri, od teh sta kar dve slovenski noviteti: Potrčev roman Tesnoba in Grošljeva knjiga Štirikrat osem tisoč. Razvedrilo in izobraževanje obenem pa predstavlja Delacourjev Veliki leksikon o človeških značajih. _ "Človek se velikokrat pobere, prekleje svet in se pobere..." je stavek, s katerim pisatelj Ivan Potrč začenja in tudi končuje svoj najnovejši roman Tesnoba. Čeprav vseskozi proseva značilno svetlo Potrčevo pisanje, roman je sprva imel tudi delovni naslov Upanje, pa je vendarle celotno dogajanje prelito z nekakšno tesnobo, zaradi katere je nastal tudi končni naslov romana. Nastajal je pravzaprav zelo dolgo in kot je pisatelj sam povedal na predstavitvi svoje knjige, je bilo besedilo gotovo že pred desetimi leti, vendar pa ga je še vseskozi dodeloval v želji, da bi Tesnoba bila odsev današnjega časa. Roman je pravzaprav na ta način, kot ga je označil akademik dr. Zadravec, postal nekakšen spomenik socializmu, ki ni postal socializem - tudi zaradi oseb duhovne plitkosti, prevladujoče oblastiželjnosti, kot jih v romanu opisuje Potrč. Glavni junak Vanč Kolenc je lahko vsakdo izmed nas, danes in tukaj. Tudi večno vprašanje, ali je roman, ki ga pisatelj napiše, tudi avtobiografski, je lahko vedno pritrdilno, seveda ne v dobesednem smislu - roman brez prepletanja avtobiografskih fragmentov je pač dokaj redek. Pisatelj Potrč je s tem novim delom prestopil iz kmečkega sveta, po katerem ga najbolj poznamo in cenimo, v mestni svet in pisarniško vzdušje, kjer njegovi junaki dotrpe-vajo drugačen način življenja. Pisatelj je temu mestnemu svetu prilagodil tudi jezik, mestni način izražanja tako različen °d značilne obdravske govorice, ki jo je tako učinkovito uporabljal v svojih kmetiških romanih. Pozorni bralec pa bo seveda prepoznal tudi tipično Potrčevo liričnost, ki jo je vešče vpletel med svoj novi roman. Najbrž si ni težko zamišljati, kako napeto življenje živi alpinist himalajec Viki Grošelj. V enem samem letu je osvojil štiri osemtisočake, njegov cilj pa je, kot vemo, stopiti na vseh štirinajst. Zanj je vsekakor pomembno, da ima za seboj že deveti osvojeni vrh, za bralca, ki ga zanima alpinistično in človeško doživetje tako ek-stremnega napora pa je seveda pomembnejše, kaj je napisano v knjigi. Že to je verjetno tudi podvig posebne vrste, da tako hitečemu človeku, obremenjenemu s pripravami na izjemno težke alpinistične podvige, uspe tudi napisati knjigo. Štirikrat osem tisoč je knjiga o prvih štirih vzponih iz življenjskega niza tega našega alpinista, ki ima že kar zajetno alpinistično pisateljsko bero. Tudi v tej najnovejši knjigi tako kot vsak alpinist razmišlja o smislu svojega početja in alpinizma ter osvajanja tega odmaknjenega "nekoristnega sveta", ki ga azijski domačini puste pri miru, evropske ljudi pa nenehno vznemirja in vabi, kljub vsej neprijaznosti mraza, ledu in drugih okoliščin. Alpinistično razgledane in izkušene bralce bo knjiga zanimala predvsem kot dokument težkih vzponov, druge, ki z naklonjenostjo prebirajo pisanje z okusom po neznanem, divjem in odmaknjenem, pa bo pritegnila tudi literarna oblika Grošljevih zapisov. Še posebno zanimivost ima knjiga zaradi svežega avtorjevega načina opisovanja Tibeta in njegove kulture ter položaja ljudi in dežele sploh v sedanjem času. Uvodno bese- TRŽIŠKE POLETNE PRIREDITVE '91 Pod naslovom S'm Tržičan se v teh dneh začenjajo tržiške poletne prireditve, ki se bodo zvrstile tja do 1. septembra na različnih koncih tržiške občine. Organizator prireditve. Zveza kulturnih organizacij Tržič, je pri-Pfftvil kar 18 različnih koncertov, plesnih predstav, letnega kina.... z Vec kot 150 nastopajočimi predvsem iz vrst ljubiteljske kulture. Večina prireditev bo na prostem: atrij SO Tržič, Lom, tržnica, ■^urnikova hiša. Paviljon NOB, nekaj pa jih bo tudi v sakralnih spo-p&Ukih Tržiča. Vstop bo na večini od njih prost. Prireditve je organizator začel s koncertom otroškega pevskega *bora sončni žarek in Revijo cerkvenih pevskih zborov Tržiča, nada-Oeval s koncertoma Komornega zbora Peko v Tržiču in Kovorju, Predstavitvijo pesmarice S*m Tržičan, nastopi plesnih skupin Ara-j^sk, Miš maš. Forma ekstra in Forma. Sledil bo jubilejni koncert FS J*aravanke ob 25-letnici delovanja, dve filmski predstavi na prostem koncerti zborov KUD Lom, kvinteta bratov Zupan, zbora DU Tržič n kvinteta Spomin. Ob koncu avgusta pa bo tu še Srečanje malih vodnih skupin Gorenjske, otvoritev razstave v Kurnikovi hiši s kraj-Slrn koncertom in prvo nedeljo septembra s koncertoma Pihalnega pestra Tržič in FS Karavanke, ter nastopom Gledališča Čenče pri ^■Cl' s predstavo Kajetana Kovica Pajacek in punčka. V primeru slabega vremena bodo prireditve na prostem odpadle, . r8i'nizator pa si pridržuje pravico do sprememb v programu. Pestro n Zanimivo poletje se obeta vsem Tržičanom od 8. junija do 1. sep-embr'> 1991. Boris Kuburie ^b 180 ,---letnici ustanovitve in 90 - letnici prve mature kranjske gimna- Je je bila v četrtek v Galeriji Prešernove hiše otvoritev razstave likov-rjh "mejnikov - maturantov in pedagogov kranjske gimnazije. Na otvo-S/V,.ie navzoče pozdravil tudi ravnatelj Gimnazije, mag. Valentin Pivk. lut de,a bodo do 23. junija razstavljali: Ivan Franke, Franjo Kopač, Dali Ravm*kar, Marjan Kukec, Vinko Tušek, Marko pogačnik, Miha aila Valle, Zmago Puhar, Matej Metlikovč, Franc Bešter, Irena Je-Ša« p ovska< Nataša Pičman, Marko Aljančič, Borut Drinovec, Du-f." nšer, Boštjan Gunčar, Jurij Kurillo, Tone Marčan, Janez Meren-L'Jože Primožič in Alojzij Žibert. M. Peternelj, foto: J. Cigler do knjigi, ki je bogato opremljena s slikovnim materialom, je napisal Tone Škarja. Psihologija nekdaj nt posebej cenila behavioristične metode: zdaj je kot kaže spet bolj v modi tudi takšna metoda za ugotavljanje človekovih lastnosti in vedenja. Zato bo verjetno na kar precejšnje zanimanje naletela izdaja Velikega leksikona o človeških značajih. Kaj pove barva nohtov, temperatura dlani, oblika oči, kaj astrološka znamenja, kaj piše v črtah dlani, kaj je zapisano v dojenčkovih podplatih in podobna poglavja so branje, ki nas lahko razvedri, pouči o razpoznavanju naše pisave in še o čem, na primer o tem, ali gremo s svojim vedenjem drugim na živce ali pa smo ljudem prijetni. Knjigo je pospremil s besedo na pot med bralce poznavalec človeške psihologije dr. Anton Trstenjak, iz nemškega jezika pa prevedla Vladka Štivan. Tiskovna konferenca, na kateri je Prešernova družba predstavila del letos izdanih knjig, je bila tudi priložnost, da se opozori na revijo Srce in oko. Pravzaprav gre za rekordno naklado junijske revije, izšla je v 53.000 izvodih, kar se menda pri slovenskem revijalnem tisku še ni zgodilo. Takšna naklada je seveda nastala z razlogom, saj bo revijo, ki običajno izide v 13.000 izvodih, brezplačno prejelo več kot 50.000 naročnikov redne zbirke Prešernove družbe. Tolikšen skok od prejšnjega Obzornika, predhodnika revije Srce in oko, je seveda vse pohvale vreden, razlog pa tiči prav gotovo v povsem novi književno kulturni zasnovi z izjemno likovno opremo. V junijski številki revija prinaša tudi barvni katalog s knjižnim programom Prešernove družbe za leto 1991 s predstavitvijo knjig redne letne zbirke za to leto in drugih rednih zbirk te založniške hiše. KONCERT SKUPINE DUMA Kranj - Jutri, v soboto, zvečer, ob 20. uri bo v Prešernov-cern gledališču samostojni celovečerni koncert tržiške vokalno-instrumentalne skupine DUMA. člani skupine se predstavljajo kot "manufaktura za poezijo in glasbo", vodi pa jo Veno Dolenc. Vstopnice so naprodaj uro pred koncertom pri gledališki blagajni. • M. Va. MALI GLEDALIŠKI FESTIVAL Kranj - V začetku prihodnjega tedna bo v Kranju, še prej pa na Jesenicah in v Ljubljani gostoval Teatr Studija iz Minska s predstavo Slavvomira Mrožka Strip tease. Ta beloruska gledališka skupina te dni gostuje na mednarodnem gledališkem festivalu v Beljaku, na katerem se med evropskimi in tudi ameriškimi gledališkimi skupinami predstavlja tudi Prešernovo gledališče iz Kranja s predstavo Harolda Pintarja Hišnik.dTeatr Studija začenja svoje gostovanje, ki ga organizira Prešernovo gledališče Kranj ob finančni podpori Republiškega sekretariata za kulturo in občine Kranj v ponedeljek, 10. junija, v Gledališču Tone Čufar na Jesenicah. V sredo, 12. junija, pa bo predstava Strip teasa v dvorani Prešernovega gledališča Kranj. Izkupiček od kranjske predstave je namenjen kot pomoč letovanju otrok iz Černobila, ki te dni v organizaciji Zelenih letujejo v Sloveniji.dV četrtek, 13. junija, ob 20. uri pa bodo v kranjskem gledališču ponovili predstavo H. Pinterja Hišnik, v petek, 14. junija, ob 20. uri pa E. Albeeja Kdo se boji Virginije Woolf. Predstavi bosta brezplačni in ju Prešernovo gledališče namenja kranjskemu občinstvu za zaključek sezone in kot povabilo v gledališče v prihodnji sezoni. DVA GLASBENA DOGODKA Preteklo soboto smo v Kamniku poslušali nastop - srečanje citrarjev Gorenjske, kar je bila letos poleg srečanja pevskih zborov to že druga dogovorjena glasbena prireditev gorenjskih ZKO. Sodelovalo je skupno petnajst citrarjev in dve vokalni skupini iz šestih občin; pogrešali smo le sodelujoče iz Škofje Loke. Organizacijsko je bila prireditev dobro zamišljena in je ob lepem vremenu, na kavarniški terasi izpadla kot prijetna letna prireditev z veliko obiska. Bolj vprašljiv in nadaljnjega premisleka in ukrepov potreben, je bil nastop nekaterih sodelujočih, saj po pokazanem igranju, kateremu ni bilo vse krivo sicer slabo ozvočenje, ali morda trema: nikakor niso sodili na to prireditev. Gre namreč za obvladovanje osnovnih glasbenih prvin, kot sta ritem in melodija, na katcrfh temelji vse nadaljnje muziciranje. Človek bi pričakoval malo več samokriličnosti nastopajočih, saj na ZKO pred kratkim vključeni dejavnosti še nismo uspeli v danih pogojih dogovoriti kriterijev in ustrezne pomoči. Slišen odmik v kvalitetni smeri so poleg uigranega ansambla iz Tržiča pokazali nastopajoči iz Kamnika, ki je menda edina občina, kjer se poučujejo citre na glasbeni šoli; kar bi priporočil v razmislek tudi ostalim glasbenim šolam Gorenjske, saj je interesa za igranje citer pri mladih dovolj. S popolnoma drugačnim vtisom pa smo odhajali z nedeljskega koncerta v Cerkljanski župnijski cerkvi, koje Dekliški zbor Andrej Vavken pod vodstvom Damijana Močnika praznoval 10-letnico svojega delovanja. Na skrbno priprravljenem koncertu je pelo 15 pevk pod Močnikovim vodstvom, ter pomnoženi zbor pod vodstvom ustanovitelja zbora gospoda Matije Selana, ki je zbor vodil tri leta; sodeloval pa je tudi kvartet kljunastih flavt GŠ Kranj in komorni godalni orkester. V prvem delu koncerta smo poslušali tri Gallusova dela z zanimivo kombinirano spremljavo godal in flavt. Sledila je Otroška maša Lapsimessu - Einojuhanija Rautavaara - finskega skladatelja s komornim godalnim orkestrom, kar je bila prva izvedba dela v Sloveniji. V drugem delu so sledile uspešnice iz preteklih let, ki so pokazale zborov razvoj, glasbene zmožnosti, veliko glasbeno dojemanje, z dirigentoma pa homogeno in suvereno muziciranje. Zbor je v svojem poustvarjanju že davno presegel zgolj bogoslužni namen, saj je vrednost njegovega dela v kvalitetni predstavitvi glasbe, ki obenem še povzdiguje osnovno poslanstvo. Zbor uspešno obvladuje raznovrsten pevski program, v katerem so pogoste tudi prve izvedbe in dela sodobnih skladateljev, za kar si vneto prizadeva njihov dirigent Damijan, ki ob svojih ansamblih zori v obetavnega skladatelja in dirigenta. Za lep koncert in praznovanje, iskrene čestitke! Mihael Plajbes KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava del likovnih umetnikov - maturantov in pedagogov kranjske gimnazije. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Janez Hafner. V baročni stavbi Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, je na ogled zgodovinska razstava o Gorenjski med prvo in drugo svetovno vojno. JESENICE - V Gledališču Tone Čufar bo v ponedeljek, 10. junija, ob nastopil Teatr Studija iz Minska s Slavvomira Mrožka Strip teasom. V dvorani Gledališča Tona Čufar bo v torek, 11. junija, ob 19. uri preddiplomski koncert pianistke Urške Pompe, študentke Akademije za glasbo v Ljubljani. V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo umetniško poslikanih tkanin avtorice Karin Popolari iz Avstrije. V Kosovi graščini je na ogled razstava izdelkov predšolskih otrok. RADOVLJICA - Danes, v petek, ob 13. uri odpirajo v avli občine Radovljica razstavo slik Marte Kunaver Jakopič \z Ljubljane. V Šivčevi hiši je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Andreja Trobentarja. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja fotografije . )ejan Du-bokovič. BLED - V Okarini razstavlja slikar Jani Osojnik. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja bo dane? v petek, ob 20. uri letni koncert mešanega pevskega zbora Cc ttemus iz Kamnika pod vodstvom Janeza Klobčarja. V galeriji i ara bodo danes, v petek, ob 20. uri odprli slikarsko razstavo J. :ieza Fer-lana. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava slik Pavleta Sedeja. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. ŽELEZNIKI - Muzejska zbirka je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 14.30 ure. Ob nedeljah in izven tega časa je ogled možen za najavljene skupine. TRŽIČ - V Paviljonu NOB odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo likovnih del učencev OS heroja Bračiča iz Tržiča. V trži-ški farni cerkvi bo jutri, v soboto, ob 19.15 s koncertom duhovne glasbe nastopil komorni zbor Peko pod vodstvom Jožefa Močnika. KAMNIK - V dvorani Veronika bo danes, v petek, ob 20. uri koncert klasične glasbe, na katerem bosta nastopili Alenka Okom, kitara, in Eva Bohte, klavir. V kavarni Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo aktov slikarja Dušana Lipovca. KONCERT DUHOVNE GLASBE Tržič - Komorni zbor Peko Tržič je za svoj zaključek pevske sezone pripravil v farni cerkvi v Tržiču koncert duhovne glasbe pod taktirko dirigenta Jožega Močnika. Na koncertu, ki bo v soboto, 8. junija, se bodo pevci predstavili s 16 skladbami domačih in tujih avtorjev (Gallus. Arcadelt. Dvoreckij, Kogoj, Hladnik, Foer-ster,...) ter črnskih duhovnih. Program bo vodila Marina Bohinče-va. Koncert duhovne glasbe bo zbor ponovil teden dni kasneje, v nedeljo. 16. junija, ob 20. uri v cerkvi v Kovorju. Ob najavi koncerta dodajmo še to, da je zbor eden najuspešnejših v gorenjskem prostoru, lani za las zgrešil bron v Mariboru na Naši pesmi 90, letos pa sodeloval na Srečanju gorenjskih pevskih zborov v Kamniku in v Ljubljani na Srečanju zborov slovenskih pokrajin 1991. Z omenjenima koncertoma pa se v Tržiču že začenjajo letošnje poletne prireditve, ki bodo potekale vse do 1. septembra 1991. Boris Kuburič Gospodarstvo Slovenije ponuja PUBLIKACIJA, KI BO LEGITIMNI PREDSTAVNIK SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA DOMA IN NA TUJEM — Seznam izdelkov in storitev — Indeks proizvajalcev po izdelkih — Abecedni red podjetij in obrtnikov ZAGOTOVITE SI VAŠ POSLOVNI USPEH Z VPISOM V PUBLIKACIJO, KI BO KORISTEN PRIPOMOČEK ZA VSE GOSPODARSKE SUBJEKTE >4B£ 61410 ZAGORJE ob Sov, Cesto 20 miljo 2c, p.p. 24 telefon: (0601) 62 094, 62 091 teleta«; (0601) 62 091 ŠPORT MARKFT KRANJ, CANKARJEVA 4 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Tržič na vrhu Na trgu delovne sile se razmere tako bliskovito spreminjajo, da so lanski, eelo nekaj mesecev stari podatki praktično že zastareli. O nepreglednih vrstah brezposelnih največ govore v Kranju in na Jesenicah, Tržič je nekako v zatišju, vendar neupravičeno. Po najbolj svežih podatkih, bolje rečeno po stečaju Bombažne predilnice in tkalnice je namreč prav na vrhu slovenske lestvice brezposelnosti, za nekaj desetink odstotkov ga prekaša le občina Lendava. V Tržiču je po 15. maju namreč brezposelnost kar 27-odstotna, v Lendavi 27.3-odstotna. Vendar najhujše še zdaleč ni mimo. tudi v Kranju in na Jesenicah pa tudi drugod na Gorenjskem lahko pričakujemo konec leta bistveno sečjo brezposelnost. Konec maja je imelo žiro račune namreč blok in, ne kar 57 podjetij, od tega jih je Služba družbenega knjigo-vodstve IS že prijavila za stečaj, med njimi je tudi nekaj večjih podjetij, največje je kranjski Tekstilindus, kjer se stečaju verjetno dolgo ne bodo več mogli izogibati. Brezposelnost pa seveda hitro povečujejo tudi odpuščeni delavci. 521 odpuščenih v jeseniški Železarni je le prvi korak, približno tolikšnega bodo napravili še enkrat letos. Na Jesenicah pa presežke najavijo tudi 23 ostalih podjetij in ob koncu leta v železarskem mestu pričakujejo že 3.000 brezposelnih. V Kranju pa že nekaj časa napovedujejo tako visoko brezposelnost, da jih bistveno manj verjetno tudi ne bo. V gospodarstvu se torej vztrajno približujemo 20- do 30-odsto-tni brezposelnosti, kar se sklada z že nekaj let staro oceno o 30-od-stotni prezaposlenosti pri nas. Preštevanje presežkov pa vse bolj trka tudi na vrata negospodarstva, kjer so se doslej temu problemu spretno izogibali, dolgo pa se verjetno ne bodo mogli več. ker denarja ne bo. I' slovenskem proračunu že zdaj zeva luknja, vse bolj skrahirano gospodarstvo ob pomanjkanju ukrepov tekoče ekonomske politike za ustvarjanje novih delovnih mest, ne napoveduje nič dobrega, tudi nad javno porabo že visi meč. ki bo ostro zarezal, ko drugače ne bo šlo več. Propadla dodatna obdavčitev podjetij z višjimi plačami ni nič drugega kot obupni Šešokov poskus iskanja novega vira denarja, z logiko, ki nemara ne razkriva le nemoči vlade, temveč tudi njeno tiho usmeritev, naj družbena podjetja skrahiraj«, naj njihova vrednost krepko pade, da bo zasebni sektor hitreje zraste). Je zato v slovenski vladi zasedba ekonomskega dela veliko slabša od policijskega in vojaškega? Na takšno misel nas navaja tudi nenavadno delovanje trga delovne sile pri nas. Marsikje se namreč že sprašujejo: so odpuščeni pravi delavci.' Zaradi izločitvenih meril /socialna stiska, brezposelni zakonec izobrazba, bolezen, invalidnost, članstvo v delavskem svetu, sindikatu itd) je marsikdaj malo pomembno, je odpuščeni dober delavec ali ne. šefi sicer v skrajnih primerih zadrže najboljše, vendar so pri razreševanju presežkov delavcev nikakor ni pravilo. Turistov vse manj in manj "Naravna katastrofa" v turističnem gospodarstvu Ljubljana, 5. junija - Kot posledica političnih razmer v državi naglo upada tudi turistični promet. Tako seje letos število prenočitev znižalo za 14 odstotkov, prenočitev tujih gostov pa je kar za 27 odstotkov manj kot v že lanskem neuspešnem letu. Odpovedi gostov za sezono je vse več, tako da turistični delavci ocenjujejo, da bo turistični promet tujih gostov letos manjši za okoli 70 odstotkov in domačih za okoli 25 odstotkov v primerjavi z lanskim. V nekaterih krajih so tuje agencije v celoti odpovedale zakupljene kapacitete. S prometom prenočitev pada tudi prodaja pijač, hrane in ostale turistične izvenpenzion-ske ponudbe. Kot vzrok slabega poslovanja turistični delavci krivijo tudi neustrezno davčno zakonodajo, ki jo je poslabšal še Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev, ki je začel veljati 1. februarja. Bistveno povečanje stopenj prometnega davka namreč pomeni, da morajo podjetja in zasebni gostinci za ustrezen odstotek povišati prodajne cene v gostinstvu, kar po ugotovitvah, da je slovensko tržišče v izvenpenzi-onski ponudbi že doslej med najdražjimi v Evropi, ni sprejemljivo. Ker je večina turističnih in gostinskih podjetij nelikvidnih, za pripravo sezone pa ni več nekdanjih reeskontnih kreditov ZiS, ostane podjetjem le možnost najetja tujih kreditov, ki pa so za večino predragi. Nakopičene težave vplivajo tudi na plače turističnih in gostinskih delavcev, ki so že tako nekaj let pod povprečjem v gospodarstvu. Že nekaj časa pa je "v zraku" tudi stavka gostinskih delavcev. Posledica vsega tega je, da se letošnja sezona pripravlja v izrednih razmerah in da stanje v turističnem gospodarstvu že sedaj dobiva predznak "naravne katastrofe." • V. S. © OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE Ljubljana. Celovška cesta 71, p. p. 50, 61000 Ljubljana telefon h. c.: 061/552-641 in 552-651 tajništvo: 061/559-490 revija Obrtnik: 559-260 fax: 061/559-270 žiro račun: 50100-637-56010 OBVEŠČA člane, obratovalnice, zadruge, organizacije in poslovne partnerje, da je ustanovljena in registrirana, ter da od 1.6. 1991 posluje kot samostojna strokovno-poslovna organizacija z imenom OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE, LJUBLJANA, Celovška 71 BORIS BREGANT - Brez čiščenja tovarne se bo zastavilo vprašanje obstoja Železarne Na prvem seznamu 521 odpuščenih delavcev V jeseniški Železarni bodo letos odpustili 1.000 delavcev, število zaposlenih bodo od 4.900 zmanjšali na 3.839. Jesenice, 3. junija - Delavski svet jeseniške Železarne je sprejel prvi bi odpuščeni delavci od Žele seznam presežkov delavcev, z dodatnimi popravki so ga s 643 okle-na 521 odpuščenih delavcev, v prvi fazi so na njem predvsem stil nekvalificirani delavci, saj je bila izobrazba eno najpomembnejših meril. Delavski svet je sprejel tudi letošnji plan, kako težko ga je bilo sestaviti, pove že dejstvo, da so ga sprejeli šele sredi leta, v njem je predvidene za 40,2 milijona mark izgube ob koncu leta. Za delavce, ki bodo v Železarni ostali, pa je nedvomno najbolj obetavna napoved, da bodo do konca leta plače naraščale, saj so predvidena izplačila po kolektivni pogodbi, s trdim pristavkom seveda: če bo Železarna imela dovolj denarja. Črne napovedi, da bodo jeseniški Železarni letos odpustili tisoč delavcev, se uresničujejo, delavski svet je sprejel prvi seznam presežkov delavcev, na njem je 521 priimkov in imen, približno toliko pa jih bo na drugem, oziroma v drugi letošnji fazi reševanja presežkov delavcev. Podatek, da bo konec leta v jeseniški Železarni zaposlenih 3.839 delavcev, je natančen, kar kaže, da se tudi na drugi korak že resno pripravljajo. Sicer pa direktor Boris Bregant pravi, da je nadaljnje "čiščenje" tovarne neobhodno potrebno, saj se bo v nasprotnem primeru zastavilo vprašanje obstoja Železarne. Odpuščeni bodo šest mesecev še dobivali plačo v Železarni Delavci, ki so se znašli na prvem seznamu odpuščenih, bodo Železarno praktično zapustili šele konec letošnjega, na-mara celo prihodnje leto. Strokovne službe jim bodo namreč na podlagi sklepa delavskega sveta najprej vročile odločbe, ki imajo 15 dnevni pritožbeni rok, pritožbeni komisiji pa bo svoje predloge posredovala tudi posebna komisija, ki jo bodo sestavljali tudi predstavniki obeh sindikatov. Minilo bo torej še nekaj tednov, preden bodo odločbe veljavne, v tem času bodo še možni morebitni popravki seznama, oba sindikata, ki v Železarni zavzeto sodelujeta pri razreševanju presežkov delavcev, obljubljata zaščito za izrazito pereče socialne probleme. Odpuščeni delavci bodo še šest mesecev plačo prejemali v Na jeseniškem zavodu za zaposlovanje je trenutno že prijavljenih 1.435 brezposelnih. Slavko Kalan, direktor Zavoda za zaposlovanje iz Kranja, je dejal, da presežke na Jesenicah poleg Železarne do konca leta napovedujejo tudi druga podjetja in da pričakujejo 2.945 brezposelnih na Jesenicah ob koncu letošnjega leta. Železarni in sicer 100-odstotne, torej ne le 75-odstotna nadomestila, kakršna zdaj prejemalo delavci na prisilnem dopustu. Šele po šestih mesecih bodo na zavodu za zaposlovanje prijavljeni kot brezposelni, kjer bodo nato prejemali nadomestila, koliko časa, bo odvisno od tega, koliko let so bili zaposleni. Odpuščenim delavcem pripada tudi odpravnina, za kar v Železarni denarja še nimamo zagotovljenega, iščemo možnosti, upam, da bomo pri tem uspešni, je dejal Boris Bregant. Odpravnine bodo prav tako odvisne od delovne dobe, dobili jih bodo delavci, ki so v Železarni delali več kot dve leti, predvidoma bodo znašale polovico povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto delovne dobe. Nekateri delavci pa bodo verjetno šli na pot samostojnega dela, sindikat zato predlaga, naj bi takšnim šest mesečnih plač in odpravnino izplačali naenkrat, saj bodo tako lahko denar s pridom uporabili za začetek obrti ali podjetja. To naj bi veljalo tudi za tiste, ki bi si sami našli delo drugod. Kot dobro idejo pa je Boris Bregant označi! sindikalno pobudo, naj zarne odkupili odvečne stroje in naprave, podobno naj bi razpisali tudi delo, ki ga Železarna namerava opustiti. Za reševanje presežkov 200 milijonov dinarjev V jeseniški Železarni za razreševanje presežkov delavcev potrebjujejo dobrih 200 milijonov dinarjev, 60 odstotkov denarja naj bi zagotovili sami, 40 odstotkov pa republika Slovenija, ki naj bi zagotovila predvsem denar za odpravnine in dokupe delovne dobe. Za odpravnine bodo potrebovali 38 milijonov dinarjev, za dokup delovne dobe 41 milijonov, za šest mesečnih plač odpuščenim delavcem 52 milijonov, za plačevanje prisilnih dopustov 56 milijonov, za odškodnine 14 milijonov in za preusmeritev presežnih delavcev v samostojno delo 10 milijonov dinarjev. Reševanje presežkov delavcev pa je seveda le eden od ukrepov za rešitev zdravega jedra tovarne. "Samo z odpuščanjem Železarna ne bo rešena," je dejal Edo Kavčič, predsednik Svobodnih sindikatov v Železarni, "žal pa se od vseh aktivnosti, ki so predvidene s programom študije McKinsev, zdaj izvaja zgolj zmanjševanje števila zaposlenih. Če ne bodo izpeljani tudi programi za oživljanje proizvodnje, zmanjšanje obremenitev, osvajanje novih trgov itd. potem bo sedanje odpuščanje samo boleč postopek pred stečajem Železarne. Podržavljena jeseniška Železarna se bo konec junija znašla v zagati, če ne bo uresničena obljuba o državni garanciji za njena dolgoročna posojila, saj je njihovo odplačevanje odloženo do 1. julija. Za vse tri slovenske železarne namreč še vedno poteka medbančno usklajevanje, zato do dogovora s slovensko vlado še ni prišlo. V Bohinju bo tudi letos vrsta prireditev Raj za pogumne Ljubljana, maja - Kljub katastrofalnemu letu, ki se obeta našemu turizmu, so v Bohinju tudi letos pripravili bogato izvenpenzionsko ponudbo. Poleg prekrasne narave v Triglavskem narodnem parku, na katero bohinjski turistični delavci še vedno največ stavijo, so organizirani programi gorništva, čolnarjenja s šolo kajaka, plezal-stva, kolesarjenja, tečaj padalstva... Vse to pa bo popestrilo tudi petindvajset turističnih prireditev, največ športno rekreativnih in zabavnih. Kljub temu da se tudi v Bohinju soočamo z velikimi finančnimi težavami, smo se odločili, da pripravimo bogat program izvenpenzionske ponudbe in da ostanejo tudi naše številne tradicionalne prireditve. Te so zlasti športno-rekrea-tivne in zabavne, na noben način pa masovne, saj zadnja leta številni gostje že prihajajo zaradi dobro organiziranih tekmovanj, zaradi lepe narave, ki pa jo velike prireditve uničujejo. Zavedamo se, da bodo v Slovenijo, v Bohinj, letos prihajali le pogumni tujci, zato iščemo možnosti, da bi pridobili čimveč domačih gostov, ki se bodo, zaradi stanja v drugih republikah, odrekli počitnicam na morju. Kljub temu da so cene relativno visoke (penzion v bohinjskih hotelih je od 380 dinarjev naprej) smo za domače goste cene zvišali manj, kot je porastel tečaj. Vendar pa moramo obdržati neko ceno, ki bo hotelu še omogočala preživetje - drugače bomo lahko zaprli vrata," je dejal na tiskovni konferenci v Ljubljani Miro Mulej, direktor hotela Kompas v Bohinju. Jaka Rozman, ki skrbi za prireditve v Bohinju, je povedal, da se začenjajo te dni in bodo potekale vse poletje, do sredine septembra, ko se bodo zaključile s Kravjim balom in dirko z gorskimi kolesi za pokal "Alpe Jadran". Pri prireditvah je zlasti pomembno, da se v pripravo vključujejo številni domačini, kar močno zmanjša stroške. "V Bohinju sta že dve športni agenciji, Alpis klub in Alpin šport, ki organizirata različne tečaje, vodenje tur, izle- Sindikat pričakuje, da bo novi upravni odbor poslovnega sistema in jeseniške Železarne naredil vse, da do tega ne pride." V planu predvideli izgubo Delavski svet jeseniške Žele; zarni je sprejel tudi letošnji plan, že dejstvo, da so ga sestavili šele sredi leta, pove, kako negotova je njena usoda. Poleg tega vanj niso vključene vse aktivnosti na področju finančnega poslovanja, saj stvari po podržavljenju železarn še niso dorečene, zato finančnih stroškov ne morejo predvideti. Predsednik sindikata Neodvisnost Bogomir Ličof je predlagal uvedbo solidarnostnega prispevka vseh zaposlenih v jeseniški občini za pomoč brezposelnim v višini 1 do 2 odstotkov od kosmatih plač. S tem denarjem bi sindikat Neodvisnost oblikoval poseben sklad, iz katerega bi izplačevali odpravnine, socialne podpore in s ugodni' mi posojili spodbujali odpiranje novih delovnih mest. Plan zato obsega oceno obsega in vrednosti proizvodnje* po besedah direktorja Borisa Breganta je obseg proizvodnje premajhen, da bi bil letošnji poslovni rezultat pozitiven, iz' pada prodaja na domačem trgu pa ne morejo nadomestiti z izvozom, saj nimajo dovolj tuj'«1 naročil, izvoz pa se ekonomsko ne izplača. V Železarni zato oh koncu leta pričakujejo za 40,2 milijona mark izgube, od tega 19,4 milijona mark na račun re-sevanja presežkov delavcev. Zanimiva pa je ocena, da bi bil brez amortizacije (cash flovvj poslovni rezultat lahko pozivi-ten v višini 17,5 milijona mark-Direktor Bregant je še povedal, da računajo na približno 40 odstotkov nižje stroške električne energije kot doslej, saj so uspeli dogovoriti za čisto ceno elektrike. Za delavce, ki bodo v Železarni ostali, pa je nedvomno najlepše zvenela obljuba, o3 plače ne bodo več tako slabe: saj naj bi jih do konca leta vsaj malce popravili, predvidena s° izplačila po kolektivni pogod' bi. Za primerjavo, kolikšen bo popravek, je direktor Brega11' navedel, da so v letošnjem W. vem kvartalu za plače namen1' 10,7 milijona mark, v druge^ kvartalu 12,2 milijona mark, ^ drugem polletju pa je Pre(*j!' denim 27,6 milijona mark, v o' narski protivrednosti seveda- * temu pa je seveda potrebfl pristaviti, da bodo plače toh": šne le, če jim bo v Železarn uspelo zbrati dovolj denar)3' • M. Volčjak tov, ponujata športno oprem0' Imamo teniška igrišča, organ ziramo šolo tenisa, poleti pa J seveda veliko kopalcev. Zat smo se dogovorili, da bo Icf julija in avgusta ob Bohinj skem jezeru poseben promet režim, uredili bomo dodatn parkirišča, ob jezeru pa bo Pa kiranje prepovedano," je p°v dal tajnik Turističnega društ Bohinj Marjan Malej . , . Kljub s snegom bogato z,n\ direktor žičnic Vogel L«*' Sodja ni preveč zadovolje"' letošnjim obiskom smučarje ' saj je številnejši obisk ob W-cu tedna in med prazniki kVa. lo slabo vreme. • V. Stanov"' brother B 530 OVVERLOCK neto ATS 4.990.- NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY L0CK,JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd. ____ CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648 Petek, 7. junija 1991 9. stran mimmmsEGLAS JOŽE NOVAK Pogovor z Janezom Janšo, republiškim ministrom za obrambo JLA se pripravlja Po dogodkih v Mariboru je napetost v Sloveniji nekoliko popustila. Toda, če ni incidentov še zdaleč ne pomeni, da so razmere normalne. Janez Janša, republiški minister za obrambo svari pred novimi posegi JLA Sit Kako komentirate izjavo Libe-ralno-demokratske stranke, v kateri pravijo, da ste s tem, ko je TO v Mariboru odpeljala oklepne transporterje, po nepotrebnem zaostrili odnose z JLA? Z vodstvom Liberalno-demo-kratske stranke imamo glavo v istem žaklju, tako da jih bodo, na žalost, dogodki v prihodnjih dnevih prepričali, da takšne izjave škodujejo tako njim kot nam. Ali veste, v kakšnih okoliščinah je umrl slovenski vojak v JLA Matjaž Urh v Vukovarju? Uradni razlagi lahko verjamemo ali pa tudi ne. Uradna razlaga je, da je prišel med dva oklopna transporterja in eden od njih naj bi ga stisnil. Poročila vojaških preiskovalnih organov še nismo dobili, brez tega pa ni mogoče ničesar sklepati. Ko boste dobili poročilo, ali boste zahtevali posebno preiskavo? Najprej je sploh vprašanje, ali bomo dobili poročilo. Včasih ga dobimo, včasih ne dobimo. Zahtevamo poročilo, toda dostikrat se zgodi, da ga ne dobimo. Zdi se, da je trenutno zavladalo zatišje. Kako ocenjujete sedanje razmere, kdaj lahko pričakujemo nove napade JLA? To ni zatišje, kajti bojna pripravljenost enot JLA je še vedno zelo visoka, najbrž bo taka tudi ostala, toda ne vem, do kdaj. Posebne enote armade urijo določene diverzantske postopke, razmere se še naprej zaostrujejo, vsak trenutek lahko pride do novega incidenta. Ali JLA še dovaža v Slovenijo okrepitve? Vsak dan pride nekaj manjših okrepitev, ki same po sebi niso pomembne, toda, ko se vse to sešteje, je to najbrž več kot redna prekomanda. Gre za zelo razdrobljeno polnjenje enot, zato ga je zelo težko kontrolirati. V izjavi koordinacijske skupine ste zapisali, da je akcijo v Sloveniji zasnoval general Ađić. Ali bi neposredni pogovori s Kadije-vićem sprostili napetost? * Seveda, potrebno se je pogovarjati. Na koncu bo tudi nasprotna stran spoznala, da je zanjo najboljše, če pristane na pogovore, toda na žalost se bo pred tem še marsikaj zgodilo. Nasprotna stran je trdno odločena, da z vsemi silami prepreči slovensko osamosvojitev in od naše odločenosti in realnega razmerja sil je odvisno, kako se bo položaj razpletel. Kako ocenjujete vpliv mednarodne politike na dogajanje v Jugoslaviji? Koliko so zadnji dogodki v Mariboru spremenili Posebej za Gorenjski glas predsednik Republike Makedonije KIRO GLIGOROV Razumni ljudje se lahko sporazumejo Pred sredino otvoritvijo 19. mednarodnega sejma HPfeme in sredstev civilne zaščite v Kranju je pose-fe^jza naš časnik odgovoril na nekaj vprašanj o aktu-i^jjugoslovanski problematiki pred srečanjem pred- hodnikov republik in predsednikov predsedstev re Eljblik, ki je bilo včeraj v Sarajevu. dosti govora o predlogu, ki sva ga dala gospod Izetbegovič in jaz kot platformo za izhod iz jugoslovanske krize. To ni neka trda platforma. To je samo osnova za neki svobodni dialog vseh navzočih, da vidimo, ali se lahko dogovorimo, glede na razpoloženje v posameznih republikah, in, kar je prav tako važno, v mednarodni javnosti, in s tem skrajšamo svoje muke." Nam lahko v kratkem predstavite predlog, ki sta ga pripravila skupaj z gospodom Izetbe-govičem, predsednikom predsedstva Bosne in Hercegovine? "Midva izhajava iz tega, da je naša realnost taka, da izhajamo iz suverenosti republik kot držav. To je izhodiščni položaj. Na tej osnovi iščemo mogoče interese, na katerih bi se lahko ustvarilo sodelovanje, in se poiskala neka oblika skupnosti, ki bi temeljila na suverenosti republik in bi uresničila predvsem štiri skupne interese. Prvi je ekonomija. Mislim, da bi se t lp0sPod predsednik. Sinoči, na & po Prihod" * Kranj, ste se Hit ('U P°govarJal| s predseduj °m predsedstva Republike ; °Ven»je Milanom Kučanom, ki li0 .-nes zaradi pogovora z Mar-graHCein in Kadijevićem v Beo-bj n v2adržan m ni v vaš» druž- \}~ čem sta se pogovarjala? gov ^ ^ruSega bi se mogli po-ŠemarJati predsedniki kot o na- 01 sPlošnem položaju. Bilo je stališča tujine do slovenske osamosvojitve? Evropa spoznava, da je s svojim trmastim vztrajanjem pri enotni Jugoslaviji zadeve v Jugoslaviji pripeljala na rob državljanske vojne. Pred enim letom, ko je bila predlagana opcija konfederacija, je Evropa skorajda enotno podpirala federacijo. Sedaj, ko ni nobenih možnosti več niti za konfederacijo, ker so se razmere tako zaostrile, bi pristali tudi na konfederacijo, ne pa na predhodno osamosvojitev posameznih držav. Bojim se, da bodo prepozno spoznali, da s tem škodujejo tako nam kot tudi sebi. Ali je slovenska TO pripravljena, če bi se JLA lotila operacij večjega obsega? JLA v Sloveniji ne more izvajati operacij večjega obsega, lahko izvaja nasilje nad civilnim prebivalstvom, ne more pa izvajati operacij večjega obsega, zato lahko izziva konflikte, ugrablja in krši mednarodna pravila, poskušala bo tudi z likvidacijami oz. aretacijami republiškega vodstva ali članov skupščine. Po zadnjih dogodkih je tudi to možno, kajti videlo se je, da se JLA ne drži nobenih pravil, toda Slovenije ne more okupirati. v racionalnem razgovoru našle točke ekonomskega sodelovanja in ekonomskega sistema, po merilih civiliziranega sveta. Drugo področje so človekove pravice. Tu se imamo marsikaj pogovarjati, saj je mednarodna skupnost v dokumentih trajne vrednosti (Helsinška deklaracija, Pariška listina o človekovih pravicah) dala podlago, na kateri se lahko pogovarjamo. Mi ne moremo človekovih pravic jemati drugače, kot jih tolmači ves civilizirani svet. Če to doumemo, bo sporazum tu. Potem sta dve delikatni področji: obramba in zunanja politika. Midva sva želela dati kompromisni predlog, ki omogoča, da ima vsaka republika svojo obrambo, vendar ob skupnem kontingentu, tudi zato, ker bi bilo to za posamezno republiko predrago. Na primer, lastno letalstvo, mornarico in podobno. Tu se ponujajo rešitve, ki bi pomenile ekonomsko razbremenitev. Tudi pri zunanji politiki je možen kompromis, da ima vsaka republika svojo zunanjo subjektiviteto in politiko, kar pa ne pomeni, da ne bi mogli imeti skupnih predstavništev. Na primer: Makedonija je zelo zainteresirana za nekatere evropske države, kjer ima veliko emigracije. Zainteresirana je za Avstralijo, Kanado, Združene države Amerike. Stalno je bil problem, zakaj nimamo tam svojega predstavništva, ki bi s temi ljudmi direktno sodeloval. Tu se med razumnimi ljudmi lahko najde sporazum, da pridemo iz tega položaja. To je ta ideja. Mi ne želimo modela vsiljevati. Mi želimo, da se na tem začne dialog-" . . Kako vi osebno in v Republiki Makedoniji nasploh gledate na slovenski predlog o razdružitvi Jugoslavije? "Vsak narod ima pravico do samostojnosti in do svoje drža- Urednikova beseda Odprte strani začenjamo z dvema aktualnima pogovoroma. Z obrambnim ministrom Janezom Janšo seje pogovarjal Jože Novak, Jože Košnjek pa z makedonskim predsednikom Ki-rom Gligorovim. Tema obeh je seveda kriza v Jugoslaviji. V sredici lahko preberete o černobilskih otrocih in o Nagodetovem procesu leta 1947, na katerem so bili obsojeni tudi trije Kranjčani in katerega je pred nekaj dnevi vrhovno sodišče Slovenije razveljavilo. Zaključujemo jih s pismi. Prihodnji teden bo osrednja tema Odprtih strani zapis z drevišnje Glasove preje, na kateri si bosta izmenjavala misli kranjski župan Vitomir Gros in predsednik liberalnih demokratov Jožef Školč. Leopoldina Bogataj J. KOŠNJEK, SLIKA: G. ŠINIK ve in jaz kot Makedonec to še posebno razumem. Naš narod je vekomaj želel priti do svoje države. To samo po sebi ne sme predstavljati problema. Glede tega mislim naslednje. Danes nihče ne more biti sam in izoliran. Tisti trenutek, ko želi biti sam, mora razmišljati, s kom se bo povezal. Toda ob dejstvu, da je za današnji čas značilen univerzalni proces povezovanja, zlasti v Evropi, tudi mi ne moremo biti zunaj tega. To, kar ponuja Evropska skupnost, če izpolnimo neke pogoje, pomeni, da moramo sprejeti določena pravila, norme, zakone itd., skratka vse, kar predstavlja okvir te skupnosti. V katerikoli skupnosti smo, moramo računati, da suverenost, za katero se jaz zelo zavzemam, v teh časih ni več absolutna kategorija. Suverenost je pogojena s časom, v katerem živimo. Ta čas pa terja, da se ljudje povezujejo in skupno opravljajo posle. V Evropski skupnosti je to iz dneva v dan bolj intenziven proces. Če se v Evropski skupnosti odloča o nekem vprašanju, ne pomeni, da na primer Francija ni suverena. Toda, to je ustvarjanje suverenosti v modernem času, v katerem živimo, v katerem je soodvisnost zelo velika." Ali ste imeli glede kompromisnega predloga tudi že stike z drugimi predsedniki, razen sinoči s Kučanom? "V Ljubljani smo, kot sem povedal, dosti govorili in temeljito razčlenili ta predlog. Razumljivo, da to ni bil sestanek, na katerem bi lahko kdo dal definitivno stališče ali odgovor. To je bil razgovor, da bi se bolje razumeli. Jaz upam, da se bom danes pogovarjal še z gospodom Tudjmanom popoldne v Zagrebu, že zvečer se bova srečala z gospodom Izetbegovi-čem in tu bova videla, kaj so prinesli ti kontakti, preliminarne izmenjave mišljenj. S Srbijo se o tem nismo pogovarjali. Pred dnevi smo se sicer pogovarjali o problemu predsednika predsedstva Jugoslavije." Ste se s Srbijo glede položaja v zveznem predsedstvu dogovorili kaj konkretnega? "Moje stališče, stališče Makedonije in mislim tudi večine republik je, da se mora spoštovati ta ustavna odredba, da je na vrsti Hrvatska. Bilo bi skrajno krivično, in tako bi mislil, če bi se enako zgodilo na primeru Makedonije, in bi se počutil zelo neenakopravnega. To je poglavitno vprašanje. Ponudba, da se zamenja Mesič z Bogičevičem in da bi bil naš Tupurkovski podpredsednik, je izven sprejetega reda in jaz sem ta predlog zavrnil, ker je nesprejemljiv." Srbija pa vseeno vztraja na drugačni rešitvi položaja v predsedstvu in noče, da bi prevzel funkcijo predsednika Mesič. "Če želimo ostati korektni, fer, moramo zagotavljati enakopravnost in spoštovati ustavo, dokler jo imamo. Zame ni druge rešitve kot te, da je na čelu predsedstva Jugoslavije predstavnik Hrvatske. In to ne kdorkoli, ampak tisti, ki je legitimno izbran. Ta pa je tisti, ki je bil legitimno izbran, bil je podpredsednik in sedaj mora biti tudi predsednik. Ne vidim razloga, zakaj ne bi bil." Rekli ste, da na področju obrambe pričakujete največ problemov. Zakaj in kje? "Izhajajoč iz suverenosti republik menimo, da je pravica vsake republike imeti svoje obrambne sile. Razum pa sili k temu, tudi zato, ker je sedaj začet proces umirjanja položaja, da bi bila najboljša rešitev demilitarizacija. Vendar se ne odloča vedno, kaj misli posameznik ali kaj bi bilo nasploh dobro, ampak kaj je dobro v danih okoliščinah. V teh okoliščinah, če izhajamo iz tega, da ima vsaka republika pravico do svojih oboroženih sil, bi bilo racionalno imeti kontingent skupnih sil. O tem se lahko dogovorimo, če je potrebno. Vendar ne za notranje intervencije. Samo za zunanjo obrambo. Notranja varnost pa je stvar vsake republike in njenih sil." Kaj bo. če ta predlog ne bo sprejet? Časa je malo. Slovenija in Hrvaška se pripravljata na razdružitev. "Položaj je pač tak, da je več izgledov, da najin predlog ne bo uspel, kot da bo sprejet. Vendar menim: dokler smo tu, moramo iskati soglasje po mirni poti in vzdrževati dialog. Najslabše je, če se sprejmejo taki ukrepi, kot je bil primer s predsednikom predsedstva Jugoslavije. Izzvala se je nepotrebna kriza, oziroma se je že obstoječa še zaostrila. To ne pelje nikamor. Če smo razumni ljudje in imamo občutek odgovornosti pred lastnim narodom, se moramo pogovarjati. Neprekinjeno, toliko časa, dokler se ne najde izhod, ki bi bil zagotovil narodom mir in bi vodil k razpletu jugoslovanske krize. Mi pozabljamo, obremenjeni z vsakodnevnimi problemi, da čas teče, da gospodarsko vedno bolj zaostajamo za Zahodom, posledice in cena, ki jo bomo za to plačali, pa bo zelo velika. Razumni ljudje bi se morali pogovarjati in skrajšati ta čas, da bi potem lahko prešli k tistim vprašanjem, ki so bistvena vprašanja našega obstoja. Mi smo v teh desetih letih toliko zaostali, da je padel odnos Jugoslavija - Evropa na predvojno raven. Če se stagnira ali nazaduje desetletje, se težko nadoknadi. V znanosti pravijo: kdor deset let zaostane, tega ne more več ujeti. Za določeno ustvarjalno obdobje je to gotovo." JELENA DRNOVŠEK Ob obisku slovenske delegacije v Černobilu. Odgovarja Božidar Flajšman, sekretar predsedstva Zelenih Slovenije. Svetovno javnost bi morala pomagati Černobilu Sredi aprila je odšla v Černobil delegacija, sestavljena iz predstavnikov tiska, Rdečega križa, Smelta in vas, kot predstavnika Zelenih Slovenije. Kakšen je bil namen tega obiska, in ali ste kot predstavnik Zelenih Slovenije imeli kakšno posebno nalogo? Šli smo z več nameni. Predvsem smo imeli namen izročiti zdravila bolnišnici v Kijevu in Mozirju in se pogovoriti s pristojnimi organi glede letovanja otrok v Sloveniji. Na letovanje v Slovenijo smo namreč povabili 130 černobilskih otrok. Seveda smo imeli tudi razgovore z določenimi organi, pa tudi s predstavniki opozicijskih strank. Zeleni Slovenije pa smo se želeli pogovarjati tudi s predstavniki Zelenih Ukrajine, navezati z njimi tesnejše stike ter se podrobneje seznaniti z njihovim delovanjem. Pri tem moram povedati tudi, da Zeleni v Sovjetski zvezi še niso uradno priznani, čeprav so organizirani že nekaj let. Poleg tega pa smo se z vsemi pristojnimi pogovorili še o podrobnostih giede letovanja černobilskih otrok v Sloveniji. Kako se je pravzaprav porodila ideja o tem obisku? Naša delegacija je bila v Černobilu že novembra lani. Takrat se je torej seznanila s tamkajšnjimi razmerami in ob tem sklenila, da bi bilo treba tem ljudem, ki živijo v neposredni bližini t. i. zaprte cone, nekako pomagati, saj so bile razmere dejansko v vseh pogledih pretresljive. Ali ste v času obiska imeli tudi pogovore s kakšnimi strokovnjaki? Seveda. Imeli smo namreč srečo, da je ravno v tistem času potekala okrogla miza (glede Černobila), ki so se je udeležili številni svetovni strokovnjaki. Tako smo se seznanili in pogovarjali tudi z Jurijem Sčerbakom, strokovnjakom, članom Zelenih Ukrajine in poslancem v zveznem parlamentu Sovjetske zveze. Ob tem smo, v imenu Zelenih Slovenije, Jurija Sčerbaka tudi povabili na obisk v Slovenijo. Kaj se vam je v času obiska posebej vtisnilo v spomin, vas pretreslo? Najbolj pretresljivi so bili prizori v bolnišnici, posebej kijevski, kjer majhni otroci umirajo zaradi levkemije, osebje v bolnišnici pa nima na razpolago skoraj nobenih zdravil. Poleg slabe preskrbe z zdravili je v bolnišnici tudi zelo malo ležišč, pa tudi zdravstvena oskrba je zelo slaba. Druga, precej pretresljiva stvar, pa je sama cona okrog Černobila, ki ima premer šestdeset kilometrov. V bistvu je to zelo lepa pokrajina... Na žalost pa tu samevajo prazna naselja; hiše, v katerih so še vse stvari, ki so jih ljudje pustili pred odhodom, se začenjajo rušiti... V bistvu tam vse propada. Mrtva so mesta in vasi. Po besedah Sčerbaka je v sami coni osemsto odlagališč, na katera so metali avtomobile, material iz reaktorja, mrtve živali... Življenje tam je praktično mrtvo. Dejstvo pa je tudi, da se ta cona še širi. Vsi, ki so še izven te cone, se preseljujejo. V bližnjih mestih vlada zato dokaj moreče vzdušje: nekatere hiše so že zapečatene, ljudje so videti depresivni, zamorjeni in pravzaprav ne vedo točno, kaj naj storijo. Sicer pa so tako in tako slabo seznanjeni z dejanskim stanjem, ne vedo za nobene prave podatke. Pa tudi, če bi vedeli, če bi poznali podatke, jim to ne bi prav nič pomagalo. Ljudem namreč primanjkuje hrane, in se zato prav nič ne sprašujejo, kako močno kontaminirano hrano jedo. Po Sčerbakovih besedah pa imajo vsi tudi neke vrste černobilski aids. Pri ljudeh se je namreč telesna odpornost zmanjšala za 20 do 30 odstotkov; zaradi tega se pojavljajo razna obolenja. Je obisk, po vašem mnenju, obrodil kakšne sadove? Gotovo, in to ne le za Zelene Slovenije. Ta obisk, ta humanitarna akcija je zelo pozitivno vplivala na razpoloženje tamkajšnjih ljudi. Saj so videli, da niso prepuščeni sami sebi, da se nekdo zanima zanje. Ta akcija pa je hkrati tudi nekakšna promocija Slovenije kot take v svetovnem merilu. Ta pomoč je bila trenutna. Kaj pa prihodnost? Zeleni Slovenije mislimo s podobnimi akcijami vsekakor nadaljevati. Ni pa vse odvisno le od nas, ampak tudi od ostalih posameznikov in organizacij. Zato računamo tudi na njihovo pomoč. Se vam ne zdi, da vse te okrogle mize, simpoziji, govorjenje okrog Černobila zveni rahlo banalno ob dejstvu, da tam še vedno umirajo otroci, da...? Zavzemamo se za to, da bi svetovna javnost pomagala Černobilu. Treba bi bilo pozvati bogate države, da bi naredile kakšno konkretno akcijo, prispevala sredstva... Ko človek z vseh vidikov vidi posledice takšne katastrofe, se zave, kako se človeštvo igra z zadevo, ki lahko uniči Zemljo. Prepričal sem se, da se lahko zgodi karkoli, pa če zato obstaja le minimalna možnost. Vsekakor se mi zdi, da se nima smisla igrati s takimi zadevami. To še posebej velja za Slovenijo. Ta obisk je samo še potrdil moja načela glede tega, da v Sloveniji ne potrebujemo nuklearke. D. Z. Žlebir foto: A. Gorišek Otroci iz Černobila končujejo bivanje na Gorenjskem Otroštvo, zaznamovano z atomom Zgornje Gorje - Od konca maja se udejanja načrt, porojen ob obisku Zelenih Slovenije novembra lani v Ukrajini. Na njihovo pobudo in ob sodelovanju Rdečega križa Slovenije ter vlade namreč v slovenskih otroških letoviščih počitnikuje in si krepi zdravje več kot dvesto otrok z ekološko ogroženih območij okoli Cernr> bila, ki ga je pred petimi leti doletela jedrska katastrofa. Stiska otrok najbolj sega v srce, zato naj bi otrokom iz Ukrajine, Rusije in Belorusije, ki odraščajo samo 400 kilometrov od jedra ekološke nesreče, omogočili vsaj mesec dni neožarče-nega, bolj zdravega življenja. Skupina 47 otrok, njihovih vzgojiteljev in zdravnikov iz okrožja Mogiljov v Belorusiji in iz Brianska v Rusiji, se dva tedna mudi tudi v domu Zveze prijateljev mladine v Zgornjih Gorjah. Dali smo jim besedo in ra-zgovorili so se o svojem načinu življenja doma in vtisih ob prebivanju v Sloveniji. Emilija Ivanovna Kaspirovič, otroška zdravnica (Belorusija): »Zdravje otrok, ki živijo na ogroženem območju okoli Černobila, že dolgo skrbno nadzorujemo. Opravili smo krvne analize in jih dodobra pregledali, saj so zaradi radiacije in življenja le 400 kilometrov od Černobila zdravstveno manj odporni. Pri nas je veliko obolenj ščitnice, kosti, zaradi radiacije oslabljeni organizmi so bolj nagnjeni k obolevanju. Na jugu domovine, kjer je topleje, zato otrokom namenjamo zdravljenje v sanatorijih. Veseli in nadvse hvaležni smo tudi državi Sloveniji, da je našim otrokom omogočila bivanje in možnost okrepitve pri vas. Otroci se bodo vrnili domov bolj zdravi in bodo tudi v domačem okolju manj obolevali. Naše otroke so pregledali v tukajšnjem zdravstvenem domu in ugotovili, da so sicer zdravi, le utrujeni in prehlajeni. Že po prvih dneh obiskov v gorskih krajih pa se jim je zdravje povrnilo in nič več niso hodili po tablete. Ko smo se prvega dne popoldne vrnili z obiska Pokljuke, so zaspali kot ubiti, kar dokazuje njihovo dobro počutje.« bolj zdravo klimo, denimo, na Krimu, v Gruziji, na črnomor-skem obrežju Kavkaza. Tja skozi vse šolsko leto pošiljamo tiste, ki so zdravljenja potrebni in si ga želijo. Po dva meseca imajo otroci možnost brezplačnega zdravljenja, kar je velika ugodnost, saj so sicer taka potovanja hudo draga, po tisoč rubljev na osebo. Sicer pa imajo otroci tudi možnost letovanja v pionirskih taborih.« Sveta Kasenkova iz Belorusije je stara 12 let, živi pri babici, ker nima staršev. »Vsako poletje hodim za mesec in pol na počitnice v pionirske tabore. Na tujem sem prvič. Spoznala sem že veliko vrstnikov, ki so prav taki kot mi in so nas izredno lepo sprejeli. Precej boljše pa je vaše podnebje. Všeč mi je pri vas.« Julija Tihonovna Rinova, učiteljica (Rusija): »Poučujem v nižjem razredu nepopolne srednje šole v kraju Briansko (v popolnih srednjih šolah se otroci šolajo II, v nepopolnih 9 let, gre pa za osnovno šolanje), od koder je prišlo v Slovenijo gostovat pet otrok. Pri vas se vsi skupaj dobro počutimo, čeprav imajo otroci že malo domotožja. Všeč so jim zanimivi programi, izleti, srečanja z domačini, s katerimi se sporazumejo kljub jezikovni pregradi. Upam, da se bodo po teh počitnicah vrnili bolj zdravi, zdaj so namreč oslabljeni in hitro se utrudijo.« 11-letna Natalija Aleksandrova, prav tako iz Belorusije, izhaja iz 7-članske družine, mama je šivilja, oče pa poklicno služi vojski. »Na počitnice sem doslej navadno hodila v pionirske tabore v domovini, včasih s starši, včasih z vrstniki. Veselim se že počitnic ob vašem morju, kamor pojdemo prihodnji teden.« Černobilski otroci - sproščeni na obisku pri nas. Ana Antonovna Ozirnaja, šolska inšpektorica (Belorusija): »Tudi v domovini organiziramo zdravljenje in letovanje otrok, ki živijo na območjih, ki jih je prizadejala jedrska nesreča. Od sedem tisočih otrok se jih pet tisoč zdravi v krajih z Tomotej Mihail Vladimirovič ali na kratko Miša, ima 11 let, v Bihovski šoli št. 1 pa je kar dober učenec. Doma ima še brata in sestro, oče je varilec, mama pa blagajničarka. »Tukaj so nas lepo sprejeli. Ugajajo mi izleti, srečanja s tukajšnjimi otroki, najbolj mi je bila všeč nogometna tekma, tako da doma še ne pogrešam preveč.« Mišev vrstnik Vladimir Karža- kov je tudi vesel lepih počitnic in prijaznega sprejema, sicer pa o sebi pove, da je srednje dober učenec in ima v šoli najraje telovadbo. Živi z očetom, ki se preživlja z gradbeništvom, in bratom, mama mu je umrla. »Prvič sem potoval tako daleč. Všeč mi je, zlasti vrstniki, ki živijo podobno kot mi. Lepo so nas sprejeli.« Za černobilske otroke, ki bivajo v Gorjah, je sekretariat za vzgojo in izobraževanje pri slovenski vladi pripravil zanimiv program izletov in srečanj, zlasti z vrstniki. Ta teden so se odzvali vabilu iz osnovne šole Staneta Žagarja v Upnici, kjer so jim dobrodošlico izkazali s prijetnim kulturnim programom, omogočili so jim sodelovanje pri šolskih urah (čeravno je za ruske in beloruske otroke zdaj že čas poletnih počitnic) in priredili prijateljsko tekmo. Leonida Natalija Kljuljeva iz Rusije ima v četrtek 14 let. Ko smo jo vprašali po željah za rojstni dan, je odvrnila, da pri njih ni v navadi izbirati darila. »Od staršev dobimo knjigo, spominek, bonbone, doma se poveselimo ob torti. Doma imam starše in sestro, mama dela kot blagajničarka, oče kot agronom. V šoli mi gre dobro, glede poklica ali nadaljnjega šolanja se še nisem odločila. Trenutno imamo šolske počitnice, ki poleti trajajo tri mesece, pozimi pa dva tedna. Letošnje so mi zelo všeč, druga leta pa jih običajno preživim doma, pomagam staršem, hodim na igrišče in na kopališče.« 15-letna Mašana Natalija Ge-nadijevna iz Rusije pa je že odločena, da bo učiteljica. To sta namreč tudi oba starša, mati poučuje fiziko, oče glasbo, starejša sestra pa je tudi že na pedagoški akademiji. Na naše vprašanje o vtisih iz Slovenije Gostoljubni sprejem, ki so ga gostje iz Rusije in Belorusije doživeli v Sloveniji, je nanje napravil velik vtis. Posebno pozorni so do mladih černobilskih obiskovalcev domačini v Gorjah, ki so jim prvega dne priredili pravcati gorenjski sprejem, odtlej pa so otroci deležni tudi njihovih številnih drobnih daril. Preveč bi bilo vseh imen, če bi se lotili naštevanja. Omenimo le domačinko Kati Robič, ki dela v kuhinji Doma Zveze prijateljev mladine. Ob prihodu je ruskim in beloruskim otrokom kupila razglednice Bleda in znamke, da so se s pozdravi lahko takoj oglasili svojim domačim. je odgovorila z značilno fraz.° iz pesmi (pojasnila nam jo Je prijazna prevajalka Nina Be-linger): »Težko je povedati in ne povedati... Vtisov je veliko, težko se je odločiti. Prihodnji teden gremo na vaše morje. Doslej sem bila dvakrat ob Črnem morju, ugajalo mi je, zato se veselim tudi tukajšnjih obmorskih doživetij.« Angelca Kunstelj z republiški ga sekretariata za vzgojo in iz0' braževanje Slovenije: _>>4' otrok in njihovi vzgojitelji ^ dva zdravnika se na povabi'0 slovenske vlade in mestneg3 sekretariata za vzgojo in i.z°' braževanje Ljubljana mudi letovišču Zveze prijateljev ml3' dine v Gorjah. Njihovo bivanje tod se konec tedna izteka, zd3J pojdejo za dva tedna ha morje-v Nerezine, kar jim je omogo01' la nuklearka v Krškem. V ime' nu gostitelja in otrok bi se rad javno zahvalila vsem sponz°| jem, ki nam pomagajo, ter stim podjetjem, ustanovam posameznikom, ki so otroko darovali obilje daril. Naj oi^ nim le nekatere. Toko je že °. prihodu vseh 220 Černobil*10 nim le nekatere. Toko je že 0 ' "si otrok obdaroval s šolskimi t<^ bicami, Državna založba Slo nije jim je podarila žepm'1 ' Poligalant lončke in z°p'r ščetke, Planika čevlje, Alpet° 0 nas po nižji ceni prevaža F Gorenjski, v Zdravstvenem mu Radovljica so otroke br , plačno pregledali, Maxim|r* jih je obdaril z brisačami, *>\ •„ in Tuba z zobnimi ščetkam' j kremami, Metalka s šols* potrebščinami, Tosama. "Lff Paloma, Tekstil, Zlatorog, v (s 700 razglednicami in zn\o kami), Živalski vrt, Corni * Tehnika z dvema kaset0V°I,|e ma... Ljubljanske šole so zor igrače, šolske potrebj ci oblačila. Obdarili so jih don j čini v Gorjah in okolici, ov .fl pa so vsem na moč hvalezn ^ se razveselijo vsakega dan ON Os •—I < 2 U H U O. - 3 —1 Z tU cć O O Z < rr H C/) GORENJSKI GLAS PETEK, 7. JUNIJA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar: oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič NA Ne iščite teh modnih oblačil kjerkoli! V KRANJU JIH LAHKO KUPITE SAMO PRI NAS! RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN! Frekvenca oddajanja: 97,3 MHz čas oddajanja: od ponedeljka do sobote od 12.00 do 19.00 ob nedeljah od 10.00 do ene zjutraj Reklamni bloki: 12.50, 13.50, 14.50, 16.50, 17.50, 18.20 Informacije o vremenu, prevoznosti cest: 12.20, 15.20, 18.50 Stalne oddaje: šport: vsak ponedeljek ob 14.20 kultura: vsak ponedeljek in četrtek ob 18.20 športno-planinske prireditve: vsak petek ob 14.20 verska oddaja: vsako soboto ob 18.00 otroška oddaja: vsako nedeljo ob 10.05 Nekatere stalne plačane oddaje: svetopisemska šola (vsako sredo ob 18.20, vsak petek ob 18.20 in vsako nedeljo ob 17.20), akcija »skriti reporter« (vsak ponedeljek in četrtek ob 17.20) čestitke: vsako nedeljo od 13.00 dalje Osmrtnice: (lahko) vsak dan ob 12.15 in ob nedeljah ob 12.45 Telefona redakcije: 212-825, 212-826 Telefona studia: 21-21-22. 21-21-23 Telefax: 211-965 Na turističnem Bledu je malo turistov. Le sem in tja pripelje kakšen avtobus izletnikov, ki se napotijo okoli jezera. Za otroke pa so seveda najbolj zanimive račke in labodi, ki so se oni dan zadrževali v Zaki. - Foto: D. Sedej • POSOJILNICA - BANKA ŽILA BELJAK / VILLACH Beljak / Villach Kaiser Josef Platz 6. Tel 9943-4242-27377 Brnca / Hart. vznožje Korenskega sedla - ob glavni cesti (odprto tudi ob sobotah!!') Ziljska Bistrica / Feistritz Gail VISOKE OBRESTI ZA VLOGE it BANČNA TAJNOST 6 -Cr UGODNA MENJAVA ir SLOVENSKA POSTREŽBA i* V DANAŠNJI PRILOGI PREBERITE: 3. stran: Iz šolskih klopi 7. stran: Za dom in družino 9. stran: Kako je Barbara presenetila Tatjano 11. stran: Ratečane v dveh minutah piči kar 200 komarjev 11. stran: Niso vsi nagci naturisti 16. stran: Nagradna križanka VREME Deževno vreme Po pratiki bo v soboto, 8. junija, dež, v nedeljo, 9. junija, bo vroče, v ponedeljek, 10. junija, bo oblačno, v torek, 11. junija, stanovitno, v sredo, 12. junija, bo mlaj, v četrtek, 13. junija, bo veter, v petek, 14. junija, megla. Lunine spremembe V sredo, 12. junija, bo ob 13. uri in 6 minut MLAJ. Ker se Luna spremeni popoldne, bo po Herschlovem vremenskem ključu VELIKO DEŽJA! V torek, 11 junija, bo sonce vzšlo ob 4. uri in 11 minut in zašlo ob 19. uri in 52 minut. Dan bo dolg 15 ur in 41 minut. Koledar imen Sobota, 8. junija: Medard, Medin, Vilč, Zmaga Nedelja, 9. junija: Primož, Felicijan, Srečko, Tic Ponedeljek, 10. junija: Greta, Margareta, Bogomila, Biserka Torek, 11. junija: Srečko, Barnaba, Urh, Zala Sreda, 12. junija: Ada, čedo, Čedomir, Vanek Četrtek, 13. junija: Anton, Peregrin, Danica, Zvonko Petek, 14. junija: Vaško, Vasja, Elza, Metoda 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 9.00 9.00 9.30 15.05 15.15 16.15 16.20 17.50 17.55 18.00 18.05 18.30 18.30 19.10 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 21.15 22.05 22.10 22.30 0.40 Video strani TV mozaik Sorodniki iz Lazin, otroška nanizanka TV Sarajevo Velik zasuk, ponovitev francoske nadaljevanke Video strani TV mozaik: Tednik, ponovitev EP Video strani Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik: Glasbeni portreti: Arsen Dedič, ponovitev oddaje HTV Spored za otroke in mlade Hči morskih valov, norveška nadaljevanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Razglednice Clivea Jamesa, angleška dokumentarna serija V Citvju, angleška nanizanka EP Video strani TV dnevnik Sova Dragi John, ameriška nanizanka Hiša na sipini, francoski film Skrivni kabaret, angleški show* program Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.00 Pariz: Tenis - Rolans Garros, polfinale moški, prenos 17.00 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M 18.25 Atene: Košarka (m) Jugoslavija - Italija, prenos 20.00 Žarišče 20.30 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, posnetek iz Cankarjevega doma 21.20 Tenis - Roland Garros, polfinale moški, posnetek iz Pariza 22.20 Videonoč 2.20 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Family album, ameriška angleščina 10.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje, dokumentarna serija za mlade 11.00 Poletni program 11.00 Prepovedano, ameriški film 12.50 G Massenet: Therese, opera 14.20 Šaljivi hišni video, humoristična serija 14.45 Poročila 14.55 TV koledar 15.05 Prezrli ste, poglejte 15.05 Splošna praksa, avstralska nanizanka 15.55 Tudi to je življenje 16.45 Dokler se spet ne srečava, ameriška nadaljevanka 17.45 Pokličimo93 17.55 Hrvaška danes 18.15 Živeti kakor vsi normalni ljudje, dokumentarna serija za mlade 18.45 Prvi vtisi, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Adam, ameriški film 21.50 TV dnevnik 22.10 Slike časa 23.10 Videonoč, vključitev 2.20 Yutel 3.20 Poročila 11.55 Roland Garros: Tenis - Odprto prvenstvo Francije, polfinale (m), prenos 18.25 Atene: Košarkaški turnir ob obletnici FIBE: Jugoslavija - Itaja, prenos 20.00 Drugi program 20.05 Risanka 20.15 Orson VVelles - življenje na filmu, dokumentarna serija 20.50 Naftalina 21.45 Alf 23.05 Poročila 22.25 Hobotnica, 1/13. del italijanske nadaljevanke KANALA 20.00 Kiu in prijatelji, španska mladinska nanizanka 20.30 Rdeče sonce, francosko-itali-janski film; Charles Bronson, Alain Delon, Uršula Andress TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program G.T., risana serija Meč za viteza, risana serija 20.10 Zgodovina fotografije, dokumentarna oddaja 20.30 Dickensove dogodivščine, nadaljevanka 21.30 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pisarna, pisarna, serija 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Poletna norost, ponovitev ameriškega filma 12.00 Nekoč 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Zahodno od Santa Feja, serija 14.00 Liebling Kreuzberg, serija 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96,8 Mhz, 89,8 Mhz 96,0 Mhz 87.7 Mhz 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj 15.05 Ostržek, risanka 15.30 Am, dam, des 15.55 Zeleni pašnik 16.10 Zgodbe iz drugih dežel, Kuba 16.35 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Sever in jug, nadaljevanka 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Stari, Umor 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Častna ženska, zadnji del italijanske nadaljevanke 23.05 Šport Tenis, mednarodno prvenstvo Francije, polfinale (m), iz Pariza 23.25 Pismo Kremlju, ameriški film; Bibi Andersson, Ricard Boone 1.20 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.00 Šport Tenis - mednarodno prvenstvo Francije, polfinale (m), iz Pariza 15.35 Leksikon umetnikov 15.45 Halo, Janine, nemški film 17.15 Šport Kolesarska dirka po Avstriji, 8. etapa 17.30 Polhi, slovaški dokumentarni film 18.00 Pisarna, pisarna, serija 18.30 Milijonsko kolo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Paracelsus - zdravnik med magijo in znanostjo 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Dame Edna Megastar 23.15 Spitting image, satirična lutkovna serija 23.40 Pekel brez junakov, avstralski film l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje -i- glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 - SLOVENIJA 1 SOVA HIŠA NA SIPINI francoski barvni film; režija: Mic-hael Mees; igrajo: Tceky Karyo, Jean-Pierre Castaldi, Svlvie Fen-nec, Raoul Billerey Junaki filma hrepenijo po izpolnitvi življenja, ki leta 1935 ni preveč rožnato. Posebej ni za prebivalce ob francosko-belgijski meji. Nekdanji boksar Svlvain, ki se poroči z bivšo, nadvse čedno prostitutko, se znajde s tihotapljenjem tobaka v Belgiji. Tvegan posel, a vaške oblasti zamižijo, saj vedo, da se fant mora preživljati. Njegova žena Germaine si krajša čas z obiski v vaški kavarni, kjer venomer znova očara goste. Svlvain živi normalno, vse dokler ne sreča v hiši na sipinah mlado dekle. Začudenje, ki ga doživi ob njeni čistosti, neposrednosti, se sprevrže v občudovanje, ne le nje, marveč preprostega, poštenega življenja, ki ga navdaja z željo, da bi začel znova živeti. Toda prav ta idealizem je za Svlvaina usoden. Nenehno je namreč na očeh carinika, ki je zagledan v njegovo ženo in si na vse kriplje prizadeva, da bi mladega tihotapca prijel, celo uni- Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa FILMNET 7.00 Kidnapped, Disnevjev film 9.00 La Nuit Fantastique 11.00 Steal the Sky 13.00 A Fevv Days at VVeasel Cre-ek, romantična drama 15.00 Boule-vard Nights, drama 17.00 Can't Buy Me Love 19.00 Shy People 21.00 Di-sorganized Crime, akcijski; Corbin Bernsen 23.00 Carolann 1.00 Shadovv Play, romantična komedija 3.00 Up The Academy, komedija 5.00 When Time Ran Out, akcijski; Paul New-man, Jagueline Bisset RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa 9.15 Štirje letni časi, ameriška komedija 11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Benny Hill 19.40 Volčja kri, francoski pustolovski film 21.15 Led na držalu, izraelska komedija 22.55 Tutti frutti 0.05Ž Gola grofica, nemški erotični film 1.35 Led na držalu, izraelska komedija, ponovitev 3.05 Gola grofica, nemški erotični film, ponovitev KINO 7. junija CENTER amer. kom. DUH ob 17. in 19. uri, amer. ljub. dama ČAJ V SAHARI ob 21.15 uri STORŽIČ amer. kom. BOLNIČARJI NA KOLESIH ob 18. uri, prem. ital. trde erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 20. uri ŽE-LEZAR amer. akcij, film OBCESTNA KAVARNA ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. vojni film VOJNA ZA SLAVO ob 20. uri LAZE amer. akcij, film NEVARNA MISIJA ob 19. uri ČEŠNJICA amer. srhN. MUHA II. ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. BRUC ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. melodrama CMERA ob 19. uri RADOVUICA amer. kom. MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 20. uri, amer. thrill. STRIPTIZ SMRTI ob 20. uri / IZ ŠOLSKIH KLOPI PIŠE: Helena Jelovčan FILMSKA NAGRADNA UGANKA videli v Ljubljani, Film Žrelo, posnet v tridimenzionalni tehniki, je treba gledati s posebnimi očali. Vsi odgovori, ki smo jih prejeli, so bili pravilni. Sreča pa se je tokrat nasmehnila Nataši Kuratt iz Kranja, Partizanska 21, in Vilku Demšarju iz Železnikov, Rudno 37. Za nagrado bosta prejela po dve vstopnici za ogled kateregakoli filma v eni od dvoran Kino podjetja Kranja. Čestitamo. Od 10. junija naprej bodo v kinu Center vrteli ameriško uspešnico Pleše z volkovi, nagrajeno s kar sedmimi oskarji in štirimi zlatimi globusi. Glavni junak filma je mladi častnik južnjaške konfederacije, ki zapusti vojsko in ostane pri Indijancih iz plemena Sioux. Film je slavospev naravi in njenim poštenim prebivalcem, Indijancem. Dolg je tri ure, kljub temu se gledalci, ki so ga že niti minuto niso dolgočasili. Vprašanje spričo slavospevov, ki jih je požel film, najbrž ne bo pretežko za vas: kdo je glavni igralec, režiser in kopro-ducent filma? Odgovore pošljite do 19. junija na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. GLAS V petek je bil v Osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču pod sopokroviteljstvom Gorenjskega glasa prvi letni koncert otroškega pevskega zbora Sončni žarek. Zbor, ki deluje v okviru tržiške zveze kulturnih organizacij, vodita dirigentki Marija Gašperlin in Milena Hostnik. Mladi pevci so v prvem delu koncerta zapeli nekaj ljudskih pesmi, v drugem pesmi slovenskih skladateljev, v tretjem tuje skladbe, koncert, za katerega so poželi obilen aplavz, pa so sklenili z znano Tržiško. Program sta popestrila še podmladek KUD Jelendol-Dolina in plesna skupina Miš maš MGT. Foto: A. Gorišek Po železnici skozi predore Nekega dne pride tovarišica nasmejana v razred. Komaj smo čakali, kaj nam bo povedala. Končno je spregovorila: "Dobili smo nagrado za likovne in literarne prispevke, ki smo jih poslali železniškemu gospodarstvu Ljubljana." "Jeeee," smo zavpi-li. Naš trud se je poplačal. Naleteli smo na naslednji problem. Potovati že, ampak kam? Predlagali smo krog: Trata, Ljubljana, Sežana, Nova Gorica, Jesenice. Vsi smo bili za. Zbudil sem se zgodaj zjutraj. Na postaji smo se še enkrat prešteli in odrinili. Zanimivo je bilo gledati skozi okno. Posebej še na kraških tleh, kjer smo videli vrtače, uvale pa tudi zalita kraška polja. Svet je bil razgiban. Iz trave je štrlel apnenec, večje vrtače pa so bile obdelane. Vedoželjno smo gledali Sočo. Šteli smo predore. Bilo jih je natanko oseminpetdeset. Najdaljši predor je bil v Novi Gorici, kjer smo pomalicali in se posladkali s sladoledom. Najzanimivejša se mi je zdela Soča. Spraševal sem se, kako to, da je tako mlečne barve. Ugotovil sem, da jo onesnažuje cementarna Anhovo. Zdelo se mi je zelo lepo in poučno, saj smo tako lahko tudi utrdili snov. Povsod je lepo, a doma je najlepše. Miha Hafner, 4. c OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Ob izidu pesniške zbirke Kozme Ahačiča Skodelice iz vodnjaka misli Škofja Loka, 5. junija - Osmošolcu Kozmi Ahačiču iz Škofje Loke je uspelo, kar doslej, kolikor je znano, ni še nobenemu našemu pesniku njegovih let; pred dnevi je v samozaložbi izšla njegova prva zbirka pesmi Skodelice iz vodnjaka misli. Kozma Ahačič se je za to odločil pred novim letom, ko se je v njegovi mapi nabralo že zajeten šop rokopisov in so pesmi pohvalili nekateri znani poeti, med njimi Neža Maurer in Tone Pavček. Zamisel, da pesmim vtisne pečat trajnosti, so z denarjem podprle nekatere škofjeloške firme in stranke, tudi v šoli na Trati so mu stali tesno ob strani. Poezije so izšle v nakladi tisoč izvodov, kdor jih želi, jih lahko naroči tudi po povzetju na njegov naslov (Frankovo naselje 162), dodaja (tudi poslovno razmišljajoči) Kozma Ahačič. Kakšne so njegove pesmi? Preberimo spremno besedo pesnika Toneta Pavčka z zadnje strani ovitka: "Vidim mladega fanta, še dečka pravzaprav, in vidim brezno in vidim rožo. Nekoč je Cankar pel: Fant je videl rožo čudotvorno, tu pa, če tudi bi lahko bil isti refren, greni hrepenenje zavest, da vse pade v brezno. A vendar roža je. Tudi če jo misel zanikuje, si jo privid znova naslika, ali povedano dru- gače: mlado upanje je močnejše od strahu pred življenjem. Iz tega upanja, pa najsi še tako sili na dan praznina vsakdanjosti ali grenkoba izpitih misli, raste kakor brezmejno preseganje brezen fantova nenavadna pesem. Čudno trpka je, bridka, vse preveč osmišljena, da bi bila sproščeno naivna, radostna, mladostna. Temna roža, bi rekel. Morda res iz temne mladosti, a gotovo tudi iz neskončnega veselja biti roža, biti pesem. In k temu visokemu vrhu se ta komaj začenjajoča se pesem Kozme Ahačiča zanesljivo vzpenja." • H. J. Ljubezen, to je grozna stvar. Doživiš jo le enkrat. Pa še takrat si ves iz sebe. Ljubezen je kot sončni žarek, ki vzhaja in zahaja. Matej Rogelj, 7. b r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor Moja skrivnost Pri Šobcu imam v škatlici skrito zlato. Tja sem ga odnesel zato, ker mi ga doma takoj najdejo. V zemljo sem zapičil zastavico, da ga bom lahko našel. Moja skrivnost je, da ležem na omaro, kadar mamice in očka ni doma. Iz nje vzamem sladkarije in jih jem. Ko me včasih zvečer pazi mama in me pošlje spat, prižgem luč v sobi in skrivaj gledam knjige. V skrinjici imam spravljenega nekaj denarja. Odkril sem bonbone, ki jih je oči pripravil za rojstni dan in sem jih že precej pojedel. Mamici sem vzel zlato škatlico, ki sem jo zakopal v naš pe-skovnik. Vanjo sem dal zlat biser, ki sem ga našel v pesku. Ko je šla mamica gledat dnevnik po TV, sem hitro vzel iz omare čokolado. Če ni mamice in očka zvečer doma, skačem po posteljah. Svoje skrivnosti so mi zaupali moji otroci v vrtcu - tovarišica Dragica, Radovljica VETER Veter. Vije skozi moje lase. Duši moj glas. Ne da mi miru. Najraje bi mu ušla. A me povsod spremlja. Končno odtava naprej. Ostanem sama. S svojimi mirujočimi lasmi. Mojca Špan, 8. b r. OŠ bratov Žvan Gorje Moj najljubši predmet je telovadba. To pa zato, ker se igramo "med dvema ognjema", skačemo in se zafrkavamo. Ni se treba učiti kakor pri ostalih predmetih. Saša Bošnjak, OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.30 TV mozaik 8.30 Angleščina - Follovv me 9.00 Radovedni Taček: Okno 9.15 Periskopov raček: Programski jezik logo 9.25 Alf, ameriška nanizanka 9.50 Podelitev Levstikovih nagrad za leto 1990 10.20 Klub Klobuk 11.20 Sorodniki iz Lazin, otroška nanizanka TV Sarajevo 11.50 Zgodbe iz školjke 12.55 Naša pesem 13.50 Video strani 14.00 Povečava: Cannes 91, ponovitev 15.30 Kraj bistrih voda, angleški film 17.15 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade: Čudovito žerjavovo darilo, japonska pravljica 18.25 EP Video strani 18.30 Slovo od polne zaposlenosti, ponovitev izobraževalne odda- 18.55 Ze veste? 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Show Rudija Carrella 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 EP Video strani 22.35 Sova Na zdravje!, ameriška nanizanka Twin Peaks, ameriška nadaljevanka Angelski glasovi, angleški film 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.00 Pariz: Tenis - Roland Garros, finale ženske, prenos 16.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.10 Alpski večer Bled '91, ponovitev 2. oddaje 17.40 Atene: Košarka (m) Evropa -Balkan, prenos 19.00 Muppet shovv: Shirlev Bassev 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: Gospa Sof- fel, ameriški film 22.05 Preprosta resnica, koncert za Kurde 23.35 Tenis - Roland Garros, finale ženske, posnetek iz Pariza 0.15 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Vesela sobota, spored za otroke 11.00 Otroci v vesolju, sovjetski mladinski film 12.30 Sedmi čut, oddaja o prometu 12.40 En avtor, en film 13.15 Prezrli ste, poglejte 16.50 Poročila 16.55 TV teden 17.10 Narodna glasba 17.40 TV razstava 18.00 Vrnitev na Otok zakladov, angleška nadaljevanka 18.50 Na začetku je bila beseda 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Naravno, ameriški film 22.15 Razseljena Hrvaška 23.00 TV dnevnik 23.20 Športna sobota, oddaja TV Novi Sad 23.40 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 0.25 Yutel 1.25 Poročila 1.40 Čas v sliki 1.45 ExLibris TV HRVATSKA 2 13.55 Roland Garros: Tenis - odprto prvenstvo Francije, finale (ž), prenos 16.30 Meganix 17.40 Atene: Košarkarski turnir ob stoletnici FIBE: Evropa - Balkan, prenos 19.25 DP v nogometu, finale Play Of-fa (m), Zagreb - Proleter, prenos 20.55 Skupni račun, ameriška humoristična nanizanka 21.25 DP v vaterpolu, finale Play Of-fa: Jadran - Mladost, posnetek 22.00 Top Models Shovv 22.15 Zakon v LA, ameriška nadaljevanka 23.05 Top Models Shovv 23.55 Risanka 0.00 Glasbeni maraton KANALA_ 20.00 Kiu in prijatelji, španska mladinska nanizanka 20.30 Diamanti, ameriško-izraelski barvni film; Robert Shavv, Ric-hard Roundtree, Barbara Hers-hey, Shelly VVinters TV KOPER 16.00 17.30 19.00 19.30 19.40 19.50 20.30 22.20 22.30 Športne oddaje Nova Gorica, ponovitev dokumentarne oddaje TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Čarobna svetilka - otroški program ...Naš prijatelj Koper, 4. del oddaje ob 20. obletnica Televizije Koper Smrtna obsedenost, ameriški barvni barvni TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Pisarna, pisarna, serija 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Halo Jannine, ponovitev nemškega filma 12.30 Hallo Austria, hallo VVienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pri divjem jelenu, komedija 15.15 Čudežni trenutki. Škandali 15.20 Nekoč 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Pravljice z vsega sveta 15.55 Medved Bojan, risanka 16.00 VVurlitzer 17.00 Mini ČVS 17.10 Trivial Pursuit, igra za velike in mlade 17.35 Nadaljevanja ne bo, TV-knjižna polica 18.00 Čas v sliki 18.05 šport 18.30 Sever in jug 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Shovv Rudija Carrela 21.50 Manekenka in vohljač 22.35 Merjasec, avstralski film; Gre-gory Harrison, Arlie Whiteley 0.05 Čas v sliki 0.10 Timerider - pustolovščine Lyla Svvanna, ameriški film; Fred Ward, Belinda Bauer, Peter Coyorte, L.Q. Jones TV AVSTRIJA 2 8.30 9.25 13.50 14.00 17.45 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 22.20 22.30 22.35 23.05 0.05 1.05 1.10 Vremenska panorama Četrti papežev obisk na Poljskem, prenos iz Varšave Leksikon umetnikov Šport Tenis - odprto prvenstvo Francije, finale (ž), iz Pariza Kdo me hoče? - Živali iščejo dom Pisarna, pisarna, serija Slika Avstrije Avstrija danes Čas v sliki Vreme Kultura Kam in nazaj - 3. del TV filma Novo v kinu, filmi in njihove zvezde Čas v sliki Nogomet EP v standardnih in latinsko-ameriških plesih, z Dunaja Chappo Live - Roger Chapman na Dunaju, posnetek koncerta Čas v sliki Ex Libris l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -t- pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba kiubi&iimo/ SLOVENIJA 2 20.15 GOSPA SOFFEL ameriški barvni film; režija: Gilli-an Armstrong; igrajo: Diane Kea-ton, Mel Gibson, Matthevv Modi-ne in drugi. Naslovna junakinja živi z družino v Pittsburgu, na začetku tega stoletja. Pittsburg je umazano, temno in neprijetno industrijsko mesto. Takšen je tudi mestni zapor, čigar upravnik je gospod Soffel. Njegova soproga si je opomogla po daljši bolezni in zdaj znova obiskuje zapornike, da bi jih tolažila s krščansko besedo. Med zaporniki sta tudi brata Ed in Jack Biddle, morilca, v katerih pittsburške gospe in gospodične vidijo skoraj romantična junaka. Gospo Soffel pritegne zlasti starejši od obeh bratov, Ed Biddle, ki se kesa zaradi storjenega. Ko Ed zažge lastno zaporniško celico in ga gospa Soffel v poslednjem trenutku reši, mu je pripravljena pomagati pri begu. Še več: preden brata Biddel zbežita iz zapora, Ed prepriča gospo Soffel, da zbeži z njima. Spoštovana gospa zapusti družino, moža, varnost doma in se spusti v tvegano usodo ubežnice. Ljubezen, svoboda, tveganje so močnejši kot strah, meščanska utesnjenost in praznina. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa VOJNA ZA SLAVO (GJorv) ameriška vojna drama; režija: Edvvard Zvvick; glavne vloge: Matthevv Broderick, Denzel VVashington, Cary Elwes, Morgan Freeman, Jimi Kennedy. Črnec v uniformi danes ni presenečenje. V obdobju ameriške državljanske vojne pa je bilo to več kot senzacija. Redko je bilo v zgodovini toliko navdušenih prostovoljcev za vojsko, kot takrat, ko je po tridesetih dnevih, ko jih je razglasil za svobodne, predsednik Abraham Lincoln rekrutiral črnce v vojsko. Petindvajset-ietnik Robert Gould Shavv (Matthevv Broderick) dobi nalogo, da množico črncev, nekdanjih sužnjev, obiralcev bombaža, nauči borilnih veščin in jih oblikuje v veščo in disciplinirano vojsko. Kljub vsem težavam mu to nazadnje uspe in je s tem spodkopal sumničavost severnjakov o oboroževanju črncev. KINO 8. junija CENTER prem. amer. akcij, filma VOJNA ZA SLAVO ob 17., 19. in 21.15 uri STORZIČ amer. srhlj. MUHA II. ob 16. uri, ital. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. erot. drame HOT SPOT - VROČE MESTO ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ZGODBA O NICOLE ob 21. uri DUPLICA franc. ljub. kom. ŠTUDENTKA ob 19. uri, amer. ljub. drama ČAJ V SAHARI ob 21 uri ŠKOFJA LOKA amer. melodrama CMERA ob 18 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI. ob 20. uri RADOVLJICA amer vojni film MEMPHIS BELLE ob 18. uri, amer. zab. grozlj. BOLNICA FRANKENSTEIN ob 20. uri BLED amer. akcij, film AMERIŠKI LOVEC ob 18. in 20. uri BOHINJ amer grozlj ČAROVNICE ob 20. uri SLOVENIJA 1 17.05 ALCAPONE ameriški črno beli film; režija: Richard Wilson; igrajo: Rod Stei-ger, Fay Spain, Murvyn Vye, Ne-hemiah Persoff. V filmu spremljamo Al Capone-jev nezadržen vzpon, h kateremu v največji meri pripomorejo korumpirani politiki in policaji. Tako za politiko kot za policijo je mafijski denar, podkupnine in financiranje volilnih bojev, izredno pomemben. Tako jih seveda ne zanima izvor denarja, spretni Capo-nejevi advokati pa znajo poskrbeti, da Caponeju pravosodje ne more do živega. Javnost ve, da je za večino čikaških mafijskih ubojev, obračunov in zločinov hči Al Caponejeva tolpa, toda zaradi pomanjkanja dokazov mu sodišče ne more do živega. Al Capone bo obsojen zaradi utaje davkov (za zločinske zaslužke), ker ameriška država ne more ostati mirna ob tako hudem prekršku. Če lahko zamiži ob zločinih, se ji ob utaji davka njene oči pravice na stežaj razprejo. Tako Al Capone obsedi v kraljevsko urejenem zaporu, iz katerega lahko še naprej vodi svoje mafijske posle. 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 8.45 Video strani 8.55 Otroška matineja, Živ žav 9.50 Hči morskih valov, ponovitev norveške nadaljevanke 10.30 Boljše življenje, humoristična nadaljevanka TV Beograd 11.10 Videomeh 11.40 Obzorja duha 12.50 Video strani 13.00 ONA + ON, ponovitev 14.30 EP Video strani 14.35 Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka 15.25 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Al Capone, ameriški film (čb) 18.45 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Zgodilo se je na današnji dan, nadaljevanka TV Sarajevo 20.45 EPP 20.50 Zdravo 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 EP Video strani 22.35 Sova Kremplji in praske, ameriška nanizanka Taggart, škotska nanizanka 23.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.25 Yu ročk master, reportaža iz Kranja 14.55 Pariz: Tenis - Roland Garros, finale moški, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Poznavalec piva, angleška dokumentarna serija 20.40 Atene: Košarkarski turnir Fiba, prenos tekme za 1. mesto 22.15 Ciklus filmov R. VV. Fassbinder-ja: Hrepenenje Veronike Voss, nemški film (čb) 23.55 Športni pregled, oddaja TV Črna Gora 0.40 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.40 Poročila 9.45 TV koledar 9.55 Dobro jutro, spored za otroke 10.55 Sisak: 120-letnica rojstva Stjepana Radića, prenos 12.00 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 Zdravila, izobraževalna oddaja 14.25 Sestanek brez dnevnega reda 17.05 Veni, vidi 17.10 Dirkač, francoski film 18.45 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.05 Hofmanova Vera, drama TV Beograd 20.55 Boj za demokracijo, dokumentarna serija 21.50 TV dnevnik 22.10 Glasbena oddaja 23.15 Športni pregled, oddaja TV črna Gora 0.00 Yutel 1.00 Poročila TV HRVATSKA 2 22.20 Vse razen ljubezni, humoristična nanizanka 22.55 Zvezdne steze, ameriška nanizanka 23.40 Nadure, ameriška nanizanka KANALA 20.00 Kiu in prijatelji, španska mladinska nanizanka 20.30 Ubijalska zima, ameriški barvni film TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Aktualna tema, ponovitev 20.10 Ameriško dekle, ameriški barvni film 22.20 TV dnevnik 22.00 Globus 22.20 TV dnevnik 22.40 V svetu domišljije, televizijska nanizanka TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Mesto pod morjem, ameriški film; Stuart VVhitman, Robert Wagner 10.35 Pan-Optikum 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 Pisarna, pisarna, serija 13.35 Gospod Hobbs gre na počitnice, ameriški film 15.30 Otroški program 15.55 Jaz in ti 16.15 Ena, dva ali tri, otroška oddaja 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 17.50 X-large 18.30 Sever in jug 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Jaz o sebi 21.15 Leteči Holandec, film 22.15 Vizije 22.20 Gost na lovu, TV film 23.55 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Universum 11.00 Začarano platno, italijanski film 13.00 Dober dan. Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Športno popoldne Tenis - odprto prvenstvo Francije, finale (m), iz Pariza 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Primer za tožilca 20.15 Kraj dejanja, Do vratu v blatu 21.50 Čas v sliki 21.55 Šport 20.00 Naredi še enkrat, očka, ameriški film; Redney Dangerfield, Sally Kellerman, Burt Young, Keith Gordon 23.30 Chicago 1930. Al Capone, 2. del 0.15 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu -10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP -18.59 - Odpoved programa FTLMNET 7.00 The Silence 9.00 Superdad, komedija; Kurt Russel, Bob Crane 11.00 Evvoks: The Battle For Endor 13.00 Battle Hymn 15.00 Original One And Only Genuine, komedija 17.15 Medi-um Cool 19.15 Suspect 21.15 Buli Durham, drama; Susan Sarandon, Kevin Costner, Tim Robbins 23.00 The Offence, drama; Sean Connery, Trevor Hovvard 1.00 Soup For One 3.00 Sidecar Racers 5.00 The Curse, komedija RTL PLUS 6.00 Mr. T. 6.20 He Man 6.45 Jetsono-vi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.30 Herkulove pustolovščine, italijanski film 11.00 Ta teden 12.05 Harem, ameriški film 13.05 Moj oče je zunajzemeljsko bitje. Družina- Mun-ster, Ultraman 14.25 Gospodična iz urada, nemški glasbeni film 15.55 Vsi ubogajo moje povelje, ameriška komedija 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Tam, kjer cvetijo rože, avstrijski film 21.55 Spieglov TV magazin 22.30 Prime Time 22.45 Model in vohljač Ć24.05 Ponoči, ko zmrzne kri, grozljiva odkritja 24.30 Neznane dimenzije 1.15 Alfred Hitch-cock prikazuje SCREENSPORT I. 30 Tenis - Pariz 4.00 Kolesarstvo 4.30 Golf - Kemper 6.30 Bovvling 7.30 Surfanje 8.00 Jadranje 9.00 Nogomet II. 00 Britanski rally 12.00 Triatlon -Iron Man 13.00 VVrestling 14.00 Avto moto dirke veteranov 15.00 GO - nizozemski moto šport 16.00 Golf - Ful-ford, prenos 19.00 Britanski moto šport 19.30 Golf - Bolck, prenos 21.30 NBA košarka - finale končnice, prenos 24.00 Dirke NASCAR 1.00 Konje-ništvo NOVO V KINU KINO_9. junija CENTER amer. vojni film VOJNA ZA SLAVO ob 17. uri, amer. ljub. drama ČAJ V SAHARI ob 19. uri, prem. amer. drame AVALON ob 21. 15 uri STORŽIČ amer. kom. DUH ob 16. uri, ital. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. erot. drama HOT SPOT - VROČE MESTO ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ZGODBA O NICOLE ob 21. uri DUPLICA amer. akcij, film NEVARNA MISIJA ob 10. uri, prem. akcij, thrill. ODPADNII ob 17., 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. melodrama CMERA ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. BRUC ob 19. uri RADOVLJICA amer. kom. MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 18. uri, amer. vojni film MEMPHIS BELLE ob 20. uri BLED amer. thrill. STRIPTIZ SMRTI ob 18. uri, amer. grozlj. ČAROVNICE ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film AMERIŠKI LOVEC ob 20. uri AVALON ameriška drama; režija: Barry Levison; glavne vloge: Leo Fuchs, Eve Gordon, Jou Jacobi, Armin Mueller - Stahl, Elizabeth Perkins, Joan Plovvright, Kevin Pollak, Aidan Quinn. Bratje Krichinsky so v prvih desetletjih tega stoletja prišli v Ameriko in se v njej, ne da bi pri tem izgubili zvezo s tradicijo in zavest njihovega porekla, uspeli znajti. Ustvarijo si družine in Sam Krichinsky je med razvejanimi stebli družine najvplivnejši. Vendar pa se prav on znajde pred velikim problemom: njegov sin Jules se ne zmeni za tradicijo, želi se popolnoma amerikanizirati in zaradi tega spremeni priimek... 13.30 Športno popoldne 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 14.55 Roland Garros: tenis - odprto 8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 prvenstvo Francije, finale (m), Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matine- prenos ja - 11.03-16.00 Naši poslušalci česti- 20.40 Atene: Košarkarski turnir ob tajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca stoletnici FIBE, finale, prenos domačih - 17.30 Humoreska tega PONEDELJEK SPOREDI -1 10. junija 1991 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 22.30 Sovjetska zveza v 90-ih letih, Stagnacija ali preobrat 23.30 Nočni studio, Mreža in riba 8.50 9.00 9.00 9.30 9.45 10.15 14.55 15.05 16.25 16.30 17.50 17.55 18.00 18.05 18.05 18.20 18.35 18.35 18.45 19.00 19.15 19.30 19.55 20.05 21.10 21.55 22.15 22.20 22.55 0.15 Video strani TV Mozaik, ponovitev Tovarišija Petra Grče, igrana serija HTV TV mernik, ponovitev Mladinski pevski festival Celje 89: Mladinski pevski zbor Suc- humi, Gruzija Obzorja duha, ponovitev Video strani Zdravo, ponovitev EP Video strani Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Spored za otroke in mlade Novosti založb: Odprta knjiga Radovedni Taček: Kladivo Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Rekviem za Borisa, drama HTV Osmi dan TV dnevnik, vreme EP Video strani 400 let slovenske glasbe Sova: Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka Taggart, škotska nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Radi ste jih poslušali 20.35 Po sledeh napredka 21.05 Sedma steza, športna oddaja 21.35 Omizje Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Familv album, tečaj ameriške angleščine 10.30 Zlata nit, otroška serija 11.00 Poletni program 11.00 Ali Baba in štirideset razbojnikov, ameriški mladinski film 12.25 Roanoak, ameriška nadaljevanka 13.15 Boj za demokracijo, ponovitev dokumentarne serije 14.10 Šaljivi hišni video, humoristična serija 14.40 Poročila 14.45 TV koledar 14.55 Rumena reka, dokumentarna serija 15.50 Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka 16.15 Zvezdne stene - nova generacija, ameriška znanstvenofantastična nanizanka 17.00 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 17.45 Zlata nit, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Morje, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dobrodelni koncert, prenos iz dvorane Vatroslav Lisinski 21.35 Boljše življenje, humoristična nadaljevanka TV Beograd 22.30 Sedem dni v svetu, zunanja politika 23.00 TV Dnevnik 23.20 Kinoteka Hollvvvooda: Očarljivost, ameriški film 1.10 Yutel 2.10 Poročila 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Svet športa 21.10 Prvaki razreda, humoristična nanizanka 23.35 Poročila 23.50 Glasbeni vsakdan KANALA_ 20.00 Kiu in prijatelji, španska mladinska nanizanka 20.30 Kralj kung-fuja, hongkonški barvni film TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.25 19.50 20.30 21.00 21.30 22.20 22.30 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Stanlio in Olio Glasbena oddaja Ponedeljkov športni pregled Tomo Česen: Človek, ki je videl boga, dokumentarna oddaja V svetu domišljije, televizijska nanizanka TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Dopoldanski program; Čas v sliki 9.05 Reportaža o tradicionalni dunajski godbi 9.30 Slika Avstrije 9.35 Šolska TV 10.00 Gospod Hobs gre na počitnice, ponovitev ameriškega filma 11.50 1000 mojtrovin 12.00 Spomini 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca, ponovitev 13.45 Turizem v Keniji, ponovitev 14.10 Angel se vrača, zamenjava vlog 15.00 Otroški program 15.05 Charlie Brovvn in Snoopv, risanka 15.30 Am, dam, des 16.10 Gusarji z reke Spree, velika sprava 16.35 Ding dong, otroci intervjujajo znane osebe 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Sever in jug 19.20 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Peter Strohm 22.15 Preplah v parku mamil, ameriški film; Al Pacino, Kittv Winn, Alan Vint, Richard Bright 0.00 Stephen Climax 0.40 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.35 Leksikon umetnikov 16.45 Somrak 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pisarna, pisarna 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba SLOVENIJA 1 20.05 REKVIEM ZA BORISA drama hrvaške TV; scenarij: Lada Kaštelan; nastopajo: Vili Ma-tul, Siniša Popovič, Marina Ne-met, Ksenija Pajič, Branko Meni-čanin, Vanja Matujec, Sanja Marin in Barbara Rocco Drama odslikava generacijo gimnazijcev po desetih letih. Pripoved se začne z Borisovim pogrebom. Njegova tragična smrt je vzrok, da se preverijo prijateljski odnosi med tistimi, ki so še ostali. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - FILMNET 7.00 The Shaggy Dog 9.00 The Great Georgia Bank Hoax, komedija 11.00 Baltemant De Coeur, srhljivka 13.00 The List of Adrian Messenger, grozljivka; Kirk Douglas, George C. Scott 15.00 The Offence 17.00 Che-ers for Mrs. Bishop 19.00 The Karate Kid III 21.00 School Date 23.00 The Curse, komedija 1.00 Scandal, akcijski 3.00 Bad Manners 5.00 Glass RTL PLUS HITRA IN KVALITETNA IZDELAVA VSEH VRST OČAL - z receptom ali brez OKULISTIČNI PREGLEDI VSAK TOREK od 16. do 18. ure PESTRA IZBIRA KVALITETNIH UVOŽENIH OKVIRJEV IN SONČNIH OČAL KVALITETNA IN HITRA STORITEV! MARIJA PRIMC odprto od 8.-12. ure (vsak dan) od 15.-17.30 ure (ponedeljek, torek) od 14. - 16. ure (petek) 6.00 Dobro jutro in poročila 9.15 Že spet ti 9.35 Usmrtitev, nemški film 11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko proočilo 13.10 Ham-mer 13.35 Kalifornijski klan 15.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Bojna ladja Galactica 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Ekipa A 20.15 Šef 21.10 Foxlire, ameriški film 22.55 10 pred 11 23.30 Playboy late night 0.30 Alarm prve stopnje, ameriški film SCREENSPORT 8.00 Mednarodni moto šport 9.00 Avto moto dirke veteranov 10.00 Argentinski nogomet 11.00 Monster Truck 12.00 Profesionalni boks 14.00 Konje-ništvo 15.00 Britanski rally 16.00 NBA košarka - finale končnice 18.00 VVrestling 19.00 GO - nizozemski moto šport 20.00 Formula ena - film 20.30 Španski nogomet 21.00 Atletika Ponovno Švedska. Osvajalska žilica jim pačne ne da miru. Govorim o duetu Roxette, ki zavzeto m nezadržno osvaja vse vrhove popularne glasbe. Karkoli pride izpod njunih rok se spremeni v suho zlato. Z najnovejšega albuma »]oyride« je naslednja pesem »Fading like a flo-wer«. (V srcu je toplo, misli prazne), ki jo že prepeva kranjska mladina. KINO 10. junija CENTER prem. amer. west. drame PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20 uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVUICA amer kom MAŠ ČEVANJE SMRKAVCEV ob 20. uri BLED amer. zab. grozlj. BOLNICA FRANKENSTEIN ob 20. uri ZA DOM IN DRUŽINO PIŠE: Danica Dolenc POSKUSIMO SE ME Ko smo zadnjič predstavljali kot prijazni obraz gospo Zor-manovo, poslovodkinjo iz trgovine Živil v Žabnici, smo omenili tudi burek, ki ga je prinesla ena od gospodinj trgovkam za priboljšek. Odličen je bil. No, zdaj smo izvedeli, da je bila ta gospodinja Milena Lužan s Šutne in je bila tako prijazna, da nam je zaupala recept. Burek Potrebujemo: vlečeno testo, 4 jajca, 1/2 kg skute (suho kašasta je boljša), 1 jogurt, 1 kislo smetano, 15 dkg navadne margarine, vodo. olje za pekač. V trgovini vzemimo že pripravljeno vlečeno testo; ne tisto iz zamrzovalnika, temveč ono, cenejše, suho, ki ga dobite na policah. 6 pol vsebuje. Pekač dobro namastimo z oljem. Pripravimo namaz in sicer jajca zmešamo s skuto, jogurtom in kislo smetano ter dodamo margarino, ki smo jo segreli le toliko, da se stopi. Vse skupaj zmešamo in malo posolimo, dodamo 1 jogurtov lonček mrzle vode. V pekač položimo prvi dve poli vlečenega testa, tako da visi čez rob, in namažemo s prvo tretjino namaza. Tega prekrijemo z eno polo testa, namažemo, prekrijemo še enkrat in še enkrat namažemo. Povrhu pokrijemo z zadnjo, šesto polo testa. Testo, ki visi čez pekač, zavihnemo navznoter, vse skupaj malo potlačimo z dlanmi in damo v segreto pečico. Burek pečemo 15 minut pri 200 stopinjah C, zatem ga vzamemo iz pečice, ga prelijemo z 1 kozarcem vroče vode in damo ponovno v pečico za 5 do 7 minut. Jemo še toplega. Po želji ga lahko tudi osladkamo in ga imamo za sladico. Če nam ostane za naslednji dan, ga enostavno porinemo za nekaj minut v vročo pečico in imamo burek, kot bi bil pravkar pečen. HUJŠAJMO Z JOŽETOM Dietna kuhinja v Creini "Snujsevalne diete ne smejo ogrožati zdravja in porušiti osnovne presnove v organizmu. Vsebuje naj manjše količine kalorij, kljub temu pa mora imeti hrana dovolj hranilnih snovi in biti bogata z zaščitnimi snovmi (vitamini, minerali, beljakovinami). Zmanjšajte količino kruha, testenin, maščobnih jedi, tekočin in soli, sladkor uporabljajte v najmanjši možni meri. Povsem izključite alkohol, oljne mesne omake, čokolado, bonbone. In še to: ne odhajajte s polnim želodcem v posteljo!" Tako je k shujševalni dieti, ki jo je pripravil za svoje goste, zapisal Jože Zalar, šef kuhinje v hotelu Creina v Kranju. Kot namreč že veste, v poletni sezoni bodo v Creini nudili dietne jedi, brez moke in maščob. Kako bo to izgledalo, so prikazali na degustaciji pretekli petek. Marsikatera preokrogla je ugotavljala, da bi ob takšni hrani zares lahko izgubljala kilograme, če bi le imela koga, da bi ji jo pripravljal. Zdaj je to posebna ponudba v Creini, ki jo je treba izkoristiti. Jože Zalar pa nam je dal tudi enotedenski menu za pet dnevnih obrokov. Danes ga objavljamo in upamo, da bo marsikomu od naših bralk in bralcev prišel prav. 1. dan 2. dan Zajtrk: kuhano jajce, navadni jogurt, rezina črnega kruha Dopoldanska malica: sir eda-mec, jabolko Kosilo: čista goveja juha, telečji file, cvetača, solatni bife, miksano sadje Zgodnja večerja: puranov zrezek po florentinsko, grozdje Zajtrk: rezina sira, sadje, hrenovka Dopoldanska malica: rezina črnega kruha, skutni namaz Kosilo: paradižnikova juha, kuhana govedina, zelenjavna priloga, jabolčni zavitek Zgodnja večerja: pečena prepelica, solata 3. dan Zajtrk: topljeni sir, bio kruh, čaj z limono Dopoldanska malica: zelenja-vno-mesna solata Kosilo: špinačna kremna juha, modro kuhana postrv, kuhan krompir, solata, puding na vodi s sadjem Zgodnja večerja: pečen ramste-ak, dušen riž, kivi 4. dan - sadni dan Na pet obrokov razdelimo 1,50 kg sadja; sadje mešamo z naribanim korenjem ali pa ga mik-samo. 5. dan Zajtrk: posebna salama, bio kruh, jogurt Dopoldanska malica: kuhano jajce, skutni namaz, čaj z limono Kosilo: čista goveja juha, žre-bičkov zrezek, beluši s sirom, solata, šarlota Zgodnja večerja: vegetarijanski bio kruhek 6. dan Zajtrk: jajce na oko, rezina črnega kruha, čaj z limono Dopoldanska malica: sir ementaler, hruška Kosilo: špinačna kremna juha, puranov zrezek, pečen krompir, solata, sadna solata Zgodnja večerja: nadevan paradižnik s sirom, čaj z limono 7. dan_ Zajtrk: hrenovka, bio kruh, čaj z limono Dopoldanska malica: vitaminski krožnik z jajcem Kosilo: vegetarijanski hladno topli bife Cena prehrane je okoli 150 din na dan. Poleg tega priporočajo tudi več gibanja, izlete v naravo, savno, masažo. TA MESEC NA VRTU Junij je mesec, ko imamo v vrtu izredno veliko opravil. Nadaljujemo s saditvami: visoki fižol, solate, brokoli, zelena, por, brstičnik; sejemo ponovno poletno solato, radič, ohrovt, zelje, cvetačo (zgodnje sorte: Flora Bianca), ponovno korenček (Beguševa mama pravi, da korenček posejemo med čebulo, ko jo drugič oplevemo, to je junija. Do jeseni je potem še dovolj časa, da se korenček odebeli.), radič (slad-kornik), nizki grah (mezgovec). Izkopavamo siljen krompir, obiramo grah in prvi fižolček, pulimo poletno redkev, velikonočno repo, režemo prve glave ranega ohrovta in zelja ter cvetače, režemo poletno solato in zadnjo zimsko. Prered-čimo korenček, pastinak, črni koren, korenasti peteršilj, vrtno peso, sejemo čebulo za čebulček, pospravimo srebrnjak. Jagode škropimo z euparenom proti sivi plesni. Kumare v gnojaku pinciramo na 6. do 8. list. Paradižniku zrežemo stranske poganjke in priščipnemo zalistnike, ko so 10 do 15 cm dolgi. Ko se začno kapusnice vrhati v glave, jih ogrnemo, prej jih še podlistno pognojimo. Zatiramo zelenjadne muhe. Setveni koledar Danes, v petek, 7. junija, je čas za sajenje sočne zelenjave, kot so solate, radiči, zelje, ohrovt, motovileč, cvetača, jutri dopoldne bo primerno za podtalne plodove, za sajenje kolerabic in podobnega, popoldne pa spet za zelenjavo. V nedeljo ves dan in v ponedeljek dopoldne lahko sadite rastline z nadtalnimi plodovi, kot so fižol, paradižnik, grah in podobno. V ponedeljek popoldne pustite vrt pri miru. V torek, 11., in v sredo, 12. junija, bo čas za podzemne plodove, v četrtek, 13., in v petek, 14., sadite le rožice, vse drugo pustite, v sredo, 15. junija, pa bo spet primerno za sajenje solate. Sledijo trije dnevi, ugodni za nadtalne plodove, to je 16., 17. in 18. junijjn štirje dnevi, to je od 19. do 22. junija, za podzemne plodove. Ze 22. popoldne in ves 23. junij boste lahko sadili rožice in oljnice ter dišavnice vseh vrst. Na ponedeljek, 24. junija, bo spet ugodno za zelenjavo in rastline z nadzemnimi plodovi, v torek ves dan in v sredo zjutraj sadite sočno zelenjavo, popoldne in v četrtek ter petek, 28. junija, bo čas za rastline z nadzemnimi plodovi. Od sobote, 29. junija, do ponedeljka, 1. julija opoldne, bo čas za podzemne plodove, medtem ko bo popoldne, ves torek, 2., in še v sredo dopoldne, 3. junija, čas za rožice. V sredo, 3. julija, popoldne in v četrtek, 4. julija, dopoldne bo spet čas za sajenje rastlin z nadzemnimi plodovi, potem pa bo dva dni čas za sočno zelenjavo in v soboto, 6. julija, popoldne za rastline z nadzemnimi plodovi. V nedeljo, 7., in v ponedeljek, 8. julija, pustite vrt raje pri miru, ni prava luna prav za nobeno saditev, v torek, 9. julija, lahko sadite rastline s podzemnimi plodovi, v sredo, 10. julija, pa rože in oljnice. TEMA TEDNA DEMOKRAJCI Zadnjič smo se zelo grdo norčevali in spakovali, ko smo verjeli novinarju Dela, ki je poročal o stoterih nerodnostih državnih predstavnikov jutrišnje države Slovenije, predstavnikov, ki so sodelovali na elitni in prvi promociji Slovenije na srečanju evropskih regij v Franciji. Le-tam so, denimo, predstavniki države Slovenije brali iz beležnice podatke o slovenskem gospodarstvu, podatke, ki nikomur ničesar ne povedo ali ki nikomur ničesar ne pomenijo; nekakšna krona vsega pa je bila, ko je slovenski predstavnik slovensko in francosko občinstvo ob prisotnosti slovenske prevajalke nagovoril v spakedrani angleščini in s tem dodobra namučil prevajalko. Sveto smo verjeli uglednemu novinarju in... Nasankali? Čez nekaj dni je bil v taistem dnevniku uradni demanti, češ kako je bilo na srečanju evropskih regij s slovenske strani vse O.K. Komu zdaj verjeti? Pronicljivemu novinarju ali uradni depeši? Če se vam še ni posvetilo, da je v tej bodoči državi Sloveniji treba verjeti le posvečenim izvoljenim predstavnikom ljudstva, se vam pa še zanesljivo bo! Tu in danes ni več nobenih dilem: hrabro kot en mož v nove osvoboditvene zmage in v nove zgodovinske trenutke! Pa - saj smo vzgojeni v kolektivističnem duhu in zakaj - za vse na svetu - ne bi mogli preživeti še kakšne kolektivne norosti, pri kateri velja eno in osnovno neovrgljivo geslo: Kdor ni z nami, je proti nam! »Ringelšpil« Tako zaželenemu in pričakovanemu individualizmu je že v zarodku odklenkalo - ko se je želel poroditi, smo ga krepko s krepelom po glavi, da ja ne bi svojeglavo rovaril po SL, Sloveniji ali Sierri Leoni, kakor že hočete. SL je namreč mednarodna avtomobilska in najbrž še kakšna oznaka državice Sierre Leone. Vse nalepke SL po naših avtomobilih so zgolj izraz pobožne želje, da bi bili enkrat že država Slovenija, z zastavo, grbom in z vsemi atributi slovenske državnosti. Kar je seveda strašno fino, če gledaš z višin in seveda čisto nepomembno, če si v nižinah, vržen z delovnega mesta in zato človeško ponižan. Če bi se gospoda zmogla samo za en dan vživeti v položaj »trajnega presežka«, ne bi niti v sanjah več pisnila, kako fino in imenitno bo, ko bomo ob tej in tej uri samostojni in suvereni. Piš me v uh kakršenkoli že zgodovinski trenutek, če pa bom lačen, raztrgan, siv in bel! To je seveda destruktivni pogled iz moje kuhinjske perspektive, ki ga, lepo vas prosim, ignorirajte! Nekateri smo pač čudaki, večna opozicija, tudi tako lepim in pametnim predstavnikom države Slovenije, ki ob vsaki priložnosti konverzirajo v tujem jeziku, pa čeprav so »vzeli« komajda prvo lekcijo tuje »šprahe«. Tako, kot se je - spet!?! - oni dan zgodilo v Benetkah, ko je naš minister za turizem tako »zašprehal« v polomljeni italijanščini, da je - spet!?! - zmrazilo dopisnika in je javnost obvestil o ponovni blamaži! Pa ja oe sledi spet kakšen uradni demanti? Ko te v nekem trenutku čisto obvladuje čisto naravni strah pred dnevom D, ti - glej ga spaka - iz ljubega nam parlamenta prileti kot strela z jasnega: nobene efektifae odcepitve ne bo, ker tudi novega denarja ne bo, saj nimamo zanj nobene podlage! Tako torej - veliko rompa in pompa za dejanski nič! In smo kajpak spet na tem našem »ringelšpilu«! Okrog in okrog, v daljave in širjave! Ko človek že misli, da se bo 27.junija zbudil v totalni tišini in miru odcepitve in kot dojenček zamežikal v sveže jutro odcepitvenega dne, se ti z eno samo parlamentarno razpravo vse podre! In smo spet na tem našem »ringelšpilu«! Seja se nadaljuje - je podobne zadeve komentiral že Ostap Bender. • D. Sedej Slovenska vlada dolgo ni hotela - »iz taktičnih razlogov« -razkriti, kakšen osamosvojitveni program ima pripravljen v predalih. Sedaj skrivnosti ni mogoče več zamolčevati: gre za t. i. samonastajajoči program. Po tem, kar je v republiškem parlamentu povedal minister Šešok, je tudi tistim Slovencem, ki so z eno nogo že v Evropi, postalo jasno, da mama Jugoslavija še ni rekla zadnje besede. Spet so imeli prav tisti, ki imajo devize v slovenskih nogavicah. Parlamentarne debate o mariborskih dogodkih prejšnji teden ni bilo, ker po mnenju vlade za to ni bilo potrebe in tudi »vrhovni komandant« Kučan je bil odsoten. Pa še čistilke so bile tisti dan vse nasršene, ker bi rade šle prej domov, pa vreme,... vreme je res bilo nikakršno. Slavisti na RTV stojijo tako rekoč pred nerešljivim problemom. Novo vodstvo jim je namreč naložilo na vsak način poiskati nov izraz za besedo »suspenz«. To, kar je imelo v mislih, ko je suspendiralo Milana Bajžla in Eda Resmana namreč ni to, kar je naknadno prebralo v zakonu. Sprejemljive bi bile vse variante, kot npr. odstop, sestop, izstop ali celo prestop, skratka vse, kar ne pomeni ponoven VSTOP omenjenih dveh gospodov v RTV hišo, za kar imata še vedno vse zakonske možnosti. »Ne razumem, da je letos, ob ponovni uvedbi, moglo priti do takega upora dijakov proti temu dokazu zrelosti,« je Vladimir Mohorič v svojem slavnostnem nagovoru ob praznovanju 90. obletnice prve mature na kranjski gimnaziji okrcal dijake, ki so proti zaključnemu izpitu. Nič zato. Mladina razume, da vsi ne razumejo njenih zahtev, pa čeprav so v šoli opravili tudi »zrelostni izpit«. demokratizator ČLOVEK, NE JEZI SE Babako in Kuniquat V nekaterih slovenskih trgovinah, na policah s sadjem in na tržnicah (npr. ljubljanskih) imajo naprodaj čilsko grozdje (čisto navadno grozdje, ki je dozorelo v Čilu), avokado, babako in ku-niquat. Te štiri vrste sadja smo uvozili iz Južne Amerike, cene so temu primerne in znašajo od 112,00 din za avokado do 144,00 za babako ter 380,00 za kuniquat (en kilogram). Priznam, da babaka ali kuniquata (podoben je majhnim pomarančam) še nisem jedel. Nekaj podobnega se mi utegne že kaj kmalu dogajati tudi glede jabolk, saj so že po 50,00 din kilogram. Zato je skrajni čas, da dozorijo sosedove češnje, kajti sadja v trgovinah si pri teh cenah privošči vse manj iskalcev vitaminov. Kupite stanovanje - na Cipru! Če kupujete, prodajate ali zgolj firbcate okrog stanovanja, potem veste, da se povprečne cene za kvadratni meter v (še ta mesec) samostojni Sloveniji vrtijo med 1.500.- in 2.500 DEM, pri čemer večina prodajalcev zahteva še to, da kupec plača vse davke, prepis ter druge dajatve, kar prinese povprečno ceno blizu 3.000.- DEM/m:. Družba P. Lordos Group s Cipra prodaja apartmaje na Cipru po 400.- do 800.-USD (ameriških dolarjev). Ob sedanjem razmerju DEM : USD, ki znaša 1,71 : 1, so zatorej ciprski apartmaji po 680.- do 1.360.- DEM za kvadratni meter. Ciprska posredniška firma daje tudi možnosti zamika plačila (česar vam naši prodajalci stanovanj niti slučajno ne nudijo). Ob doslej znanih rešitvah za odkup družbenih stanovanj vam bo le težko uspelo, da bi skupaj z vsemi popusti dobili v Sloveniji stanovanje ceneje kot na Cipru. Le kdaj bomo tako samostojni, kot Ciprčani?! Jeklo Mednarodni inštitut za železo in jeklo je izračunal, da je -prvič po letu 1986 - lani padla svetovna proizvodnja jekla za 2 (dva) odstotka. Najbolj je proizvodnja nazadovala v Braziliji (18 odstotkov) in Kanadi (22 odstotkov), obenem pa zrasla za 11 odstotkov v Mehiki in neverjetnih 18 odstotkov v Turčiji. V obdobju zadnjih desetih let so v Južni Koreji, Turčiji in na Tajvanu kar potrojili proizvodnjo jekla. V primerjavi z istim obdobjem lani pa so slovenske jeklarne proizvedle za 53,3 odstotka manj jekla. In nekaj tisoč brezposelnih jeklarjev. AKlaMatOR Barbara je presenetila prijateljico Tatjano »Saj ne more biti res da si prvič na konju!« Takole nam je pisala Barbara Živalic iz Praš pri Mavčičah: »...zelo rada bi presenetila svojo najboljšo prijateljico Tatjano Rant z Javornika pod Joštom. Nadvse si želi, da bi imela kdaj priložnost, da bi jahala lipicanca...« Ko smo se v začetku maja oglasili pri Tatjani in ji povedali, da bomo njeno željo izpolnili, presenečena Tatjana sploh ni mogla do besede. Nato smo »na uresničitev želje« morali čakati kar štiri majske sobote: prva sobota - dež, druga sobota - dež, tretja sobota -dež in četrta sobota - spet dež. Končno smo le »ujeli« sončno nedeljo in se z Barbaro in Tatjano odpeljali na hipodrom v Komendo pri Kamniku. povabila, naj se še kdaj oglasi v konjeniškem klubu Komenda, saj je že na začetku veliko obetala in bi lahko postala odlična jahačica. Tatjana je obljubila, da se bo še oglasila in na koncu dejala, da ji je bilo izredno všeč. Bilo je imenitno zato, ker se ji je izpolnila največja želja. Za to pa je v naši akciji »igra presenečenja« poskrbela njena najboljša prijateljica Barbara... • D. Sedej, foto: Igor Pokorn Na lipicanca. Tatjana je lipicanca najprej temeljito očistila Pod prijaznim mentorskim vodstvom Jelke Pokorn sta se tako Barbara kot Tatjana najprej temeljito seznanili z nego konja. Tatjana je lepega lipicanca pripeljala iz hleva in ga skrtačila. Konja je bilo treba tudi ogreti in šele nato je z jahanjem lahko poskusila tudi Tatjana. Slo ji je imenitno - tako da smo komajda verjeli, da je Tatjana res prvič na konju. Sicer zelo redkobesedna Tatjana je na lipicancu zares uživala in kar je najpomembneje: sploh se ni nič bala. Prijazna Jelka Pokorn, ki ima tudi sama konja v Komendi, ji je v nekaj urah povedala o konjih izredno veliko, tako tla je bila Tatjana poleg jahanja deležna tudi zanimivega poduka. Ob koncu je šlo pogumni Tatjani tako dobro, da je Jelka komentirala: »Saj ne more biti res, da si prvič na konju!« In jo V soboto, 29. junija, bo na hipodromu v Komendi pri Kamniku turnir v preskakovanju zaprek. Sodelovali bodo vsi slovenski jahači. Poskusila je tudi Barbara... Tatjana in Barbara v Komendi 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 9.00 9.00 10.05 10.35 11.20 16.15 16.25 16.30 17.50 17.55 18.00 18.05 18.05 18.15 19.00 19.15 19.30 19.55 20.05 21.10 21.20 21.50 22.10 22.15 23.35 Video strani TV mozaik Zgodbe iz školjke Sedma steza, ponovitev Osmi dan, ponovitev Omizje, ponovitev Video strani EP Video strani Sova, ponovitev EP video strani Poslovne informacije TV dnevnik Spored za otroke in mlade Lolek in Bolek, risanka Denis Poniž: Nočni čuvaj v živalskem vrtu, posnetek gledališke predstave Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Ingverjevo drevo, angleška nadaljevanka Novosti založb Marlboro music shovv TV dnevnik, vreme EP Video strani Sova Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka Taggart, škotska nanizanka Video strani 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Petdeset plus 21.20 Na zdravje!, ameriška humoristična serija 21.55 Dokler se ne snideva spet, angleška nadaljevanka 23.00 Poročila 23.15 Večer jazza KANALA_ 20.00 Kiu in prijatelji, španska mladinska nanizanka 20.30 Mačka, francoski barvni film; Jean Gabin, Simone Signoret, Annie Cordv 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Baletno tekmovanje Novi Sad '91 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer, Zgodba o Hollywoodu, angleški dokumentarni film 22.25 Satelitski programi, poskusni prosi 22.45 Yutel 1, PROGRAM TV HRVATSKA 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Familv album, ameriška angleščina 10.30 Majhen svet 11.00 Poletni program 11.00 Delancev street, ameriški film 12.15 Od našega dopisnika: Johan-nesburg, 2. del 13.15 L. Matačič - Beethovnova simfonija št. 8 14.00 Šaljivi hišni video, humoristična serija 14.30 Poročila 14.35 TV koledar 14.45 Svet športa 15.35 Prvaki razreda, ameriška nanizanka 16.05 Dokler se spet ne srečava, ameriška nadaljevanka 17.00 Izpod peresa Bogoslava šule- ka, izobraževalna oddaja 17.45 Majhen svet 18.15 Hrvaška danes 18.30 Otvoritev razstave o Stjepanu Radiću, prenos iz umetniškega paviljona 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Zgodbe iz Hollywooda, ameriška nanizanka 21.00 Žrebanje lota 21.10 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.40 TV dnevnik 23.00 Kinoklub Evropa: Sreča je čudna ukana, danski film 0.30 Yutel 1.30 Poročila TV KOPER 16.00 Športne oddaje 17.30 Regionalni programi TV Slovenija Studio Koper Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Al Capone, ameriški barvni film 21.30 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.20 Žrebanje lota 22.25 TV dnevnik 22.45 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.00 12.05 13.00 13.00 13.35 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 20.00 20.15 21.00 21.07 21.15 22.25 23.55 0.40 Čas v sliki Pisarna, pisarna, serija Angleščina Šolska TV Naredi še enkrat, očka, ponovitev ameriškega filma Popaj, risanka Šport v ponedeljek, ponovitev Čas v sliki Mi, ponovitev Zahodno od Santa Feja, Umazan načrt VValtonovi Mojstri jutrišnjega dne Otroški program Oddaja z miško Am, dam, des Šest Bartonovih Mini klub Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Mi Sever in jug Znanje danes Čas v sliki, vreme Šport Dežela gora TV kotiček za živali Pogledi s strani Andersonovo maščevanje, ameriško-britanski film; Kirk Douglas, Jean Seberg, John Vernon, Bessie Love Doomwatch, britanski film; lan Bannen, Judv Geeson, John Paul, Simon Oates Chicago 1930, Sindikat Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 16.45 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Pisarna, pisarna, serija 18.30 Zarjovi, lev! Živalski kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Tista stvar je, kviz 21.00 TV kotiček za živali 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa SLOVENIJA 1 20.05 INGVERJEVO DREVO angleška nadaljevanka; režija: Anthonv Garner in Morimasa Matsumoto; igrajo: Samatha Bond, Fumi Dan, Daisuke Ryn, Adrian Ravvlins, Joanna McCal-lum, Cecil Paoli in drugi. Mlada Mary MacKenzie odide leta 1903 iz rodne Škotske na Daljni vzhod, da bi se poročila z zaročencem, vojaškim atašejem Ric-hardom Collingsvvorthom. Na pot krene polna upov v čudovito prihodnost z moškim, ki ga ljubi; doživi pa pravo razočaranje, saj se izkaže, da Richard ne razume svoje romantične mladenke; tudi japonskih običajev Mary ne more kar na hitro osvojiti. Ko Richard odide na dolgo pot, ostane Mary sama. Izkoristi priložnost in se zaljubi v japonskega aristokrata Kantara Kurihana. Prav kmalu postane noseča... Nadaljevanko v štirih delih so skoraj v celoti posneli na britanskem otoku Insle of Man; njegovi čudoviti pejsaži so lahko pričarali tako škotsko kot japonsko okolje. FILMNET 7.00 La Nuit Fantastique, francoski film 9.00 Those Calloways, Disnevjev film 11.00 Belvveen The Darkness and the Dawn 13.00 The Karate Kid III 15.00 Scandal 17.00 Broken Silence, drama 19.00 Crazv Times 21.00 From The Hip, drama 23.00 Disorganized Crime 1.00 Monty Pvthon Live at the Hollywood Bowl 3.00 Tales From The Crypt, srhljivka 5.00 Instant Justice 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 15.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Mini Playback Shovv, ponovitev 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Smrtonosna preteklost, ameriška kriminalka 22.00 Eksplozivno 22.55 Zakon 23.55 V tišini noči, ameriška kriminalka SCREENSPORT RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.20 Že spet ti 9.30 Vas brez morale, avstrijski film 11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 8.00 Super kolesarji 8.30 Moto novice 9.15 Španski nogomet 9.45 Bovvling 11.00 Wrestling 12.00 Pokal Porsche Carrera - dirka v Nurnburgringu 12.30 Britanski moto šport 13.00 Avto moto dirke veteranov 14.00 Golf - Fulford 15.00 Triatlon - Iron Man Originalna kapa, kakršne so nosili ameriški vojaki v Iraku med operacijo "Puščavski vihar". Kapa je last kranjskega zbiralca razglednic, Andreja Eržena in je edina v Jugoslaviji. Poslal mu jo je njegov ameriški prijatelj. Glede na to, da je v izredno dobrem stanju, ni verjetno, da se je preskusila v puščavskem viharju... Kapa namreč. M. Peternelj, foto: A. Gorišek KINO 11. junija CENTER amer. west. drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20. uri STORŽIČ ital. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR franc. ljub. kom. ŠTUDENTKA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film JEKLENI OREL ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. kom. MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 20. uri < Iti H W Cl. < — C/3 •—5 Z W C* O o < h- 05 V dveh minutah. 200 VLomai^ev na osebo IX.. srečanje ua\uns\ov Rlpe - Rdx\a Rateški nalet na komarje Ni vsak nagec naturist Pred štirimi leti so se v Ratečah začeli resno pogovarjati, na kakšen način naj bi se najbolj učinkovito otresli zares hude nadloge: komarjev, ki so bili posebej v večernih urah tako nadležni, da si domačini sploh niso upali iz hiš. Po številnih sestankih je raziskovalna skupnost obljubila raziskavo, ki so jo v Ratečah čez leto dni tudi dobili in v kateri ugotavljajo, da je na območju Rateč in Podkorena šest vrst komarjev in da za zatiranje priporočajo sredstvo BTI. Ratečani so o uporabi sredstva BTI dobili tudi videokaseto in se tako temeljito poučili, kako se proti tej nadlogi »borijo« v Porenju. V goste so povabili tudi gospoda dr. Norberta Beckerja iz Nemčije, ki je v dvajsetih minutah vzel vzorce, jih spravil v avtomobilski prtljažnik in že čez teden dni so Ratečani prejeli njegovo raziskavo. Tudi za gospoda Beckerja, ki je član porenske mešane družbe, ki se ukvarja z zatiranjem komarjev, so bili rateški vzorci prvovrstno presenečenje: ugotovil namreč je, da je v Ratečah toliko komarjev, da v večernih urah napade človeka v dveh minutah kar 200 komarjev! Krajevna skupnost je za vodjo projekta za uničevanje komarjev imenovala Antona Po-žarja iz Rateč, ki pravi: »Gospod dr. Norbert Becker nas je povabil v Nemčijo, kjer smo se praktično in teoretično poučili, kako na profesionalen način za-treti to nadlogo. Ob koncu lanskega avgusta smo prvič poskusno škropili na Ledinah, od letošnjega marca pa pojav sistematično spremljamo. Aprila nas je 12 ljudi štiri ure škropilo, redno jemljemo vzorce, ki smo jih že poslali v Nemčijo. Doslej smo opravili že 239 prostovoljnih delovnih ur, ustno pa smo se tudi že dogovorili z Italijani na oni strani meje, da bomo škropili tudi tam. Anton Požar V Ratečah gre za travniške komarje, ki so zelo agresivni, skrbi pa nas, da bi se v večjem obsegu pojavili še gozdni komarji. Kadarkoli so poplave, moramo takoj ukrepati - gre za precejšnje amatersko delo, zato ne bi bilo odveč razmišljati o profesionalni zaposlitvi. Zdaj smo neformalni člani nemškega združenja za zatiranje komarjev, plačali smo 1.500 nemških mark članarine in za ta denar dobili material. Povezujemo se tudi z republiško komisijo za mednarodno sodelovanje; v kratkem bodo nekateri nemški župani obiskali Slovenijo, prek komisije pa se dogovarjamo tudi za druge oblike sodelovanja. Za biološko zatiranje komarjev smo pridobili vsa soglasja, od društva ekologov do Zelenih. Doslej smo imeli za 4.000 nemških mark vseh stroškov, ki pa se bodo verjetno do konca leta precej povečali - odvisno od vremena. Na žalost je že tako, da se komarjev ne bomo mogli nikoli znebiti. Ljudi in živino pa bomo obvarovali pred piki komarjev le tako, če bomo pravočasno ukrepali.« • D. Sedej Kljub temu da letos od turistične sezone pri nas ne pričakujemo veliko, je srečanje naturistov Nemčije, Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije, ki je bilo konec prejšnjega tedna v Monseni pri Rovinju, dokaz več, da je Jadranska obala zanimiva za ljubitelje narave. To pa naturisti prav gotovo so. Monsena pri Rovinju, 2. junija -"Nudizem pomeni, da se v času počitnic nag sončiš in kopaš, na-turizem pa je nekaj več. Biti naturist pomeni, da vse leto zdravo živiš, da se ukvarjaš z rekreacijo, hodiš na izlete, živiš z naravo. Naturisti pri nas imamo zato vse leto organizirane različne aktivnosti," pravi predsednik največjega slovenskega naturi-stičnega društva "K naravi" Iztok Meglic. V Društvo naturistov Gorenjske se lahko včlanite pri Janezu Zupanu, Tem-niška 4, Naklo, v Društvo naturistov Triglav pri Cvetu Trelcu v Radovljici, Staneta Žagarja 21, v Društvo naturistov "K naravi" pa v Ljubljani na Miklošičevi 38, ob torkih med 16. in 18. uro. Sicer pa je naturizem, oziroma naturistično gibanje v različnih evropskih deželah tretiran zelo različno - od popolne afirmacije do netolerance ali pa je celo prepovedan. V Sloveniji je pet društev naturistov: v Lju- pomembnejših, da mnogi ne vedo, da ta društva obstajajo. Zato bo treba izboljšati propagando za včlanjevanje v naturistična društva. Od pred treh let je Jugoslavija član svetovne naturi-stične organizacije INF, udeležujemo se kongresov in spremljamo svetovno naturistično gibanje. Zadnje leto imamo tudi mednarodne izkaznice s katerimi imamo popuste v domačih in tujih kampih."* pravi Iztok Meglic- Čeprav je tudi po svetu naturizem že nekaj let v stagnaciji, pa je gibanje močno razširjeno tako po Evropi, kot v ZDA, Kanadi in Avstraliji. "V tujini je seveda gibanje vezano na zasebno pobudo, kampi so na zasebnih zemljiščih. Naša dru- Ponovno z vami in za vas: Slash je delaven kot še nikoli. Pomagal je Lennyju Kravicu pri njegovem novem albumu. Posnel video posnetek za pesem »Always on the run«. Tudi to z Lennyjem. Sedaj pa pomaga staremu rock'n'roll mačku Alicu Copper-ju. Vendar je še vedno našel toliko časa in z odtrganimi prijatelji iz skupine Guns'n'Roses posnel skladbo za »dva« albuma. Eden je izšel pred kratkim, drugemu pa se obeta vzhod avgusta. Že veste, kdo je imel spomladi najodmevnejšo turnejo. Pet Shop Boys so poskrbeli, da se je o njihovih nastopih pisalo še in še. Spektakel nad spektakli, so ocenjevali nekateri. Prišle pa so tudi pcpudbe iz ZDA, da bi uvrstili koncert v enega izmed Brodwayskih teatrov. Koncert »Predstavo« smo si imeli priložnost ogledati tudi pri nas. Točneje v Zagrebu 14. aprila 1991. Srečanja naturistov so predvsem namenjena druženju naturistov, športnim tekmovanjem in spoznavanju. Ni pa naključje, da so že nekaj let pri nas, saj je Jugoslavija, poleg Francije, najmočnejša naturistična dežela z več kot 30 naturističnimi središči, osem milijoni površin za kampe in 20 tisoč posteljami v naturističnih naseljih. Monsena (kjer sta se dve turistki takole nastavili soncu) je vodilna med naturističnimi naselji. bljani, Kranju, Radovljici, Celju in Mariboru. Največ članov ima ljubljansko društvo "K naravi", okrog šeststo, vseh skupaj pa je v Sloveniji okrog tisoč petsto organiziranih naturistov. To število pa že nekaj let stagnira: "Vzrokov za to, da nimamo še več članov, je več, najbrž je eden štva pa zelo težko dobijo prostor za svoj kamp, edino društvo v Sloveniji, ki ima tak prostor, je mariborsko. Vzrok temu je verjetno negativen odnos oblastnih struktur do naturiz-ma." razmišlja Iztok Meglic. V. Stanovnik SLOVENIJA 1 20.05 HANUSSEN madžarski barvni film; igrajo: Klaus Maria Brandauer, Erland Josephson in drugi. Glavna oseba je Klaus Schnei-der, avstrijski vodnik, ranjen v I. svetovni vojni. Med zdravljenjem v vojaški bolnišnici skupaj s svojim zdravnikom odkrije talent za hipnozo in jasnovidstvo Po vojni se njegova kariera hipnotizerja in jasnovidca začenja bliskovito vzpenjati, pod psevdonimom Ha-nussen postane eden najbolj slovitih evropskih hipnotizerjev in jasnovidcev. Njegov konec pa se prične takrat, ko se zaplete z nacizmom, ki se vzpenja na oblast. Njegove sposobnosti hoče nacistični šef propagande izkoristiti v svojo korist in ga vplete v neizprosne politične boje. Njegova jasnovidnost pa postaja nevarna in jasnovidec, ki lahko napove usode drugih, ne more napovedati svojega tragičnega konca, niti ga ne more preprečiti. V časih totalitarizma izjemne sposobnosti ne morejo preživeti, vsrka jih neizprosen tok podivjane ideologije, ki uniči vse, kar odstopa od povprečja in zaradi tega lahko postanejo nevarne za veliko idejo. ' 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik, Živ žav, ponovitev 9.55 Lada Kaštelan: Rekviem za Borisa, ponovitev drame HTV 10.55 Ingverjevo drevo, ponovitev angleške nadaljevanke 16.15 Video strani 16.25 EP Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 Klub klobuk, kontaktna oddaja 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Hanussen. madžarski film 22.05 TV dnevnik, vreme 22.25 EP Video strani 22.30 Sova Alf, ameriška nanizanka Taggart, škotska nanizanka 23.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.25 Tel Aviv: EP v košarki (ž) Jugoslavija - Italija, prenos 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Maria Callas, portret 21.30 Svet poroča 22.15 Pokal evropskih prvakov v ba-seballu, reportaža iz Ljubljane 22.45 2. tekma finala DP v rokometu (m): Proleter - Zagreb, posnetek iz Zrenjanina 23.55 Yutel, eksperimentalni program 1, PROGRAM TV HRVATSKA 9.45 Poročila 9.50 TV Koledar 10.00 Familv album, ameriška angleščina 10.30 Gimnastika, otroška serija 11.00 Poletni program 11.00 Še enkrat suhec, ameriški film 12.40 Dobro jutro, Jazzerji 13.25 Hrvaška naivna umetnost, dokumentarna oddaja 14.25 Šaljivi hišni video, humoristična serija 14.55 Poročila 15.00 TV koledar 15.20 Na zdravje!, ameriška nanizanka 15.50 Petdeset plus, zabavna oddaja 16.50 Dokler se spet ne srečava, ameriška nadaljevanka 17.45 Gimnastika, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Videoboom, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Igrani film 22.10 TV dnevnik 22.30 Stjepan Radić, oddaja ob 120-letnici rojstva 23.30 Yutel 0.30 Poročila TV HRVATSKA 2 17.25 Tel Aviv: EP v košarki (ž), Jugoslavija - Italija, prenos 19.00 DP v rokometu, finale Play Of-fa: Proleter - Zagreb, prenos 20.20 Atletski miting Zagreb '92, prenos 21.25 Top Cup HTV 21.15 Loterija 22.25 Krila, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Poročila 23.20 Lepe reči, nadaljevanka 0.10 Nova doba KANALA 20.00 Kiu in prijatelji, španska mladinska nanizanka 20.30 Zapeljevanje Evrope, nemški film TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Buck Rogers, serija 21.00 Grki, potovanje skozi prostor in čas 21.30 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Pisarna, pisarna, serija 9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Monte Carlo Storv, italijanski film 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Zahodno od Santa Feja 14.00 VVichertovi iz soseske 14.45 Bulvarji tega sveta 15.00 Otroški program 15.05 DuckTales 15.30 Pojedina za rojstni dan, lutkovna igrica 15.50 Helmi - otroški prometni klub 15.55 Jaz in ti 16.10 Kot pes in mačka 16.35 Glasbena delavnica 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Sever in jug 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dekle iz Schvvarzvvalda, nemški film 21.55 Pogledi s strani 22.05 Dallas 22.50 Lepota greha, jugoslovanski film; Mira Furlan, Milutin Ka-radžić, Petar Božović 0.35 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Zavarovana družba 18.00 Pisarna, pisarna, serija 18.30 Ključavnica, pogled v domove zvezdnikov 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Morilec s kladivom, Tv film 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od stra- ni do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa FILMNET 7.00 The Corpse Vanishes 9.00 From the Hip, akcijski film; Judy Nelson, John Hurt 11.00 Babes in Toyland, komedija 13.00 Partir Revenir, romantična drama 15.00 Casual Sax ?, komedija 17.00 Fahrenheit 451, film; Julie Christie, Oskar Werner, Cyril Cusak 19.00 Monty Python Live at the Hollywood Bovvl 21.00 The Rose Gar-den 23.00 Nočni klub special - erotika 1.00 The Mesa of Lost VVomen, srh-Ijivka 3.00 VVifeminstress 5.00 U2 Rattle & Hum, glasbeni dokumentarec RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.35 Mata Hari, ameriški film 11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Foxfire 20.15 Umor je njen konjiček 21.10 Domovinske melodije 22.10 Sternov TV Magazin 22.45 Primerij dr. VVestphal 23.45 Boj proti mafiji 0.35 Angel varuh New Yorka SCREENSPORT 8.00 Golf - Fulford 9.00 Šport v Franciji 9.30 Boks 11.00 Odbojka na plaži 12.00 Bovvling 13.15 GO - nizozemski moto šport 14.15 Španski šport 14.30 Nemška formul 3 15.00 Moto dirke 15.30 španski nogomet 16.00 Formula ena - film 16.30 Profesionalni boks 18.00 Surfanje 18.30 Smučanje 19.00 Golf 21.00 Ameriški nogomet - nemško prvenstvo 22.00 Nemška košarka - ali star 23.00 Baseball - Baltimore: Toronto 1.00 Atletika 3.00 NBA košarka - finale končnice, prenos KINO_12. junija CENTER amer. west. drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20 uri STORŽIČ ital. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. voj. filma VOJNA ZA SLAVO ob 18. in 20.15 uri DUPLICA amer. srhlj. MUHA II. ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film JEKLENI OREL ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. west. film MLADI REVOLVE-RAŠI ob 20. uri RADOVLJICA amer. vojni film MEMPHIS BELLE ob 20*. uri BLED Ni predstave! JAK&B odpira v Kranju, v Poštni ulici 3/I (nad pivnico Evropa) SALON POHIŠTVA, STANOVANJSKE OPREME IN OPREME POSLOVNIH PROSTOROV. V salonu zaposli PRODAJALCA. K sodelovanju vabi tudi študente arhitekture, gradbene tehnike in oblikovalce. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite čimprej na naslov: Jakob, Nova vas 10, 64205 Preddvor. Dodatne informacije dobite na telefonskih številkah 216-661 ali 45-794. GLASBENA LESTVICA RADIA Ž1R1 KONCERT Lestvico lahko poslušate v sredo, 12. junija, od 16. do 19. ure na valovih Radia Žiri. Svojo novo kaseto bodo predstavili fantje skupine 12. nasprotje. Lestvico ureja Nataša Bešter Domača lestvica 1. Miran Rudan - Ne reci goodbvje 2. Edvin Fliser - Pogrešam te, drama 3. Danijel - Ma, daj obuci levisice 3. Nace Junkar - Španski poljub 4. Don Juan - Dva ljudi 5. Novi fosili - Kad budemo ja i ti 63 6. Magnet - Poljubi me nežno 7. Čuki - Pozdrav s planin 8. Jasna Zlokič - Idi sad 9. Veter - Gabrijela 10. Consortes - Golobu Novi predlog: Simona Weiss - Tisoč želja Tuja lestvica 1. Scorpions - Wind Of Change 2. Roxette - Jovride 3. Gloria Estefan - Corning out Of The Dark 4. The Rightens Brothers - Unchainced melody 5. Chriss Issak - VVicked Game 6. Samantha - Message to your hart 7. Carola - Faugad Av En Stormvind 8. Vanilia Ice - Ice, Ice Baby 9. Bette Middler - From a distance 10. joh Bon Jovi - Miracle Novi predlog: Zucchero - Senza una donna domača pesem tuja pesem novi predlog NASLOV: Kupončke pošljite na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri! Tokrat je imela srečo pri žrebu Mojca Kastelic, Čirče 41 iz Kranja, ki dobi večerjo za dve osebi v gostilni Pri Lipanu v Hotavljah. Čestitamo! Kupončke izpolnite in jih do 12. junija pošljite na Radio Žiri, ker bomo v oddaji izžrebali 5 lepih nagrad. Upoštevali bomo vse kupončke, ki ste jih pošiljali od septembra naprej. SONČKOV KOT Scorpionsi na vrhu Tako, prvo nagradno vprašanje je bilo zastavljeno, v uredništvo je prišlo 39 rešitev, večinoma pravilnih: naslov zadnje Dyla-nove plošče je Under The Red Sky. Premešamo dopisnice v škatli, pogledamo skozi okno in v roki je dopisnica srečnega dobitnika: Blaž Markelj, Kolodvorska 6, 64260 Bled, ki bo prejel karto za koncert Boba Dvlana. TOP 3 1. Crazy World - Scorpions (kaseta) 2. Tea For Two - Moulin Rouge (kaseta) 3. Appetitte For Destruction - fJuns n' Roses (LP) NOVOSTI Naj se najprej ustavimo pri domači godbi. Ponatisa cedejke Lačnih Franzov (Kaj bi mi brez nas? - kompilacija) in drugega albuma Miladojke Youneed (Bloodvlon - kaseta, LP, CD) sta razumljiva, kajti zadevi sta odlični. Tu je še Plavi orkestar s Simpatijo (kaseta) in alpska zadeva banda Ringelšpil (Oj, Marička kok' ste fajn). Odlična licenčna zadeva pa je tokrat živi album The Rolling Stones (Flashpoint) z njihove lanske turneje Urban Jungle. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 2: Naslov največjega hita z zadnje plošče Scorpionsov (Crazy World)? Rešitve na dopisnicah pošljite do srede, 12. junija, na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, s pripisom "Sončkov kot". Nagrada tokrat: izžrebanec se bo oglasil v prodajalni Sonček na Cankarjevi 7 v Kranju in dobil bo ploščo ah kaseto po želji._ Strelsko društvo z desetko (The Gun Club, Ljubljana - Križanke, 1. junija 1991) The Gun Club so prejšnjo soboto, več kot dostojno, odprli Drugo godbo, ki jo letos že sedmič organizirata Glasbena mladina Slovenije in Radio Študent. Kakih tisoč, mogoče nekaj več, ljudi se je nabralo v Poletnem gledališču ljubljanskih Križank. Za dolgo pričakovane kultne ameriške novorockerje The Gun Club vsekakor premalo. Gun Clubi, ki so zunaj od leta 1980 nekje, ko so izdali prvo ploščo "Fire of Love", so po desetih letih nastopov na turnejah ter preigravanju po raznih ročk festivalih končno prišli tudi v Ljubljano, ki je tako doživela prejkone najboljši letošnji ročk koncert. Precej pisana druščina, boem, mestic Jeffrey Lee Pierce (vokal, kitara), MehiČan Kid Kongo Povvers (slide kitara), Japonka Romi Mori (bas) in Anglež Nick Sander-son (bobni), je kot The Gun Club začela igrati v burnih časih punka in hard cora v LA-ju in ena prvih posegla po bluesovskih koreninah ročka. Na sobotnem koncertu so Gun Clubi z veliko mero perfekcije preigravali zadeve s svojih albumov, izstopala sta "Yellow Eyes" z neverjetno improvizacijo obeh kitaristov in "Preachin' The Blues" (megabluzerja Roberta Johnsona), in ne bi pretiraval, če bi rekel, da so nekatere skladbe v soboto izzvenele bolje kot v studiu, predvsem, ker oba kitarista odlično znata izkoristiti prostor namenjen improvizaciji. Publika je bila po tradiciji precej zadržana, mogoče tudi zaradi novozagrajenega prostora pred odrom, a je kljub temu po uri in pol The Gun Clubov z dvema bisoma lahko odšla iz Križank več kot zadovoljna. • I. Kavčič, foto: J. Cigler Gorenjski citrarji so se v soboto srečali in muzicirali na vrtu pred kavarno Veronika v Kamniku. Prijeten, čisto poletni večer so prepojili zvoki citer, ki so jih izvabljali mladi in starejši izvajalci. Zbralo se je lepo število poslušalcev, med nastopajočimi pa sta bili tudi Tanja in Katja Kokalj iz Radovljice. M. P., foto: J. Cigler 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Benji, ameriška nanizanka 9.20 V Citvju, angleška nanizanka 16.40 Video strani 16.45 EP Video strani 16.50 Sova, ponovitev 17.50 Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 Mozaik: Po sledeh napredka, ponovitev 18.35 Spored za otroke in mlade: Alf, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Velik zasuk, francoska nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 EP Video strani 22.25 Sova Vi ste pa najbrž njen mož, angleška nanizanka Taggart, škotska nanizanka 23.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 15.55 Tel Aviv: EP v košarki (ž) Jugoslavija - SZ, prenos 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Slovo od polne zaposlenosti, izobraževalna oddaja 20.55 Mali koncert: Tolkala - SGŠ Ljubljana 21.05 Večerni gost: Mira Omerzel Terlep 21.55 Retrospektiva dram Jožeta Babica: Dr. Matjaža Kmecl: Muta-sti bratje, SNG Trst 23.30 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.45 9.50 10.00 10.30 11.00 11.00 12.55 13.25 14.20 14.50 14.55 15.05 16.05 16.35 16.50 17.45 18.15 18.45 19.15 19.30 20.05 21.10 21.50 22.10 23.10 0.10 Poročila TV koledar Familv album, ameriška angleščina Lažeš, Melita, otroška serija Poletni program Praznik v Rimu, ameriški film Lepa naša, dokumentarna oddaja Klop na Jurjevski, TV nadaljevanka Šaljivi hišni video, humoristična serija Poročila TV koledar Top cup HTV Humoristična serija Nova doba Lepe stvari, ameriška nadaljevanka Lažeš, Melita, otroška serija Hrvaška danes Zaščitena narava Hrvaške Risanka TV Dnevnik Spekter, politični magazin Izgubljeni svetovi, izginula življenja, angleška poljudnoznanstvena serija TV dnevnik Alkemija notranjega zvoka: Prof. dr. Ivan Supek Yutel Poročila 15.55 Tel Aviv: EP v košarki (ž): Jugoslavija - SZ, prenos 17.30 Megamix 18.20 Nekoč je bila Stephanie 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Kako je nor ta svet, humoristična nanizanka 20.50 Lepe reči, nadaljevanka 21.50 Od maja do decembra, angleška humoristična nadaljevanka 22.25 Poročila 22.40 Splošna praksa KANALA 20.00 Kiu in prijatelji, španska mladinska nanizanka 20.30 Nosila je rumen trak, ameriški barvni film; John Wayne, Jo-anne Dru, John Agar TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.30 19.50 20.30 21.45 22.00 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Velika noga, ameriška nadaljevanka Aktualna tema »Tutti frutti«, glasbena oddaja TV dnevnik Tutti frutti Juke Box, glasbena oddaja v živo TV AVSTRIJA 1 9.00 9.05 . 9.30 10.00 10.30 12.10 12.20 13.00 13.10 13.35 14.50 15.00 15.05 15.20 15.55 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 20.00 20.15 22.00 22.10 23.40 0.25 Čas v sliki Pisarna, pisarna, ponovitev Zemlja in ljudje Šolska TV Dekle iz Schwarzwalda, ponovitev nemškega filma Glasbena skrinja Klub za seniorje Čas v sliki Mi, ponovitev Zahodno od Santa Feja, serija Kung Fu Otroški program Fračji dol Am, dam, des Mini scena Super babica Napotki in uspešnice Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Mi Sever in jug, ameriška nadaljevanka Čas v sliki Šport Velika nagrada narodnozaba-vne glasbe Pogledi s strani Selitev redko pride sama, britanski film; VVarren Mitchell, Bernard Hill, VVestrope, Gary VValdhome Chicago 1930, Doreen - Maney Story Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.05 Leksikon umetnikov 17.15 Sestanek z živaljo in človekom 18.05 Pisarna, pisarna, serija 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba KANALA 20.30 NOSILA JE RUMEN TRAK ameriški barvni film; John Wai-ne, Joanne Dru, John Agar, Har-ry Carey jr. Ker grozijo novi indijanski nemiri, hoče poveljnik postojanke spraviti ženo in hčerko na varno. Zato prosi stotnika Brittlesa, ki je že davno pokopal svojo družino in je tik pred upokojitvijo, da gre v izvidno patruljo in vzame ženski s seboj na poštno postajo. Ko prispejo tja, je postaja uničena. 21.00 Just Teli Me What You Want 23.00 The Hideus Sun Demon RTL PLUS RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika - 15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija -16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 -Odpoved programa 6.00 Dobro jutro 9.10 Že spet ti 9.35 Včerajšnji psi, francoski film 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 21. Jump Street 20.15 Pustolovščine na Novi Gvineji, ameriški pustolovski film 20.15 Bitje z drugega sveta, ameriška grozljivka 0.15 Posilstvo za rešetkami, ameriški film SCREENSPORT FILMNET 7.00 Ten Who Dared, Disneyjey film 9.00 Battle Hymn 11.00 The Silence 13.00 Longarm, vestem 15.00 North-star 17.00 Shy people 19.00 U2 Rattle & Hum, glasbeni dokumentarec 8.00 Britanski rally 8.30 Moto dirke 9.00 Golf 11.00 Surfanje 11.30 Smučanje 12.00 Biljard Snooker 14.00 Ameriški golf - film 15.00 Baseball -Baltimore : Toronto 17.00 Jadranje 18.00 VVrestling 19.00 Dirke NASCAR 20.00 Golf - US Open, prenos 21.30 Nogomet - Real Madrid — Barcelona 23.30 Golf - US Open FANTJE, DEKLETA, OSMOŠOLCI! GIMNAZIJA ŽELIMLJE (Želimlje 46,61292 Ig / Ljubljana, tel.: 061/662-012) sprejema predvidoma do 15. junija PREDVPISE V1. LETNIK GIMNAZIJE ZA ŠOLSKO LET01991/92. Za fante je tudi možnost bivanja med šolanjem v Domu Janeza Boska v Želimljem. Osebno ali po telefonu se oglasite na Gimnaziji Želimlje ob torkih od 9. -12. ure in ob četrtkih od 15. -18. ure ali po dogovoru. V teh dnevih dobite tudi vse informacije! KINO 13. junija CENTER amer. west. drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, film OBCESTNA KAVARNA ob 18. uri, ital. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 20. uri ŽELEZAR amer. vojni film VOJNA ZA SLAVO ob 18. in 20.15 uri DUPLICA amer. trda erot. ZGODBA O NICOLE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 20. uri BLED amer. vojni film MEMPHIS BELLE ob 20. uri BOHINJ amer. zab. grozlj. BOLNICA FRANKENSTEIN ob 20. uri ZA LEPŠO LJUBLJANO < Z H 0. — >—> z tu c* O O < h- in c\i Herkul in zmaj Naklo, maja - V delovnih prostorih znanega nakelskega kamnoseka Borisa Udovča v Struževem nastaja prelepa kamnita fontana, ki bo po 26. juniju krasila in svežila Levstikov trg v Ljubljani. Kip Herkula, ki ubija zmaja, po projektu arh. Marka Mušiča oblikujeta slovenska kiparja Julijan Ren-ko iz Ljubljane in Metod Frlic iz Poljanske doline. VABILA, OBVESTILA Kar lepo je človeku pri srcu, ko vidi, da se kljub vsem težavam, ki jih ima ta mali slovenski narod na vseh konceh, nekje le ustvarja nekaj lepega, kulturnega, za obogatitev njegovega glavnega mesta, nekaj za dušo. Fontana s široko čašo, kroglo z dekorativnimi valovi, štirimi delfini, kapitlom v obliki štiriperesne deteljice, na katerem bo stal Herkul, ki s svojo gorjačo pobija zmaja, bo segala kakšnih 6 metrov v višino, po njej pa se bo pretakala voda. Tekla bo iz delfinov, iz vmesne plošče, iz rjovečega zmaja. Herkul je verna kopija kipa, starega kakšnih 300 let in je že stal nekoč prav na Levstikovem trgu v Ljubljani, ne poznajo pa avtorja te umetnine, pravi kipar Julijan Renko, tesni sodelavec že pokojnega slovenskega kiparja Jakoba Savinška. Tudi ribe so del neke stare fontane. Zdaj bodo obe umetnini združili v eno samo fonatno. Kaže, da je stari ljubljanski Herkul že izzival kiparje in pred vojno so že naredili eno kopijo iz podpeškega kamna. Danes stoji v Križankah. Original je iz kamna iz znanega kamnoloma blizu Beljaka, "filaher" imenovanega. Medtem ko je original iz povsem belega kamna, je ta iz sivega, le pri nogah Herkula in zmaja teče bela žila kamna, iz kakršnega je bil izdelan prvotni Herkul. Kiparja Julijan Renko in Metod Frlic sta se dela lotila že lani septembra, vendar sta pozimi morala z delom prekiniti, zdaj pa hitita, da bo delo končano do 26. junija, za dan slovenske osamosvojitve. Naročnik Vodovod Ljubljana je sicer to fontano načrtoval že lani za počastitev svoje stoletnice obstoja, a se je zavleklo in bo Ljubljana s fontano obogatena letos za svoj veliki dan. Veliko delo je to, kajti narediti verno kopijo, kot je zahtevana pri Herkulu, je vzela umetnikoma ogromno časa. Duhamorno delo, pravita, vendar z delom sta zadovoljna. Le še nekaj drobnih obrobnih delov kipa morata obdelati, kot so nohti na rokah, zmajevi kremplji, lasje, in ko bosta zakrila vse punktirne točke, bodo že lahko začeli s postavljanjem. Svoj veliki dan bo slovenska prestolnica pričakala olepšana, obogatena, oživljena. • D. Dolenc Dahnili so da: V Kranju: Ljudmila Šenk in Tomaž Križaj iz Zgornjih Bitenj; Darka Studen in Drago Mikulandra iz Tržiča: Anita Starman in Andrej Valjavec iz Zvirč; Andreja Eržen in Matjaž Gašpirc iz Šmartnega; Marta Vogrinčič in Vilijem Krašovec iz Kranja: Nataša Košir in Stanko Klemenčič iz Mavčič; Margareta Rošker in Darko Mihelič iz Podbrezij: Snežana Beranič in Tomaž Šolar iz Kranja: Marija Čeferin in Janez Velikanje iz Kranja; Marija Primožič in Stojan Kobe iz Kranja; Biserka Cvek in Roman Drinovec iz Strahinja; Barbara Macarol in Ivan Gorjup iz Spodnje Besnice; Dragica Krempl in Anton Lovrie; Marija Žumer in Marko Giacomeli iz Kranja; Mojca Hvasti in Robert Grašič iz Kranja; Marjeta Strupi in Anton M ubi iz Okroglega; Jelka Špehar in Bogdan.Sajovic iz Kranja: Alenka Naglic in Marko Rus iz Škofje Loke; Andreja Rogelj in Janko Rebernik iz Šenturske gore; Andreja Mačefat in Bojan Mesec iz Kranja; Mateja Kar-ničar in Jakob Šenk iz Zgornjega Jezerskega. Vandotovi dnevi v Kranjski Gori Turistično društvo Kranjska Gora in Društvo Alternative Kranjska Gora obveščata, da bo otvoritev Vandotove sobe v Liz-njekovi hiši v soboto, 8. junija, ob 11. uri in 30 minut in ne ob 10. uri in 30 minut. Po pozdravnem govoru predsednika Turističnega društva Jožeta Borštnerja bo na prireditvi spregovoril tudi podpredsednik predsedstva republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl, predstavili pa bodo tudi Vandotovo pesniško zbirko Bele noči. V soboto popoldne bo ob 14. uri nastop jadralnih padalcev na ploščadi za hotelom Prisank, ob 15. uri bodo Kekčeve igre za Prisankom, ob 17. uri recital Damjana Jensterla in Boštjana So-kliča v Liznjekovi hiši, ob 20. uri koncert v cerkvi v Kranjski Gori in ob 20.45 uri igra Kekec je pač Kekec, v priredbi Toneta Partljiča. • D. S. Koncert ljudskih pesmi v Stražišču Jutri (sobota, 8. junija) zvečer ob 20. uri se bosta na skupnem koncertu predstavila Mešani pevski zbor Stražišče ter Kvintet KUD Sava Kranj. Skupni koncert ljudskih pesmi bo v Osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču - vstopnine za jutrišnji večerni koncert ne bo. • M. Va. »Duma« v Prešernovem gledališču Tržiška skupina »Duma«, Manufaktura za poezijo in glasbo, gostuje jutri zvečer (sobota, 8. junija 1991) ob 20. uri v kranjskem Prešernovem gledališču. Tržiški glasbeniki se bodo predstavili na celovečernem koncertu, vstopnice pa so v prodaji uro pred koncertom pri gledališki blagajni. •(M. Va.) V galeriji Avsenik v Begunjah so v soboto, 1. junija, odprli prodajno razstavo fotografij modnega fotografa Deana Dubokovi-ča. Fotograf razstavlja izredno zanimive fotografije, obenem pa tudi barvne fotografske povečave, ki jih je izdelal posebej za razstavo. - Foto: Gorazd Sinik Pelota je tenisu podobna igra Na nagradno igro trgovine Fan sport iz Kranja Kaj je pelota, je prispelo veliko odgovorov. Kaže, da ste pridno brskali po leksikonih, saj se je večina odgovorov glasila: pelota je igra z žogo, značilna za Baske in spance. Dodajmo, da je to igra za dva igralca, podobna tenisu, le da je lopar pri peloti oblikovan v nekakšno korito, v katerega lovita žogico. Kakorkoli, lastnik te mikavne igre, ki je že osvojila Ameriko, zdaj pa je na pohodu po Evropi, je tretjenagrajeni iz nagradne igre Andrej Pivk, C. 4. julija 57, Tržič. Drugo nagrado, komplet tvisterjev, prejme Mateja Glavač, Jama 19, Mavčiče, prvo nagrado, rolko, pa Jože Preželj, Cesta 1. maja 117, Jesenice. Nagrade lahko dvignete v prodajalni Fan sport, Reginčeva 6 v Kranju. It I3t /' • T /8 19 hO U ,15 l i \n 17 18 19 /20 ,21 1 i 22 23 24 25 Če s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v zgornji lik, boste dobili sporočilo današnjega pokrovitelja križanke. 1. nagrada - viseča mreža 2. nagrada - alarmna ključavnica 3. nagrada - 3 garniture univerzalnih obešalnikov 4., 5. in 6. nagrada - praktično darilo Gorenjskega glasa Pravilna rešitev gesla se glasi: OBIŠČITE NAS, PRIJETNO VAM BO V uredništvo je tokrat prispelo 1184 pravilnih odgovorov. Komisija v sestavi Andrej Perne, Stanko Logar, Drago Jeglič (bralci), Božena Avsec in Alenka Krmelj (Gorenjski glas) je izžrebala naslednje nagrajence: 1. Stanka Zupan, Smledniška 1, 64000 Kranj - zapitek v vrednosti 1.000 din v diskoteki Primadona na Trebiji 2. Nevenka Gale, C. 26. julija 58, 64202 Naklo - zapitek v vrednosti 1.000 din v kava baru Lev v Preddvoru 3. Vera Možina, Rečiška cesta 18, 64260 Bled - 2 vstopnici za diskoteko Primadona na Trebiji Praktična darila Gorenjskega glasa: 4. Andreja Černe, Koroška 1, 64260 Bled 5. Darinka Ribnikar, Cesta 4. julija 45, 64290 Tržič 6. Jolanda Gerce, Bevkova 3, 64240 Radovljica Izžrebancem čestitamo, ostalim pa želimo več sreče prihodnjič! (MI^McJMESGLAS ČRKA GRŠKE ABECEDE FRANC. SLIKAR (ODILON. 1840-19161 KORALNI OTOK VHOD V POSLOPJE VRSTA JEDILNE BUČE ACETATIH CELULOZA GR OSVOB GIBANJE v : --- ODMEV, EHO IME DVEH PRELAZOV RIMSKA PROVINCA NA NAŠIH TLEH SONČNI ZAHOD. JENJAVANJE SLAVE ČANO UMETNIŠKO DELO MESTO V ŠVICI SKLADATELJ DOSTAL SVETOVNI ELEKTRO SL PEVEC IN PEDAGOG DARIAN VRSTA ALKALOIDA NAMESTNIK MLADOLETNEGA VLADARJA AVTOR KRIŽANKE R NOČ NAUTA PLAST KOVINE SLIKAR UČENJE PESNICA N0VY ATOL V OTOČJU TUAMOTU KAREL OŠTIR KAREL GOTT DRAGA AŽMAN FIZIKALNA ENOTA ZADELO ANG PLEM NASLOV KOGOJ OSKAR tHMESTO ŠTEVILO ARGENT NO GOMETAŠ ■ V.-'1 TINE BOLE PREBIVALEC ANT A0NIJE IGRALKA NIELSEN LUDVIK MRZEL MOŽAK Z VELIKIMI OČMI ŠPANSKO MESTO V ASTURUI TURČUA JAP. LUKA NA OTOKU HOKAIDO KRATEK ŽEN JOPIČ SL MATEMA TIK (IVAN) PISATELJ DUUN NOŽIĆ UMETNO USNJE JANKO RAVNIK IGOR OMERZA STOPNJA RAZVOJA KREMA, .MAZILO DVA PRITOKA RENA V ZRN VISOKE IGRALNE KARTE LETOVIŠČE PRI OPATLIl EVROPSKI VELETOK SUROVINA ZA PLATNO ANDREJ ■::,.=£'.T MIRKO ČUFAR 0BVEŠĆEV CENTER REKA V INDIJI. PRITOK GANGESA Petek, 7. junija 1991 19. STRAN WmWWlGiLA& JOŽE KOŠNJEK Nagodetov proces leta 1947 v Ljubljani je bil del načrtne likvidacije povojne jugoslovanske politične opozicije Po krivem pred puške in v arest Ljubljansko sodišče je na zahtevo Leona Kavčnika in Svatopluka Zupana 5. aprila umaknilo obtožbe zoper 15 ljudi, obsojenih na Nagodetovem procesu avgusta 1947 v Ljubljani ter sodbo Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije razveljavilo. Takratni sodniki so hudo kršili procesni in materialni kazenski zakon ter zagovore in dokazno gradivo izključno razlagali v škodo obtoženih in obsojenih. Lansko jesen smo republiško ustavo dopolnili z dopolnilom, ki omogoča obsojencem ali svojcem že umrlih obsojenih obnovo povojnih kazenskih Postopkov in političnih procesov. V poštev pridejo politični procesi, ki jih je tedanja oblast Pripravljala do leta 1954. Znani so dachauski procesi v letih 1948 in 1949, procesi zoper duhovnike in druge resnične ali namišljene sovražnike sistema, avgusta leta 1947 pa se je pred Vrhovnim sodiščem Ljudske republike Slovenije odigrala sodna farsa, imenovana Nagodetov proces, ki je bil, tako pra-vijo zgodovinarji, del jugoslovanskega načrta likvidacije politične opozicije, ki je dvigala glave tudi na račun sporazuma •tied Titom in Šubašičem ter ni Pristajala, da bi bila v državi samo ena prava resnica, resnica vladajoče Komunistične Partije. Vzroki za Nagodetov proces pa liso samo v povojnem razmišljanju in obnašanju ljudi, ki so jih Dr. Ljubo Sire Dr. Ljubo Sire, rojen leta 1920 v Kranju, je bil drugoobtoženi na Nagodetovem procesu. Obsojen je bil smrt z ustrelitvijo, zaplenili so mu premoženje in odvzeli državljanske in politične pravice. Sodba mu je bila spremenjena na 20 let ječe s prisilnim delom, po sedmih letih pa je bil izpuščen iz zapora. Pobegnil je iz domovine. Danes pravi, da samo zato, ker je želel živeti svobodno v svobodnem svetu. Pred tem je na ljubljanski univerzi diplomiral pravo in ekonomijo, v Freiburgu v Švici pa je doktoriral. Predaval je mednarodno ekonomijo v Daki (Bengalija), v St. Andrewu (Velika Britanija) in v Glasgowu. Posebno znan je zato, ker je ustanovil Center za raziskovanje komunističnih ekonomij. Pred leti se je prvič vrnil v domovino, trenutno pa živi v Glasgowu. Med vojno je zbežal v Švico. Zanimivo je, da je dr. Sire po prihodu v Švico iskal zveze z odporniškim gibanjem, odšel v Francijo in Italijo in prišel nazaj v Jugoslavijo kot borec artilerije 7. korpusa. V svojih spomin piše, da so ga spomladi leta 1947 začeli zasledovati in da so ga aretirali 24. maja. Takrat je bila to bin-koštna sobota, predvečer Titovega rojstnega dneva. Dr. Ljubo Sire očita komunističnim oblastnikom domišljavost, da so popili vso pamet in da morajo zato zatreti vsakogar, ki si upa biti drugačnega mnenja. Predvsem pa dr. Sire ocenjuje, da je partija vse to počela predvsem zato, ker je prišla v nasprotje s tem, kar je sama govorila. konec julija postavili pred sodišče, ampak gre za zaključek ne- KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Obveščamo vse kmetovalce - gozdne posestnike, da smo maja razširili naše poslovanje tako, da sedaj odkupujemo vse vrste okroglega in rezanega lesa iglavcev in listavcev, ter proizvode iz lesa iz dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Odkupne cene imamo konkurenčne, rok plačila po dogovoru. Vse informacije lahko dobite osebno v komerciali zadruge ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 6. do 14. ure in ob sredah od 6. do 16. ure ali po telefonu št. (064) 620-749, (064) 621-819. Pričakujemo vaše ponudbe! KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA ŽIVILA KRANJ, p.o. Trgovina in gostinstvo, Naklo C. na Okroglo 3 oddaja v najem L OPREMLJENO PRODAJALNO V PODLJUBELJU štev. 42 s skupno površino 61 m2 2. OPREMLJENI GOSTINSKI LOKAL P-HRAM NA BLEDU, Cesta Svobode 19 a, s pokrito površino 174 m2 in pripadajočo teraso v izmeri 158 m2. Pogoji: Ad 1) " najemnina najmanj 1.000 DEM mesečno v dinarski protivrednosti, pri čemer strošek davka nosi najemnik ~najemno razmerje bo trajalo 10 let ~i..e so končno padle. Resnica zvezne, enotne Jugoslavije je nasilje. Potem ko so odpravili vse narodnostne in človeške pravice albanskega prebivalstva v pokrajini Kosovo, potem ko so zanetili strašno državljansko vojno na Hrvaškim, duhovi preteklosti zdaj poskušajo ustaviti proces demokratizacije na Slovenskem in pomen-dreti naravno pravico slovenskega naroda, da se sam odloči o svoji lastni prihodnosti. Kdo je kriv? Čeprav nihče ni popolnoma nedolžen, je očitno, da je knoprelitje v Jugoslaviji rezultat nasilne nacionalistične politike srbskega voditelja Miloševiča, kombinirane s konservativno ideologijo zvezne armade, ki hlepi po obnovitvi represivnega sistema. Skupni imenovalec obeh strategij je - stalinizem. Podpora zahodnoevropskih držav in supersil "nujnosti ohranitve enotne Jugoslavije" je torej utemeljena na napačni analizi situacije: v strahu pred rebalkanizaejo Balkana mednarodna politka podpira prav izvor vseh teh krvavih spopadov. Če so tanki edini način rešitve Jugoslavije, potem ne potrebujemo take države! Dovolite mi, da dodam tudi nekaj osebnih besed: Rodil sem se in odraščal sem v Beogradu, v Srbiji; ponosen sem na svojo dvojezičnost v slovenščini in srbohravšči-ni; še zmeraj imam ogromno prijateljev in sorodnikov po vsej Ju- goslaviji. Zato mi srce knavi ob vseh teh tragičnih konfliktih. Ni mi torej lahko zapisati, da je razdružitev Jugoslavije najboljši način, da se prepreči pogubna državljanska vojna z množičnim prelivanjem krvi. Vendar pa so žal dejstva taka. Vsi predlogi Slovenije in Hrvaške, naj bi redefinirali Jugoslavijo (v smislu rahle asociacije neodvisnih držav, ki bi temeljila na enakosti vseh sestavnih delov) so bili zavrnjeni. Soočeni z nevarnostjo življenja v zvezni državi, polni nasilja, so državljani Slovenije v veliki večini glasovali za neodvisno državo na plebiscitu, organiziranem decembra 1990. Ne pozabimo, da se je prva svetovna vojna začela prav na ozemlju današnje Jugoslavije. Na nas je odgovornost pred prihajajočimi generacijami: ne smemo dovoliti, da bi se taka tragedija ponovila Zgodovina je od jugoslovanski!, narodov že zahtevala previsok kivni davek. Dragi kolegi, dajem vam svoji osebno zagotovilo, da se bo Slo venski PEN po svojih najboljši/ močeh še naprej prizadeval zc uresničitev ciljev, zapisanih v listini PEN a ter da bo deloval v skladu z duhom naše mednarodne pisateljske organizacije: še nadalje se bomo ttvdili za mir in demokracijo, za narodnostne pravice vseh narodov in človeške pravice slehernega posameznika, ne glede na to ali je Slovenec ali Srb, Hrvat ali Albanec. Prav tako nameravamo ohranili in poglobiti tolerantne in prijateljske odnose z vsemi drugimi jugoslovanskimi PEN centri; odprto sodelovanje je še bolj pomembno in potrebno zdaj, v časih nacionalistične blaznosti in fanatičnega medsebojnega sovraštva, ki predstavlja prevladujoče vzdušje današnjega dogajanja v Jugoslaviji. Povsem prepričani, da bo na koncu Pero močnejše od Meča, vam pošiljamo to pismo s prijazno prošnjo, da obvestite svoje prijatelje o naši žalosti in gnevu. Hvala! S spoštovanjem. Boris A. Novak predsednik Slovenskega PEN-a Stališča k osnutku zakona o denacionalizaciji Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne more mimo problemov, ki se odpirajo z osnutkom zakona o denacionalizaciji in želi opozoriti na tista vprašanja, ki zadevajo temeljne prvine pravne države in demokratičnega pravnega reda in predstavljajo pomembno garancijo spoštovanja človekovih pravic. V denacionalizaciji vidimo izraz dveh protislovnih teženj. Na eni strani gre za etično utemeljeno zahtevo po popravljanju krivic, storjenih v revolucionarnem obdobju naše novejše zgodovine in za poskus prispevati k reprivatiza-ciji premoženja, na dntgi pa za težnjo, da se legitimni cilji dosežejo z radikalnimi sredstvi, ki zadevajo mnoga vitalna področja sožitja v družbi in katerih posledice niso ne količinsko ne kakovostno predvidene. Zgodovina uči, da lahko preslabo premišljena sredstva privedejo do povsem drugačnih ciljev od tistih, ki si jih zastavlja oblast. Posebej nevarno je, če se pri tem ne upoštevajo omejitve, ki jih v demokratični dražbi postavljajo postulati pravne države, saj ogrožanje pravne države na enem področju ogroža tudi celoto. Družbene spremembe, med njimi tudi različne oblike spreminjanja zasebne lastnine v državno in kasneje v družbeno, so se pred desetletji dogajale v imenu ideologije, ki je štela pravo kot instrument razredne diktature. Demokratične spremembe, ki jih je doživela Slovenija v zadnjih letih, pa bi morale za vselej odpraviti nevarnost, da se instrumentalizacija prava za ideološke cilje še kdaj ponovi - v odkriti ali prikriti, v hoten i ali nehoteni obliki. V demokratični pravni državi se morajo spremembe dogajati na podlagi spoštovanja prava, kot dominantne vrednote, ki se ji morajo podrejati vsakršni materialni, politični in drugi interesi. Pravo, ki je v stroki dobilo naziv "interesno pravo", kot nelegitimno ne sodi v inventar demokratične pravne države. Nadaljevanje na 20. strani 'mmmM^'GLAS 20. stran Petek, 7. junija 1991 Nadaljevanje z 19. strani Pogled na osnutek zakona o denacionalizaciji s tega izhodišča pove, da so se njegovi šesta vijaki v veliki meri zavedali delikatnosti problema. To je razvidno iz vodilne ideje, da se s popravljanjem krivic ne sme povzročati novih in iz določb, ki zagotavljajo pravno varnost posameznikov, ki so po zakonitih poteh in v dobri veri pridobili pravice na nekoč nacionaliziranem premoženju. Svet torej v načelu podpira zamisel o denacionalizaciji, želi pa z nekaterimi pripombami in opozorili prispevati k temu, da bo ta proces potekal ob polnem spoštovanju že poudarjenih načel demokratične pravne države in varstva človekovih pravic. 1. Osnutek zakona o denacionalizaciji izhaja, kot je to razvidno iz obrazložitve, iz predpostavke, da so bili krivični vsi zakoni, ki so navedeni v 3. členu in zalo tudi vsi odvzemi premoženja, opravljeni na njihovi podlagi. Toda vsak poseg katerekoli države v zasebno lastnino je za nekoga "pravičen" in za koga drugega "krivičen" in že zato ni mogoče trdili, da so na primer agrarna reforma, razlastitev in zaplemba premoženja kot kazenska sankcija, kar na splošno krivični ukrepi. Isto pa velja za obrnjeni proces in zato prav tako ni mogoče trditi, da je denacionalizacija kar na splošno pravičen ukrep. Tudi ta ukrep ho za koga pravičen in za koga drugega krivičen. Iz tega pa nadalje izhaja, da potrebnih sprememb v lastninskopravnem sistemu ni mogoče graditi na tako relativnih in za pravo neuporabnih pojmih, kot sta abstraktna krivičnost ali pravičnost. Če pa je s pojmom krivi-čnosli predlagatelj osnutka mislil pravzaprav na protiustavnost ali protipravnost v 3. členu osnutka omenjenih zakonov in na njihovi podlagi izdanih sodnih ali upravnih odločb, potem je treba upoštevati temeljno pravno pravilo, daje o tem mogoče sodili samo na podlagi tedaj veljavne ustavne in pravne ureditve. Po petinštiridesetih letih se je pokazalo, da je gospodarsko neučinkovit lastninsko-pravni sistem, ki se je takrat zdel pravičen. Očitno je. da ga je treba spremeniti zato, ker je neučinkovit, toda ne z razveljavljanjem zakonov za nazaj, marveč z novo pravno ureditvijo z učinkom za naprej. K temu dodajamo, da pravica do lastnine po veljavnih standardih človekovih pravic, vključno s tistimi, ki so se uveljavili v Evropi po II. svetovni vojni, ne sodi med tako imenovane neodtujljive pravice. Poseganje vanjo je dopustno v različnih oblikah (nacionalizacija, agrarna reforma, razlastitev/, če to zahteva javni interes, če je zagotovljena pravična odškodnina, in če je spoštovano načelo nediskriininacije. 2. Ni pa dvoma, da so bile med izvajanjem prej omenjenih ukrepov storjene številnim ljudem hude krivice. Za popravljanje takšnih krivic pozna vsak civilizirani pravni sistem ustrezna pravna sredstva, s katerimi se krivice lahko popravijo in njihove posledice, kolikor je mogoče odpravijo. Zato. da bi popravili nekoč storjene krivice, je treba v čim večji meri sprožiti in uporabili izredna pravna sredstva na področju kazenskega, civilnega in upravnega prava za vsak primer posebej. Tako se v pravni državi popravljajo ljudem storjene krivice, brez uveljavljanja zakonov z retroaktivni m uči u kom. kar je tudi v nasprotju z amandmajem LVll k l stavi Republike Slovenije. 3. Tako imenovano podružbljanje i nacionalizacija) zasebnega premoženja je bilo na gospodarskem, zemljiškem in stanovanjskem področju izvedeno nerazumno radikalno, kar je imelo škodljive posledice za razvoj narodnega gospodarstva. Tudi s tega vidika pri denacionalizaciji m- gre predvsem za popravljanje krivic, marveč za reprivali-zacijo koi ukrep, ki naj pomaga oživeli podjetništvo in narodno gospodarstvo sploh Tudi v tem delu je treba opozoriti na nekatere nevarnosti, ki bi lahko ogrozile pravno varnost državljanov kol individualnih oseb ali koi državljanov, ki participira jo na narodnem bogastvu. a) Naslovnik zahtevkov za denacionalizacijo mora biti država ne pa nosilci nekoč podržavljenega premoženja. b) Ob vračanju nekdaj nacionaliziranega premoženja je treba v polni meri zavarovati tiste osebe, ki so na takšnem premoženju pozneje po zakonitih poteh in dobroverno pridobile takšno pravico. Osnutek zakona o denacionalizaciji sicer vsebuje varstvo takih oseb. menimo pa, da je treba to varstvo še okrepili. c) Zakon o denacionalizaciji ne bi smel dopustiti možnosti za nove razlastitve. Takšna možnost izhaja iz določbe 68. člena osnutka, po kateri se zavezancem, ki so nepremičnine pridobili odplačno, odškodnina izplača po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. V zakonu bi bilo zato potrebno uveljaviti načelo, da se z vračilom nepremičnine zavezancem ne sme poslabšali gospodarski položaj in pogoji za opravljanje dejavnosti. č) Opozoriti je treba tudi na to, da v primerih, ko je bila nacionalizacija opravljena po poti zaplembe premoženja, denacionalizacijski zahtevek, glede na pravna pravila, ne bo mogoče obravnavati kot odškodninski zahtevek, maneč kot povračilni zahtevek. Če je namreč povračilni zahtevek obravnavan kot odškodninski zahtevek, gre za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred zaplembo, se pravi z učinkom za nazaj. Ne glede na to, da kaj takšnega tudi fizično po skoraj pol stoletja ni več mogoče, bi s tem razveljavljali zakone za nazaj in ne bi upoštevali, da gre za pravnomočne in na tedaj veljavnem zakonu utemeljene odločbe. d) Ponovno bi bilo treba premisliti umestnost denacionalizacije pri tistih nepremičninah in kompleksih, ki imajo velik narodnogospodarski pomen. Toda tudi v drugih primerih bi bilo koristneje postavili na prvo mesto načelo priznanja odškodnine v denarju ali vrednostnih papirjih in vrnili premoženje v naravi samo v primerih, ko to ne bo povzročilo ne interesnih konfliktov in ne gospodarske škode. e) Že sam zakon naj predvidi obveznosti prevzemnika organizacije ali podjetja do delavcev, ki so tam zaposleni, da njihov položaj s spremembo lastnika ne bi bil prizadet. 4. Razumljivo je. da še tako dober zakon takšne vrste ne more predvideti vseh možnih situacij, ki bodo nastale pri reševanju zahtevkov. Zaradi tega Svet predlaga, naj Skupščina Republike Slovenije posveti kar največjo pozornost procesnim določbam v zakonu, ki morajo zagotoviti spoštovanje pravnega reda in pravne varnosti posameznikov. Po mnenju Sveta v zakonu predvidene da hoc komisije ne zagotavljajo spoštovanja teh načel, zlasti kadar bo šio za reševanje zahtevnih pravnih in procesnih vprašanj. Predvidena uporaba predpisov o splošnem upravnem postopku (če ni v zakonu o denacionalizaciji drugače določeno) je ustrezna. Vendar je treba natančneje opredeliti stranke v postopkih za denacionalizacijo in predvideti udeležbo javnega pravobranilca kot stranke v vseh primerih, ko gre za premoženje v družbeni oziroma javni lasti in ne samo takrat, ko gre za interese družbenopolitične skupnosti. Posebej pomembno je zagotovili dosledno uveljavitev načela kontradiktornosti postopka in sodno varstvo koristi prizadetih strank. Ljubljana, 16. 5. 1991 Predsednik Sveta prof. dr. Ljubo Bavcon Pokojninsko diskriminacija Kdo lahko govori v imenu Združenja mobilizirancev v nemško vojsko? V št. 6 NOVO JUTRO od 15. maja 1991 je bil v rubriki Pisma bralcev objavljen nepodpisani članek z naslovom "Pokojninska diskriminacija ", vendar pa je napisan v imenu članov Združenja bivših mobiliziranih vojakov v nemško vojsko. Odbor Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941-45 (kakor je pravilni naslov) ostro protestira proti vsebini članka, ki navaja izmišljene in potvorjene stvari, ki naj bi se dogajale in govorile na ustanovnem zboru dne 19. aprila 1991 v Kranju. Naj gremo kar po vrsti: 1. Odbor Združenja ni napisal nobenega članka, ki naj hi ga objavil'časopis NOVO JUTRO; 2. Na zboru gospod Žajdela ni bil omenjen niti z eno besedo, kaj šele da bi govorili o njem ali da bi ga v imenu 35.000 bivših prisilno mobiliziranih vojakov (od katerih polovica sploh ni živih) česa prosili; 3. Na skupščini ni bilo razprav o razgovorih Tito - Brandt. sploh pa ne o dveh milijardah mark, ki naj bi jih takratna nemška vlada izplačala Titovi Jugoslaviji "namensko za nas - žrtve"; 4. Od Mednarodnega sodišča v Haagu nismo dobili prav nobenega obvestila, "da mora vlada v Jugoslaviji vsem bivšim nemškim vojakom priznati čas med vojno v pokojninsko dobo"; 5. Zastopnik SP1Z (Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja) je ha skupščini tolmačil obstoječo zakonodajo in ugodnost, ki je nastopila s spre-membmo 163. in 164. čl. Zakona o invalidsko pokojninskem zavarovanju glede priznavanja delovne dobe, ničesar pa ni izjavljal, da ne bodo priznavali nobene pokojninske dobe navkljub mednarodnim predpisom; 6. Na skupščini sploh ni bilo predsednika Zveze borcev, predstavnik Republiškega odbora pa ni rekel, da se "mi bivši nemški vojaki nikoli ne moremo enačiti z borci partizani". Naša izjava tudi ni bila, da "odklanjamo tako enačitev";predstavnik RO ZB NOV je resnično le rekel: "Nikjer v Jugoslaviji ni bilo med vojno take situacije, kot jc bila^ na Gorenjskem. Koroškem in Štajerskem, ko so bile pokrajine priključene k nemški državi in je bilo razumljivo potrebno upoštevati zakonodajo. Res, da je bilo dosti sektašenja in enostranskega prikazovanja zgodovine, toda čas je nekaj naredili. Te žrtve je potrebno priznavati kot žrtve vojne in fašističnega nasilja. Gotovo je, da vam nihče ne more vrniti tega, kar ste v vsem tem času materialno in kar je še hujše moralno pretrpeli..."; 7. Ničesar nismo ugotavljali, da nam je "gospod dr. Lojze Peterle obljubil neka izplačila iz plačila "dveh milijard mark"; 8. Na skupščini, niti kjerkoli drugod Združenje ni sprejemalo nobenih predlogov ali sklepov, ki jih navaja pisec npr. — takojšnja odcepitev od Srbo-slavije, — takojšnja vrnitev odvzetega premoženja, ki so ga boljševik i pokradli, — zagotoviti evidenco morilcev in rabljev in jih obtožiti pred mednarodnim sodiščem. Ob koncu članka je naveden napačen naslov Združenja, kakor tudi napačno ime predsednika. Izvršni odbor Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941-45 obsoja lak način pisanja in laži. kar vse ima namen diskreditirali na mene organizacije in prizadevanja posameznikov. Kljub temu da objavljeni članek ni podpisan od avtorja, ampak je sestavljen kar v imenu Združenja, pa točno vemo. kdo je ta pisec. Že pred časom je pisal neke podobne, bolj klevetniške kol realne članke v Nedeljskem dnevniku, dne 19. aprila 1991 pa je naslovil pismo na enega od naših članov, v katerem so enaki stavki in enake napake, kot so sedaj v tem članku Novega Jutra (dr. Peterle, dve milijardi mark, predsednik Zveze borcev, itd.). V svojem pismu pisec navaja še, da izstopa iz Združenja in tudi v odboru ne bo sodeloval, ker da smo v svojih zahtevah premalo odločni, ker nismo navajali njegovih trditev, ki jih je posredoval že v svojih člankih v Nedeljskem dnevniku npr. Prisilno mobilizirani - od lastne države okra-deni. V pismu gopsod F. Jakelj svetuje: naj gremo takoj do vladnih predstavnikov (našteva katerih) in naj jim zagrozimo, če ne bodo upoštevali zahtev, bodo izgubili 40.0()0 volilcev; če nimamo te korajže, naj razpustimo Združenje!, svetuje, najse ne gremo "sektaštvo", zahtevajte od vladnih predstavnikov in jim povejte, da bomo sicer problem "internacionalizirali"?!. Odbor Združenja želi pomagati vsem nekdanjim prisilnim mobili-zirancem, želi dejavno sodelovati z nemškimi oblastnimi organi in Soc. zavarovanjem ter drugimi, ki lahko pripomorejo k rešitvi dokaj težkega položaja. Želimo sodelovati tudi z nemškimi oblastmi, toda z nobenim pa ne na način, kot v potvorjenih izjavah iz ustanovnega zbora in v čudnih izražanjih v pismu to zahteva pisec članka. Gre za dobro ime naše organizacije, gre pa tudi za dobro ime časopisa Novo Jutro in poudarjamo, da naše Združenje ne goji nikakršnega revanšizma, niti se nima namena strankarsko opredeljevati. Na osnovi zgoraj napisanega zahtevamo popravek oz. objavo tega našega pisma. Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 41-45 Predsednik: Jože Ahačič, dipl. ing. Predlog sklepov občnega zbora "združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941 - 45" Občni zbor je bil dne 19. aprila 1991. 1) Pri vladnih organih je treba še naprej vztrajati, da se nekako izvede popis mobilizirancev v nemško vojsko, padlih, pogrešanih, ranjenih in po vojni umrlih. Že doslej ponekod take popise organizirajo preko matičnih uradov, drugod preko Krajevnih uradov in zopet drugod preko župnij. Vsekakor pa naj vladni organi ugotovijo, kje so popisi, ki so bili opravljeni kot osnova za izračun vojne škode in popisi, ki sta jih leta 1952/53 opravljali notranja uprava in Rdeči križ; 2) Od vladnih organov je potrebno zahtevati, da morajo ob zaključnih pogovorih sklenitve mirovne pogodbe z Združeno Nemčijo in obračunu vojne škode upoštevati tudi nad 35.000 žrtev, mobiliziranih fantov v nemško vojsko, od koder se jih mnogo ni vrnilo, mnogo je ranjenih, bolnih, vsekakor pa oškodovanih za pokojninsko dobo. Seveda pa bo za to priložnost potrebno odpreti skrivne predale arhivov, kjer je ta dokumentacija shranjena; 3) Upravni odbor naj se prizadeva, da bo Združenje dobilo svoj prostor, v katerem bo sedež Združenja, arhiv in vse potrebno. Ker pa Združenje nima lastnih virov dohodkov, je treba zagotovili plačilo prostora, ogrevanje, razsvetljavo in nujno opremo; 4) Na sedežu Združenja je na določene dni organizirati dežurno službo, kjer bodo člani lahko dobili potrebne nasvete in informacije; 5J Upravni odbor Združenja naj se dogovori s pravniki - advokati, zdravniki in prevajalci ter administratorji, da bodo članom nudili uspešno strokovno pomoč in usluge, seveda proti normalnemu plačilu vsakega koristnika usluge; 6) Upravni odbor Združenja naj se poveže z ustreznimi upravnimi organi doma in v Nemčiji glede dobivanja dokumentacije o služenju vojske in poškodbah, ki se nahaja v tamkajšnjih arhivih, pa tudi glede reševanja priznavanja pokojninske dobe, invalidskih in drugih ugodnostih, ki jih uživajo domačini v Nemčiji ali drugih državah, saj smo bili med vojno tudi izenačeni; 7) Upravni odbor Združenja naj z odgovornimi organi doseže sporazum, da bodo nekdanji prisilni mobiliziranci izenačeni z drugimi borci in žrtvami vojne; 8) Evidenčni list prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko naj izpolnijo vsi nekdanji mobiliziranci. Glede tega je opomniti tudi svojce padlih oziroma po vojni umrlih in izseljenih. List pa naj izpolnijo tudi tisti, ki so kasneje prebegli k partizanom, domobrancem ali drugim, kajti le tako bo mogoče vzpostaviti neko evidenco; 9) Upravni odbor naj organizira uspešen način obveščanja članstva o vseh novostih in dosežkih organizacije: W)Nekateri bivši mobiliziranci in svojci hranijo precej dokaznega in drugega materiala, ki je v zvezi z mobilizacijo in služenjem v nemški vojski. Da se te stvari ohranijo, naj bi jih oddali Gorenjskemu muzeju Kranj, ki v ta namen organizira posebni oddelek; 11 JU pravni odbor naj naveže povezavo z ostalimi Združenji bivših prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko in naj prek svojih delegatov sodeluje v enotnem republiškem odboru; 13Marsikje po posameznih krajevnih skupnostih tudi na Gorenjskem že postavljajo spominske plošče vseh žrtev vojne, ne glede kje so se borili in izgubili življenje ali ostali pogrešani. To akcijo je treba podpirati in tudi zaradi lega je potrebno zbrati čim bolj točne podatke žrtev; 14JUpravni odbor naj poskrbi tudi za prijateljska srečanja nekdanjih prisilnih mobilizirancev in njihovih svojcev, da se tako ljudje, ki jih je doletela enaka usoda po toliko letih lahko srečajo, se pogovorijo in poveseli-jo. Organizirajo naj se tudi izleti, ogledi, in druge aktivnosti. Sestavil: Alojzij Žibert Republika Slovenija zdaj in zares! Osamosvojitev Republike Slovenije poteka v drugačnih okoliščinah, koi je potekalo plebiscitarno odločanje slovenskega naroda za samostojnost in neodvisnost, za lastno državnost. V nekaterih pogledih so razmere manj ugodne, v nekaterih pa bolj kot takrat. Manj ugodne so predvsem v pogledu ekonomskih razmer in gospodarske moči Slovenije. V poplebiscitnem obdobju smo se srečevali s sistematičnim nalaganjem kontribucij slovenskemu narodu z instrumenti tečajne in kreditno-monetarne politike zveznih organov oblasti, povezanimi z direktnimi tatvinami državnega denarja s strani republik Srbije in Črne Gore, s pomočjo vdora v monetarni sistem Jugoslavije in celo z direktnim ropom imetja nekaterih slovenskih podjetij v posameznih jugoslovanskih republikah. Če k temu dodamo še vsesplošni gospo-darsko-pravni nered in razkroj je jasno, da se je gospodarska moč Republike Slovenije, kot edini realni temelj njene dejanske državnosti nevarno zmanjšala. Po drugi strani pa je bilo v poplebiscitnem obdobju opravljeno veliko delo zlasti na področju mednarodnega uveljavljanja Republike Slovenije in s tem povezanega spoznanja mednarodne, pa tudi jugoslovanske javnosti, da Republika Slovenija misli resno in da bo slovenski narod storil vse. da uresniči svojo zgodovinsko odločitev. Tudi slovenska Skupščina je doslej pokazala potrebno zrelost in odgovornost pri uresničevanju sprejete naloge. Menimo, da so tudi drugi subjekti slovenske oblasti pokazali potrebno prizadevnost v tem pogledu. Pa vendar se zdi, da so med nami, resda redki, vendar pa tudi laki, ki omahujejo. Takšni odpirajo nesmiselna vprašanja o vsebini plebiscitne odločitve. Češ, ali smo se res odločili tako in ne morda malo drugače? Ali smo res mislili to napraviti takrat in tu in v roku, ki nam ga je naložila plebiscitna odločitev, to je do 23. junija 1991? Razpravljajo o nekakšnih variantnih interpretacijah in iščejo vse mogoče razlage in opravičila za to, da ne bi storili tistega, kar je treba storiti. Nekateri so s svojim umikom, potem ko so zavzemali pomembna mesta, celo direktno otežili izvedbo nalog, za katere so bili doslej zadolženi in za kar so dobivali tudi plačo. Opredelitev slovenskega naroda je nedvoumna in jasna. Odločili smo se za samostojno in neodvisno državnost po poti razdružitve. To pol bomo o pravem trenutku zaključili tudi z izstavitvijo rojstnega lista že rojeni državi. To bomo lahko storili na več načinov. Če ho število onia/iiijočih preveliko tudi brez zaželene aklamativne večine, ampak preprosto po načelih parlamentarne demokracije, se pravi z večinskim odločanjem v skladu z naravo ugotovitvenega akta, s katerim bo postopek raz-druževanja pravno veljavno zaključen. Seveda imajo pri svojih naporih veliko tudi prikritih ali odkritih nasprotnikov. Pri tem ne mislimo toliko na objektivno pogojene interese medna-rodne javnosti, ki želi imeti vsem čim manj problemov, an mednarodnih finančnih mogočne-žev, ki želijo predvsem varne naložbe in zagotovljeno plačilo ob?* štovanih dolgov. Pa tudi ne na legitimne interese in utemeljeno skrb ostalih članov jugoslovanske skupnosti ob ravnanju Slovenije-Da vsi ti ravnajo, tako kot ravnajo, je razumljivo, njih moramo pač s svojim ravnanjem prepričali' da smo in bomo dobri sosedje '" vestni dolžniki. V msilih imamo predvsem vse tiste, ki zlorabljajo normalne težave slovenskega osamosvajanja Različne dušebrižneže, ki flt0 svetujejo pridnost, pohlevnost '" vse mogoče hlapčevske lastnosti, " namenom, da bi nam še nap?*) vladali ali pa nas izkoriščali. Takšnim se moramo znati upreti-Vzemimo za primer ravnanje ji'' goslovanske birokracije, ki ' obrambi svojih koristi balansira med upravičenimi težnjami jug* slovanskih narodov z metodami razkola in podpihovanja nesoglasij. V poplebiscitnem obdobju & na ravni federacije težišče svoji" intrig in manipulacij prenašali 5 predsedstva Jugoslavije na zvezi'0 vlado, pa spet na tako imenovani vojaški vrh in po vrsti spet v obratnem vrstnem redu. Vendar imajo te aktivnosti v zadnjem času posebno težo in nosi]0 posebno nevarnost. Celotno ak'1' jo, ki ima za namen konsolidacij1 jugoslovanske ječe narodov in obvladovanje legitimnih teženj slovenskega naroda, so prene sli ' zvezno skupščino. Če pogledam0 vrstni red sklicev zveznega zbo1'" in zbora republik in pokrajin /'"'' v teh dneh, vidimo, da se stopnji'' je pritisk in da se pripravljajo P* goji za morebitni sprejem opert!':' vne centralizacije vseh vitalnih "'' lavnih funkcij v Beogradu po p0' slopku majorizacije. Začel J1 Markovič s svojim program0']1 nadaljeval Jovič s svojimi izvaja-\ nji, v skladu z njunimi sugestij?1'] mi je zvezni zbor obravnava/ znamenito Markovičevo formulo za-sužnjenja slovenskega naroda "'' + 3", ki jo bo skušal zavili v celofan, z osnutkom in sprejemom af' klaracije o začetku novega urejft nja odnosov v jugoslovanski skup' nosti. Ko bodo sprejeli Marko**' čevi in Jovičevi koncepti, bo k°' nec s slovensko samostojnostjo-Jasno je, da naši sovražniki n&, naravne pravice do samostojno* niso nikoli jemali resno. Tudi daj si ni mogoče drugače razlo-1 dejstva, da ravnajo tako, kot 9 se ne bi nič zgodilo in mirno "rti dujejo naprej. Zlasti na denarnem področju rif polagajo z našim bogastvom W** kot se ravna s tujo stvarjo. Noj'" t vejši primer je uvedba proced" za sprejem celega paketa ukrep0 za finančno konsolidacijo fed<-'■' eije po postopku linearne sanOOJ* bank. dodatnega ustvarjanje J'1 nega dolga federacije, maiup" cij kreditno-monetarne polit' itd. Ob vsem tem se ne moremo gnili nekaj kritičnim besedam 1 račun tako imenovanih sreča predsednikov jugoslovanskih . puhli k. Kaj pomeni govorjenj0 referendumskem odločanju >' * i goslaviji. odpiranje idej o netw zorovanem pretoku ljudi. 0 " stoječi suverenosti republik i" Wt dobno? In posebej, ali naš p'e ■ sednik Predsedstva zadosti e"1'^ čno in na pravi način prote5' zoper takšne lažne dileme? ^..^ glasanje z njimi od Skupsl. prav gotovo ni dobil pooblasti Menimo, da je v tem //r'VrL ključnega pomena za Repub n: IZSUSI vaš0 hiso! - gradbeni posegi niso potrebni - avstrijska licenca, vendar - bistveno cenejša kot v Avstriji - hkrati najcenejša metoda za izsuševanje sten - 20 let garancije - več kot 5000 reterenčnih objektov po vsej Evropi Preverite sami! Pokličite mmmtMMMm d. o. o. LJubljana mmtt + 7^Br tel.:(061)324 632 gorenjski tisk r Moša Pijadeja 1, p. p. 124 64000 Kranj objavlja prodajo osnovnih sredstev z zbiranjem pisnih ponudb, in sicer: 1. rezkalni stroj, leto nabave 1962 za izklicno ceno 300.- DEM v dinarski protivrednosti 2. škarje za rezanje cinka, leto nabave 1962 za izklicno ceno 200.- DEM v dinarski protivrednosti 3. jedkalni stroj FLOWTYPE 109, leto nabave 1967 za izklicno ceno 2.000.- DEM v dinarski protivrednosti 4. peč za zažiganje tip 112, leto nabave 1967 za izklicno ceno 300.- DEM v dinarski protivrednosti 5. fasetirni stroj, leto nabave 1967 za izklicno ceno 800.- DEM v dinarski protivrednosti Ogled je možen v obratu I Gorenjskega tiska, Moše Pijadeja 1, Kranj. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Gorenjski tisk, p. o. Kranj, Moše Pijadeja 1, p. p. 142, 64000 Kranj, z oznako »za licitacijo«, najkasneje v 15 dneh po objavi. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA JESENICE Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo Skupščine občine Jesenice in podjetniški inkubator INJES Jesenice VABITA obstoječa in nova podjetja, obrtnike, tiste, ki delajo v samostojnih poklicih in vse ostale, ki imajo podjetniške ideje na PREDSTAVITEV PROGRAMA POSPEŠEVANJA RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA ki bo v torek, 11. junija 1991, ob 17. uri v sejni dvorani Skupščine občine Jesenice. Program temelji na pomoči pri nastajanju in razvoju novih gospodarskih enot. Pomoč je usmerjena na vsa področja - na prostor, denar ali poslovni servis. Kot gosta smo na predstavitev programa povabili dr. Aleša Vahčiča in Borisa Breganta. Udeležba na predstavitvi je brezplačna, prav tako tudi sodelovanje v programu. Vabljeni vsi, ki razmišljate o uspešnem lastnem poslovanju. Podrobnejše informacije dobite po tel.: 064/83-996 ali interno Železarna Jesenice 29-72. rftGOVSKO pod.ii in n( bi i d Ljubljanska 4. Bled razpisuje prosto delovno mesto: PRODAJALCA TEHNIČNEGA BLAGA Pogoji: trgovska šola tehnične smeri Delovno razmerje se sklene za določen čas, ostale informacije dobite po telefonu 064/78-804, pismene prošnje pošljite na naslov: CIP - Trgovsko podjetje Bled, Ljubljanska 4. • ŽELITE HITRO OPRAVITI • IZPIT ZA VOZNIKA • A IN B KATEGORIJE AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Z ZAČETKOM 24. 6. 1991 V GASILSKEM DOMU NA TRATI. PRI NAS BOSTE LAHKO OPRAVUALI ŠE: — tečaj prve pomoči z izpitom — občinske teste TAKOJ PO TEČAJU IMATE MOŽNOST VOŽNJE NA VOZILIH GOLF IN OPEL CORSA TER NA MOTORNEM KOLESU MZ. Tel.: 631-729 dopoldne od 8.-12. ure popoldne od 14. -17. ure 3BM Elektronika in mikroračunalniki d.o.o. C. Železarjev 7 YU-64270 Jesenice Tel 3BM: (064) 81-341 int 3399 Tajništvo: (064) 83-996 Telefax: (064) 83-395 Žiro račun: 51530-601-23696 SDK Jesenice Starši! Ob uspešno končanem šolskem letu kupite otrokom darilo, ki jim bo prineslo znanje za vse življenje. Tako darilo je osebni računalnik. Pri nas ga dobite že za 36.560 din z vračunanim prometnim davkom. AVTO ŠOLA pri Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj obvešča, da se bo TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV začel v SREDO, 12. JUNIJA 1991, OB 16. URI v prostorih Delavske univerze Kranj. Pohitite s prijavami! ELtkN SERVIS d .0.0. Begunje št. 1 Begunje na Gorenjskem objavlja prosta dela in naloge SREDNJE ZAHTEVNA KUHARSKA DELA Pogoji: - IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja ali poklicna šola ustrezne smeri, najmanj 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; delo se opravlja na 2 izmeni. ELPkN PLIGHT d .0.0. Begunje št. 1 Begunje na Gorenjskem vabi k sodelovanju NOVE SODELAVCE ZA DELO V PROIZVODNJI JADRALNIH LETAL Pogoji: - IV. ali V. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja ali poklicna šola strojne ali avtoličarske smeri, najmanj 1 leto delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik, in poskusno delo 2 meseca. Pisne prijave za obe podjetji sprejema kadrovska služba Elan Commerce, d. o. o., Begunje št. 1,8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku razpisa. ŽIVILA KRANJ TRGOVINA IN GOSTINSTVO PRODAJALNA BUDI NEK v Kranjski Gori Trgovina je bogato založena z delikatesnimi izdelki od sirov, zelenjave in sadja, arhivskimi in vrhunskimi vini ter žganimi pijačami! Odprto vsak dan od 7. do 20. ure ob sobotah od 7. do 17. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. EKSPRES IZDELOVANJE KLJUČEV RADIKOVIČ (ZA TRGOVINO GLOBUS - KRANJ) tel.: 24-864 NAD 9000 VLOMOV NA GORENJSKEM! Ne dajte priložnosti vlomilcem, odločite se za cilindrične vložke UJINK HfiUS Oglejte si jih v delavnici RADIKOVIČ: cilindrične vložke VVINKHAUS VS cilindrične vložke VVINKHAUS Titan varnostne ščite (patent RADIKOVIČ) Pri montaži ali nakupu cilindričnih vložkov dobite priloženo kartico, na podlagi katere vam takoj izdelamo rezervne ključe. Za vaše podjetje ali hišo naredimo sistem na generalni ključ NA KEBETOVI 8 SMO ODPRLI NOVO TRGOVINO OBIŠČITE NAS - IMAMO DOLGOLETNO TRADICIJO petek, 7. junija 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK 23. STRAN ME2GLAS Na Bledu se je začel 9. šahovski memorial dr. Milana Vidmarja Ob jubileju imenitna udeležba Ljubitelji šaha lahko te dni uživajo ob zanimivih bojih kar desetih šahovskih velemojstrov in treh mednarodnih mojstrov, ki so v sredo začeli s partijami na 9. mednarodnem šahovskem turnirju na Bledu. V prvih sedmih kolih je namreč gostitelj turnirja Grand hotel Toplice Bled, v preostalih šestih kolih pa se bodo zveneča imena svetovnega in domačega šaha pomerila v Rogaški Slatini. Bled, S. maja - Kar nekaj zanimivih podatkov so nanizali organizatorji letošnjega 9. memoriala dr. Milana Vidmarja na torkovi tiskovni konferenci in sredini otvoritvi turnirja v Grand hotelu Topli-Ce na Bledu. Turnir je namreč najmočnejši do sedaj, saj na njem nastopa kar sedem igralcev, ki sodijo v svetovni šahovski vrh, med sto najboljših na svetu. Pri tem gre omeniti zlasti trenutno petega šahista na svetovni šahovski lestvici Evgenija Bareeva, komaj petindvajsetletnega sovjetskega velemojstra. Tudi sicer na turnirju sodelujejo mladih šahisti, saj je povprečna starost udeležencev oser "•'"dvajset let. Med njimi so tudi trije slovenski igralci, Leon Go-stisa, Georg Mohr in Aljoša Grosar. Zlasti slednjima dvema je turnir tudi priložnost za osvojitev najvišjega šahovskega naslova, kar bi pomenilo, da bi v Sloveniji po dvajsetih letih spet dobili šahovskega velemojstra. . Šahovski Bled letos praznuje biserni jubilej, saj mineva šestdeset let od takrat, ko se je v hotelu Toplice zbralo štirinajst vrhunskih šahistov na dvokrožnem turnirju, do tedaj enem največjih vseh časov. Takrat je na turnirju zmagal dr. Aleksander Aljehin, lep uspeh P? je dosegel tudi dr. Milan Vidmar. Poleg tega turnirja je *a Bled znamenit tudi močan šahovski turnir izpred tridese-tln let, na katerem sta sodelo-vala nekdanja svetovna prvaka M"hail Talj in Bobby Fisher. Prvi Vidmarjev spominski turnir je bil v Ljubljani junija 1969, nato pa je bilo še sedem turnirjev s skupno 120 udeleženci. Med njimi so nastopili tudi mnogi najbolj znani svetovni šahisti in svetovni prvaki od Karpova, Smislova, Portis-"a, Riblia..." Tokratni turnir Ob slovesni otvoritvi turnirja, na kateri je s kulturnim programom sodeloval oktet LIP iz Bleda, so udeleženci in gostje z minuto molka počastili spomin na dolgoletnega šahovskega delavca in tehničnega direktorja turnirja Valterja Šinkovca, ki so ga v sredo pokopali na Bledu. veliko pomeni v razvoju šaha pri nas. Imamo namreč perspektivne igralce šaha, z organizacijo kvalitetnih turnirjev pa jim dajemo možnost nadaljnje afirmacije. Turnir pa pomeni tudi, da smo v kriznih časih sposobni organizirati velike prireditve, pri čemer je potrebno poudariti da šah uživa široko podporo," je ob letošnjem Vidmar-jevem memorialu poudaril lovenski mednarodni mojster Sovjetski šahist Evgenij Bareev j»'joša Grosar, član ŠD Murka je najmočnejši udeleženec tur-Lesc, ima na turnirju prilož- nirja, saj je z ratingom 2650 tre-°st osvojiti naslov velemojstra, nutno peti šahist na svetovni ša- hovski lestvici. »aseball Vse nared za EP Ijubljana - Do evropskega prvenstva v baseballu B skupine, ki bo le-°s °d 10. do 15. junija v Ljubljani nas loči le še nekaj dni in tako v ^estu gostitelju kot na samem prizorišču tekmovanj potekajo zadnje gnprave na ta. za ljubitelje baseballa, velik dogodek. Da bi ta šport, . ev'lka ena v ZDA, spoznalo čimveč ljudi bodo pred prvenstvom po Jubljanj prornocije> na katerih bodo igralci baseballa prikazali bi-vene elemente igre za zabavo pa bo poskrbela tudi godba na pihala, wh9do Pa manjkale tudi mažoretke. Promocije bodo pred Metalko, I^Kimarketom in na Tromostovju, danes od 17. do 18. ure, v soboto a '0. do 1 l.ure in v ponedeljek od 17. do 18. ure. Uradna otvoritev PV^nstva s prvo tekmo pa bo v torek popoldne na igrišču v Štepanj-ni naselju. • I. K. Iskra Instrumenti Otoče objavlja JAVNO DRAŽBO 'stanovanjska prikolica IMV Adria tip 450, leto proizvodnje 1982. klicna cena din 10.000,00. Jjja dražba bo v ponedeljek, 10. 6. 1991, ob 12. uri v tovar-niskih prostorih. ?Sled prikolice je možen isti dan na tovarniškem dvorišču, '"teresenti morajo plačati polog v višini 10 % od izklicne ce-^ Ul oddati svoje ponudbe v zaprtih ovojnicah. ceni ni vračunan prometni davek in ga poravna kupec, avico do udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe. ZataŽba bo opravljena po sistemu »ogledano - kupljeno«, dt0 Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. £.uPec mora blago plačati in odpeljati v roku 8 dni po draž- V prvi partiji sta se pomerila dva naša velemojstra, Ivan Sokolov in Štefan Djurić. Sokolov, ki je že zmagal na Vidmarjevem memorialu, je najmlajši udeleženec turnirja. predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Knežević. Povedal je tudi, da je naši šahovski or- Na letošnjem memorialu dr. Milana Vidmarja sodeluje trinajst šahistov (bolgarskega velemojstra Kirila Geor-gijeva, ki je bil na seznamu udeležencev ni in zato organizatorji iščejo novega). To so velemojstri: Evgenij Bareev, Aleksander Khalifman, Predrag Nikolič, Rafael Va-ganjan, Zdenko Kožul, Ivan Sokolov, Branko Damjano-vič, Štefan Djurič, Vasilios Kontronias in Krunoslav Hulak. Nastopajo pa tudi trije slovenski mednarodni mojstri: Georg Mohr, Leon Gostiša in Aljoša Grosar. Zaradi močne udeležbe je turnir dvanajste kategorije. ganizaciji uspelo navezati poslovne stike z več slovenskimi podjetji, generalni pokrovitelj razvoja slovenskega šaha pa so Moderni Interieri. Tokratni mednarodni šahovski turnir, ki se je minulo sredo začel na Bledu, bo trajal do 21. junija, prvih sedem kol bo na Bledu v Bistroju Grand hotela Toplice do 12. junija, 14. junija pa se bo turnir nadaljeval v Kristalni dvorani Zdraviliškega doma Rogaška Slatina. Vse dni se bo začenjal ob 15. uri, organizatorji pa pričakujejo tudi gledalce. Rezultati prvega kola: Khalifman : Dam-ijanovič -1:0, Nikolič : Bareev - remi, Hulak : Kontronias - remi, Sokolov : Djurić 1 : 0, Gostiša : Kožul - remi, Vaganjan : Grosar 1 : 0, Mohr : Georgijev -preloženo. • V. Stanovnik, Foto: Aleš Gorišek Tiskovna konferenca pred Ročk Mastrom Gostje iz Francije in Amerike Na tiskovni konferenci v sredo so se predstavili gostje iz Francije in ameriška plezalka. Kranj, 7. junija - Tomo Česen in kranjski ZTKO sta v sredo predstavila francoske plezalce in ameriško plezalko. Američanka Lynn Hill (trenut- Na pragu poletja -SMUČARSKI SKOKI Kdo: Smučarski klub Tržič Kaj: II. Pokal Tržiča v smučarskih skokih Kdaj: danes, jutri in pojutrišnjem (7., 8. in 9. junija) z začetkom vsakič ob 16. uri Kje: skakalnice v SEBENJAH pri Tržiču Kako: z jedačo in pijačo ter SUPER SREČELOVOM šPMTrimsr KRANJ, CANKARJEVA 4 no živi v Franciji) in Francozi -Corine Labrune, Jean Baptiste Tribout, Robert Cortijo, Step-hane Pousardin in David Chambre so v Slovenijo prispeli že v začetku tedna in si jo delno tudi ogledali. Plezali so že v Mišji peči, kjer je trenutno najboljša plezalka na svetu Američanka Lynn Hill splezala štiri smeri na pogled. Najzahtevnejša od teh smeri je ocenjena z oceno IX. Lynn Hill je na tiskovni konferenci med drugim tudi povedala, da raje pleza v Evropi kot v ZDA. Rada namreč ob plezanju spoznava tudi vedno nove države in kulture, za kar je na stari celini obilo možnosti. Slovenija je vsem, tako Francozom kot Američanki všeč, bolje jo seveda poznata Jean Baptiste Tribout in njegova izvoljenka, sedaj uradno tudi zakonska družica Corine Labrune, ki sta lansko leto že nastopila na kranjskem Mastru. Danes zvečer, ob 19.30 pa vas seveda vabimo k umetni steni ob plavalnem bazenu v Kranju (Športni park), kjer se bodo vsi napovedani tekmovalci pomerili na kranjskem, že četrtem Ročk Mastru. • M. Peternelj, foto: A. Gorišek Namizni tenis Uspeh Slavka Dolharja Novo mesto, 2. junija - Minuli konec tedna so v Novem mestu organizirali namiznoteniški turnir najboljših pionirjev Slovenije TOP 20. Izkazal se je igralec kranjskega Merkurja Slavko Dolhar, ki je bil odličen četrti in z uvrstitvijo dokazal, da sodi v vrh slovenskega namiznega tenisa. To pa je tudi lepa spodbuda za prihodnost, za svetlejše čase kranjskega namiznega tenisa. • J. M. Vabila, prireditve Kros treh dežel - SKI TOUR 3 Podklošter in Turistična društva Trbiž, Rateče in Kranjska Gora so organizatorji tretjega krosa treh dežel. Skupinski start krosa bo to nedeljo, 9. junija, ob 10. uri pri gostilni Mojmir v Ratečah, proga pa bo vodila iz Rateč čez jugoslovansko - italijansko mejo mimo Bele peči. Pred Trbižem bodo tekači zavili po dolini proti Podkloštru, kjer bo cilj. Proga je dolga 20 kilometrov, tekači pa jo bodo morali preteči v štirih urah. Krosa se lahko udeležijo ženske in moški stari nad 18 let. Udeleženci bodo lahko dvignili štartni material na startu v Ratečah med 8.30 in 9.45 uro. Ob prevzemu morajo predložiti dokazilo o vplačani štartnini. Vsi udeleženci pa bodo dobili tudi darilo organizatorja. Pri sebi morajo imeti veljvni potni list ali propustnico obešeno okoli vratu. Razglastitev rezultatov bo na dan tekmovanja, v nedeljo, 9. junija, ob 15. uri na cilju v Podkloštru. Dodatne informacije dajejo v Turističnem društvu Kranjska Gora (tel. 064/88-768). Vsi udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost, organizatorji pa jim želijo tekmovalni uspeh in mnogo športnega užitka. Balinanje - Igralci BK Radovljica ta konec tedna na domačem balinišču V Športnem parku v Radovljici gostijo ekipo večkratnih državnih prvakov BK Skala iz Sežane. Prav gotovo zanimiva tekma bo v soboto, 8. junija, ob 15. uri. Če bo slabo vreme, bo tekma na pokritem balinišču v Lescah. Nogometni spored - V predzadnjem kolu slovenske nogometne lige se bosta v nedeljo ob 16.30 v Naklem srečala Živila - Naklo in Medvode. Obeta se zanimivo srečanje, saj domačini potrebujejo točke za ohranitev visoke uvrstitve, Medvoščani pa v spomladanskem kolu igrajo kot prerojeni. V območni ligi - zahod je na sporedu zadnje kolo. Triglav gostuje v Biljah, Sava pri Stolu, Jesenice pa igrajo doma ob 16.30 s Primorjem. Mali nogomet v Puštalu - NK LTH in ZTKO Škofja Loka prirejata 15. in 16. junija turnir v malem nogometu. Turnir bo na igrišču v Puštalu v Škofji Loki, prijave pa sprejemajo do 10. junija na ZTKO Škofja Loka (Marjan Kalamar) od 12. do 14.30 ure ali po telefonu 064-622-463. Prijavnimi je 1500 dinarjev, ekipe, ki bodo izpadle v prvem kolu, bodo dobile povrnjenih 500 dinarjev. Žrebanje bo v torek. 11. junija, ob 18. uri v športni dvorani Poden. Kasaške dirke v Lescah - KK Triglav - Bled prireja to nedeljo, 9. junija, kasaške dirke s sedmimi točkami na hipodromu pod Lescami. Dirke se bodo začele ob 14.30, zanje pa se je prijavilo že 87 kasačev. Marljivi delavci športnega društva - V Športnem društvu Šenčur, ki združuje v svojih sekcijah okrog 400 članov, si razen s športom krepijo telo tudi z delom. Tako so prvo junijsko soboto pripravljali prostor pred društveno stavbo za asfaltiranje. Za to naložbo so se odločili, kot je povedal predsednik društva Janko Sekne, zaradi dragega vzdrževanja dovozne poti in nujnosti razširitve parkirišča za obiskovalce na raznih prireditvah. Večino denarja so zbrali sami, na pomoč pa so jim priskočili tudi ZTKO Kranj in delovne organizacije Živila, Gorenjski tisk, Petrol, Merkur in Cestno podjetje. Po asfaltiranju bodo s prostovoljnim delom dokončno uredili dvorišče, jeseni pa nameravajo pripraviti zemljišče za tri teniška igrišča. S to pridobitvijo naj bi prihodnje leto dočakali 40-letnico ustanovitve društva. S. S. - Foto: S. Saje Veliki planinski sejem Pred kratkim ustanovljeno podjetje za organizacijo sejmov, razstav in drugih prireditev (tudi za izdajanje strokovne literature) VEM iz Maribora organizira od 16. do 22. junija VELIKI PLANINSKI SEJEM. Kranj, 30. maja - Organizirali ga bodo kot prvi tovrstni sejem v Evropi v mariborski športni dvorani Tabor in njeni okolici. Razsta-vljalcem - dosedaj se jih je prijavilo več kot sto - je na voljo 20.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Med napovedanimi razstavljala so tudi: Slovenijašport, ki je zastopnik za Adidas, Salevvo, Berghaus, Stubai itd., skratka najpomembnejše proizvajalce planinske in alpinistične opreme v svetu; Porenta, Aipina Žiri, Beti Metlika, lnduplati Jarše,... Osnovni namen prvega resnega mariborskega sejma je, vsem, ki so ali ste zaljubljeni v planine in teh je v Sloveniji ogromno, ponuditi vse, kar gre v nahrbtnik". Ob tem pa bi vsem radi ponudili možnost dodatnega izobraževanja. Sejem bo spremljala kopica dodatnih programov: predavanja, predstavitve znanih alpinistov - Jaka Čop, Viki Grošelj, Tomo Česen - razvedrilni program, v katerem bodo še posebej poskrbeli za najmlajše. Med sodelavce sejma so se uvrstili tudi: Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Turistična zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Lovska zveza Slovenije, gozdna gospodarstva, Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor, Biotehnična fakulteta Ljubljana itd. • Mojca Peternelj «4 agrotehnika - gruda trgovina PE Kranj - Dražgoška 2, tel.: 064/216-681 CENJENI KUPCI Nudimo vam traktorje iz uvoza MF LANDINI ZETOR KOSILNICE BCS Pravilno izbrana kmetijska mehanizacija omogoča ceneno pridelavo hrane, vse to pa lahko kupite v naši trgovini agrotehnika Za vse stroje so preskrbljeni rezervni deli in pooblaščeni servisi. UGODEN NAKUP JE PRI »LOKI« NAKUP SIREDAMEC ČEŠKI SIR EMENTALEC ČEŠKI LAŠKI RIZLING 1/1 VINO ŠMARTNO ERO 1/1 HEPOK ČOKOLADA TEKOČA 680 G UVOZ KEKSI OHO SL PRELIV KOESTLIN 400 G MEHČALEC ZA PERILO 4/1 UVOZ DETER. ZA POSODO D0NY1/1 UVOZ TOALETNI PAPIR BRISTOL EXTRA TOALETNI PAPIR LOTOS NATURA TOALETNI PAPIR LOTOS trgovsko podjetje LOKA ŠKOFJA LOKA SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET Komisija za drobno gospodarstvo POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA RAZPIS Objavljen na podlagi 9. člena Odloka o dodeljevanju posojil za pospeševanje drobnega gospodarstva v občini Kranj in sklepa Komisije Izvršnega sveta za drobno gospodarstva. 1. Posojila se dodelujejo za naslednje namene: - nakup in graditev poslovnih prostorov - adaptacije poslovnih prostorov - nakup opreme, patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti 2. Posojilo se dodeli: - samostojnim obrtnikom - podjetjem v zasebni, mešani in družbeni lastnini. Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju občine Kranj. 3. Za posojila je v namenjenih 3.000.000,00 din. 4. Posojilo lahko znaša največ 20 % predračunske vrednosti investicije. 5. Doba vračanja posojila je 6 let. 6. Obrestna mera je 40 %. 7. Vloge se predložijo Skupščini občine Kranj, Sekretariatu za gospodarstvo, Trg revolucije 1 najkasneje v 20 dneh od objave razpisa. 8. Vloga mora vsebovati: - naziv obratovalnice oz. podjetja ter ime in priimek osebe, ki jo zastopa - naslov obratovalnice oz. podjetja - opis in predračunsko vrednost investicije -višino zaprošenega posojila 9. Vlogi je treba predložiti naslednjo dokumentacijo: a) dokazila glede na namen posojila: - pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo - pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun, zemlji-ško-knjižni izpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila - pri nakupu opreme, patenta in blagovne znamke predračun ali račun oz. kupoprodajno pogodbo. b) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov. 10. O dodelitvi posojil bo odločal Izvršni svet Skupščine občine Kranj v 30 dneh od dneva poteka roka za predložitev vlog. Sklep Izvršnega sveta bo posredovan vsem vlagateljem najkasneje v 8 dneh po sprejemu. Predsednik Komisije Stane Vreček SAMSUNG Electronics TV 51 cm, teletekst cena 12.990,00 din TV 51 cm, scart, 40 progr. cena 11.490,00 din VIDEOREKORDER - 3 glave cena 11.490,00 din VIDE0PLAYER - daljinsko uprav, cena 7.890,00 din HIFI STOLP-OD-dalj uprav, cena 11.490,00 din MOŽNOST NAKUPA NA 3 -12-MESEČNO POSOJILO! del čas od ponedeljka do petka 9 do 12. ure, odj15 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažu™ tel.:212-367 veletrgovina — _ ■ 5PEC bled, n. sol. o. BI n a Veletrgovina ŠPECERIJA BLED, p. o. Bled, Kajuhova 3 objavlja na podlagi delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev: 1. Tovorni avto CADY 1985 2. Samopostrežna zmrzovalna vitrina l.TH brez kompresorja LTH 3. Delikatesna vitrina LTH s kompresorjem LTH 4. Stenska hladilna vitrina LTH s kompresorjem LTH 5. Aparat za sladoled ESKIMO ltaly 6. Točilni pult s kompresorjem LTH 7. Express aparat Gaggia 2 ročki ltaly 8. Express aparat Gaggia dno ltaly 9. Pomivalni stroj Colgate 650 10. Stroj za pomivanje kozarcev Metalco 11. Decimalna tehtnica 200 kg 12. Decimalna tehtnica 300 kg 13. Tehtnica Berkelj 20 kg 14. Tehtnica Beta 20 kg 15. Fakturirni stroj SOEMTROM Zgoraj navedeni predmeti so na ogled v skladišču Veletrgovine ŠPECERIJA BLED, Kajuhova 3. Ogled je mogoč 14. 6. 1991 od 15. do 17. ure. Licitacija bo v petek, 14. 6. 1991, ob 17. uri. Varščino 10 % izklicne cene morajo interesenti vplačati najkasneje do pričetka licitacije-Osnovna sredstva bodo prodana po sistemu ogledano — kupljeno. Kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane. Prometni davek plača kupec. Osnovna sredstva je treba plačati in prevzeti v 3 dneh, sicer varščina kupcu zapade. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo v Veletrgovini ŠPECERIJA BLED, Bled, Kajuhova 3 ali po telefonu (064) 78-261. Izklicna cena za 1 kos DIN: 1 kos 130.000,00 3 kosi 10.000,00 1 kos 20.000,00 1 kos 20.000,00 2 kosa 20.000,00 2 kosa 30.000,00 2 kosa 20.000,00 1 kos 5.000,00 1 kos 10.000,00 1 kos 5.000,00 3 kosi 5.000,00 1 kos 5.000,00 2 kosa 5.000,00 1 kos 5.000,00 2 kosa 5.000,00 Petek, 7. junija 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. STRAN @©ISBB3OT£2CHLAS ALPETOUR Mehanične delavnice Škofja Loka, Kidričeva c. 50 Obveščamo cenjene stranke, da smo v Škofji Loki (na Trati) uvedli za vse vrste motornih vozil REDNE TEHNIČNE PREGLEDE IN REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL V podjetju je urejeno tudi popravilo za vsa vozila, za katera se bo na tehničnem pregledu ugotovilo, da niso brezhibna. SPECIFIKACIJA PONUDBE STORITEV • servisiranje osebnih avtomobilov, avtobusov, tovornih vozil in kombi-jev vseh tipov • generalna obnova motorjev, menjalnikov, diferencialov in ostalih sklopov vseh tipov • kleparska in ličarska dela za tovorna, osebna vozila in avtobuse • generalna obnova karoserij • rezkanje in brušenje zavornih bobnov za vsa motorna vozila • menjava gum, centriranje ter nastavitev izteka koles z najsodobnejšimi stroji • izdelava delovnih miz in ogrodja kovinske galanterije • mizarska dela vseh vrst • izvajanje preventivnih tehničnih pregledov za vsa motorna vozila in prikolice • vseh vrst varjenja • prodaja obnovljenih sklopov in avtomateriala • popravilo viličarjev • pranje in čiščenje vozil • menajva olj • servisiranje kmetijskih strojev in naprav • intervencijska služb Storitve izvajamo kvalitetno in po konkurenčnih cenah Delovni čas od 6.30 ob sobotah od 6.30 20. ure 12.30 ure Informacije po tel. 632-121 632-730,632-397 IZBERIT ■V/l MERCA TOR - /ZBIRA Trgovsko podjetje, d o o. KRANJ V naših poslovalnicah z gradbenim materialom v Hrastju in v Stražišču vam nudimo po ugodnih cenah naslednje artikle: lesna obloga bor (ruski) 241,50 din/m lesna obloga smreka (ruska) 192,00 din/m ladijski pod smreka (ruska) 253,00 din gradbeni les od 3.500 din 4- PD /m3 keramični barvni umivalnik Mladenovac od 453,00 din gorilec Thermomec 11.520,00 din NOVO! Proizvodni program JUB - fasadni sistem Jubizol in Jupol barve Obiščite nas, veseli bomo vašega obiska! IZBERITE IZBIRO! MALI OGLASI @217-960 Cesta JU 16 APARATI STROJI Poceni prodam motorno ŽAGO SACHS Dolmar 105, dolž. meča 35 cm, malo rabljena. Baloh, Zalog 22, Golnik (Svarje)_8207 Ugodno prodam 12-tonsko ekscentrično PREŠO g 323-228 8215 Prodam 73-564 TRAKTOR Man. "3? 8238 Prodam VIDEO PLAYER. «S> 46-396_8243 Prodam uvoženo lesno STRUŽNI-CO Hoby. Ogled popoldan. Kokot, Kidričeva 37, Kranj 8249 80-litrski BOJLER, nov, kombini-ran, prodam. Predoslje 14, Kranj, ■S? 326-260_8266 Poceni prodam črno-bel TV Gorenje in 290-litrski HLADILNIK Gore- nje. 9 49-468_8285 Ugodno prodam RAČUNALNIK PC AT 186, s tiskalnikom Digital LA100. 217-995_8290 Ugodno prodam dva električna ŠTEDILNIKA, HLADILNIK Bosch in PRALNI STROJ «g 214-682 8314 Prodam STROJ za brizganje plastike BOY - 15, 35-gramski. Gortnar, Podbrezje 111, Duplje, tel.: 52-266 petek, 14.6.91, ob 22. uri nastopa BAJAGA Prodam obžagan LES za ostrešje. qt 45-673_8457 Ugodno prodam 8-valno SALO-NITKO in TEGOLO. g> 324-658 Po ugodni ceni prodam novo stre-šno OPEKO špičak. « 52-327 Prodam dvižna GARAŽNA VRATA in dva trgovska PULTA, « 74-715 IZOBRAŽEVANJE Iščem INŠTRUKTORJA za Brother overlock šivalne stroje vseh tipov. Šifra: HONORAR_7936 Uspešno INSTRUIRAM matemati-ko za osnovne in srednje šole. « 311-471 8273 KUPIM Kupim GOLF diesel, star do 4 leta, lahko karamboliran. « 215-701, zvečer 8206 Kupim dobro ohranjen MOTOR za Škodo 120. «S> 58-115 Kupim jedilni 061/375-168 8282 KROMPIR, g 8321 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni, g 310-160_8361 Kupim 1 teden dni starega BIKCA simentalca. g 70-125 8384 Kupim PUHALNIK za seno. "fi- 51-559_8460 Kup imo smrekove HLODE ali narezane PRIZME, deb. 8 cm, po možnosti enostransko obrobljene. « 061/662-543 8463 Kupim ohranjeno moško KOLO, na prestave.® 217-501, zvečer LOKALI V Lescah oddam v najem LOKAL za mirno obrt. ® 74-009 ali 73-876, popoldan_8293 V najem oddamo nočni LOKAL na Gorenjskem, velikosti 150 kvad. m., z opremljeno kuhinjo, velikosti 40 kvad. m. Pogoj: odkup inventar-ja. Informacije na « 329-229 8305 V centru Lesc oddam v najem trgovski LOKAL, primeren za parfu-merijo, foto, trafiko, zlatarno ali podobno. Predplačilo za 1 leto! « 73-177 8393 Prodam POSLOVNI « 326-014 PROSTOR. 8407 V Kranjski gori - v centru, prodam LOKAL, 13 kvad. m., alpski stil. Po ceni - 27.000 DEM. « 88-600, Zoran 8409 MOTORJI KOLESA MOPED CTX 80 in Tomos CROS 90, prodam, !,.n'.i 6itt3ijuM|ana. Titova IJJ TAB - INŽENIRING PREDDVOR Kl 'li MfcRt ATOM . , MIZARSTVO KURNIK PREDDVOR S KOMPAS H O L 1 D A V S AAA aiples mm^\ industrija fffy pohištva t trgovina 61380 CERKNICA KONJENIŠKI KLUB BRDO VATERPOLO IN KOŠARKARSKI KLUB TRIGLAV KRAJEVNI SKUPNOSTI PREDDVOR IN BELA KRANJ • proizvodi črne in barvne metalurgije • gradbeni . material • material za centralno kurjavo, vodovodne inštalacije in kopalniška opre^1 • orodje - ročna orodja, električna ročna orodja, varilna tehnika, rezilno in merilno orodja brusni material • okovje in vijaK1 • elektro material • bela tehnik^ mali gospodinjski aparati in akustik • posoda, steklo, kristal in porce^' • zeleni program in kovinska galan' terija • motorji in kolesa, rezervni eli za osebna vozila, motorji n kolesa ter pribori • barve, laki in čistila •