Pofi®nCaYan§€ so^liiili šfrodlfivcev. Gospodarske prednosti. Napredek v tehniki in industriji v boju za obstoj, sili tudi sadjerejca, da skuša doseči enakomeren in čim najvišji pridelek iz sadonosnikov. Cilj sadjerejca ne*bodi le v količinskem pridelku- ampak v tem, da s kvalitativnim sadjem poveča svoje donose. Saj leži toliko kapitala v našem drevju, dabi bil največji greh, če tega kapitala nc dvignemo in na ta način ne Izboljšamo gospodarskega stanja. Geslo sadjerejca naj ile obstoja le v sajenju drevja, ampak v prvi vrsti v pravTInem negovanju istega. Samo na ta način bo sadjarstvo postalo važen faktor našega narodnega premoženja in našega prospodarskega blagostanja. Sadni pridelki danes ne predstavljajo več luksuznih predmetov, ampak so postali važen eksportni faktor našega kmetijstva. Praktično pokončavanje drevcsnih škodljivcev je doseglo še le v zadnjem času toliko važnost, da lahko danes govorimo o gospodarskem boju proti škodijivcem. Ta boj proti škodljivcem sega sicer daleč nazaj, vondar zamoremo še le danes govoriti na podlagi velikanskega napredka v tehniki in dolgoletnih izkušenj na tem polju, o modernem načinu pol_ončavanja raznih drevesnih škodljivcev. Prej ali slej mo ra tudi v sadjarstvu priti do tega, da se pokončavanje in boj proti sadnim škodljivcem vrši splošno, bodisi tudi na podlagi zakonskih predpisov. Samo skupno delo v boju proti škodljivcem lahko privede do zaželjenih uspehov. Marsikateri kmetovalec in sadjerejec je sicer mnenja, da pomeni uspešen boj proti škodljivcem denarno obremenitev, katere ne bi mogel prenesti. To mnenje je napačno, ker ga lahko zastopa le oni, ki do sedaj še ni podvzel nikakih korakov v boju za pokončavanje sadnih škodljivcev, ali pa pokončavanja samega ni v pravcm času vršil. Velikanska razlika v kakovosti pri delkov pri doslednjem izvajanju zatiranja škodljivcev je očividna in se ne da utajiti. Kdor je z zanimanjem opazoval skrbno gojene nasade, je sigurno opazil razliko med gojenim in zanemarjeniindrcvjem. Gladka skorja, sočnata zclena barva listja, večja odpor, nost proti raznim boleznim so vidna znamenja skrbno gojenih nasadov. — Vpraba modernih sredstev za zatiranje sadmh škodljivcev v pravem času mora privesti do uspeliov. Pri zatiranju škodljivcev moramo razlikovati zimsko in poletno dobo. — Najvažnejša doba za zatiranje raznih vrst škodljivc3v našega sadnega drevja je sigurno zimska, oziroma 6as po odpadanju listja do spomladi ko drevje zopet požene. V tem času se namreč drevo nahaja v takozvanem sočnem miru, vsled česar je mogoče uporabIjati pri zatiranju in pokončavanju dre vesnili škodljivcev močnejša in bolj koncentrirana sredstva, brez nevarnosti za poškodbe na sadnem drevju samem. Najvažnejše sredstvo je in ostane ka kor smo že omenili v prejšnjem članku, papirnati pas za lovljenje: »Rekord«. Za škropljenje sadnega di^evja imamo na razpolago razne vrste drevesnih karbolinejev ter bi opozarjali še posebno na drevesni karbolmej»Bolk«, znamka: mrtvaška glava, s katerim škropimo v 10% primesi z vodo celotno drevo enakomerno tako, da so vsi deli drevesa enakomerno poškropljeni. Škropljenje nam daje glaclko skorjo, pokončuje vse vrste škodljivcev, ki se nahajajo pod skorjo s svojimi zaiegami. Ako je drevje močno napadeno po raznih škodljivcih, ga škropimo dvakrat in sicer ob pozni jeseni in v zgodnji spomladi. PoJvončavanie drevesnih škodljivcev pa je tudi prčko pO_«tja, ko je drevo v bujnem razmahu listja in sadu, lieobhodno potrebno, vendar je potrebno, da se zatiranje vrši takoj, kakor hitro smo opazili škodljivce, ker le na ta način preprečimo hitro razmnožitev. Na vsak način odsvetujerno uporabo raznih drevesnih karbolinejev v poletnem času, tudi v slučaju, da jih najbolj razredčimo. Za pokončavanje živalskih drevesnih škodljivce v poletncm času, posebno n. pr. krvave, listne uši ter kaparja, imamo med ostalimi sredstvi takozvani »Olanigan«, katerega pridenemo v 5—10% vodi in nato drevo škropimo s tekočino. To poletno sredstvo ne škodujc listju in tndi ne razvijajočemu se sadju ter ga lahko uporabljamo z uspehom tudi v vrtovih. Skrbna nega sadnega drevja v zimskem in poletnem Casu nam bo ohranila drevje zdravo in donesla obilen pridelek. Prihodnjič bomo nadarevali z opisi raznih Škodljivcev sadnega drevja ter načinom njih najuspešnejšega zatiranja. Navodila na razna vprašanja bomo objavljali v našem listu. J. V.