Vpliv gospodarske krize na naše šolstvo in uliteljstvo. n. O redukciji učiteljišč. Mnogo skrbi so rodile v naši javnosti vesti, ki se mod nami žc par mesecev šinjo — seveda zopet skrivnostno in zaupno! — o redukciji naše univerze, srednjih šol, učiteljišč m pa meščanslkih šol. kazne korporacije in faktorji, ki so več ali manj vsled loikalnih razmer zainteresirani na tem, da se v njiho* vem področju ta ali oni zavod nc okrne prav nič kljub splošni gospodarski krizi, so celo že v javnosti in na pristojnih mestih izrazili svoje pomisleke proti namcravani ukirhtvi. Mislili so seveda, da je bolje zvoniti še pred točo, nego po njcj. Zakaj, že danes si v tem oziru prav gotovo še niso na jasnem v podrobnostih niti ne na merodajnih mestih, 'kaj šele drugod. To je povsem razumljivo. Uikinitev, ali pa tudi samo okrnjenje učnih zavo* dov ni tako enostavna stvar, ki bi se zamogla izvršiti kar nekako meharučno in na brzo ro= ko. To delo potrcbuje temeljitega in vsestranskega preudarka in upoštevanja dcjans'kih razmer, Iki so sevcda v vsakem kraju drugačne. Vsak kraj ima prav gotovo svoje tehtne in važnc vzroke, da si skuša ohraniti ta ali oni zavod ncokrnjen. In če bi o tem odločevali krajevni razlogi in faktorji, bi sploh ne prlšlo niti do kake okrnitve, seveda še niani pa do ukinitve d r ž a v n i h zavodov. Že iz tega sledi, da se mora zadcva ukinitve kakor tudi okrnitve uč. zavodov prcsojati, pa tudi izvesti iz širših vidikov in na skupni osnovi, ki pa mora biti v vsaikem oziru dobro pretchtana. V narodni skupščini je bilo sicer sprejeto načclo, da se pol milijarde prihrani v glavnem z redukcijo osebnih prejemikov, nc pa toliko z redukcijo števila uslužbenccv. Iz tc_a bi marsilkdo lahko sklcpal, da nc pride do ukinitve in olkrnitve učnih zavodov in ostane torej vse pri starem. Temu pa ni tako, iz enostavnega razloga, ker v scdanjem gospodarsko taka kritičnem položaju ne more in nc sme biti tako. Gospodarska kriza nas bode prav gotovo prisilila, da pride do posameznih ukinitev in ckrnitev drž. učnih zavodov. V tem oziru si moramo biti na jasnem, čim preje tem bolje. Presegalo bi okvir tega članka, če bi raz* -pravljal o ukinitvi vseh kategorij državnih učnih zavodov. Zato se hočem omejiti samo na tiste, na katerih sloni vzgoja in izobrazba široikih plasti naroda in na katerih je pred= vsem zainteresirano učiteljstvo naše banovine. Pri nas imamo sedem učiteljišč: 2 državni moški. 2 drž. ženski in 3 privatna ženslka. Žc štcvilčno razmerje samo med moškimi in žcnskimi učiteljišči ni zdravo za normalne razmere, 'kaj šelc za prilike, katere nam nala^a gospodarsl;a kriza. Posledice tega nezdravega sorazmerja se že pojavljaio in niso prav nič razveseljive. Število učiteljev pada, število učiteljic pa raste. Sedaj je pri nas ta razliika že izdatno presegla ravnovesje in je menda še komai ena tretjina moških učnih oscb in dve tretjini pa ženskih. In ako bi se to še nelčaj let v tem pravcu nadaljevalo, bomo kmalu Qovorilii že o četrtini. potem o petini. šestini itd. moških učnih oseb Nikakor nočem podcenievati ali pa omalovažcvati bodisi šolskega ali pa izvenšolsfkega dela naših tovarišic. Ampak tako veliko nesorazmerje ni več zdravo niti ne naravno. To uvidi vsak. ki hoče biti obiektiven. Uvi= deva pa to tudi l.iudstvo, ki ni še nikoli tako odločno noudarjalo želje in zahteve po m<y ških učnih osebah. kakor to poudarja v sed<injem času. Tudi izvenšolslko delo v raznih panogah zahteva najčešče moško moč. Sicer bi mnogo od tega dela zmogle tudi naše tovarišice, če bi bilc zato pripravljene in vzgojenc. Pa niso bile, kar seveda ni njihova direktna krivda. Saj tudi učitelji vsaj po veliki večini niso bili. dn vendar so se morali vživeti y tako deio in ga tudi opravljati, ker so to zahtevale krajevne pnlike. O enakopravnosti obeh spolov sicer mnogo govorimo in pišcmo, a je še zdavnaj nismo dosegli in je tudi še ne bomo tako hitro iz cnostavnega razloga, ker se mora ta problem razvijati normalno, za kar potrebuje dovolj časa, sicer privedc do — poloma. — Pa to je drugo poglavje. Tudi število učiteljišč sploh je v naši ba= novini previsoko. Radi tcga se je ustvarila nadprodukcija in smo prišli prvič od obstoja našega stanu tako daleč, da govorimo danes pri nas o brezposelnih učiteljih in učiteljicah, katerih število bode že letos preseglo pol tisoča. Zato je državna uprava prisiijena iskati in najti regulativ v tem oziru. Izvesti Gi ga morala, četudi bi bile razmere povsem normalne in bi je v to ne silila nobena gospodarska kriza. Slednja bo le pospešila rcšitev tega vprašanja. Iz navedenega sledi, da pride tudi pri nas do ukinitve učiteljišč, kar je povsem naravno. Prav tako je naravno, da bodo ukinjena, deloma morda pa samo okrnjena, ženska učiteljišča. Za moška jc vcč kot gotovo, da bodo ostala v dosedanjem obsegu. Samo na sebi se sedaj vsiljuje vprašanjc, ikatera žcnsika učite= ljišča naj sc ukinejo, oziroma okrnejo: dr= žavna ali privatna in pa v kolikem obsegu. Za državo bi seveda bilo v sedanji gospodarski krizi najenostavnejše, če bi ukinila državni ženski učiteljišči, privatna pa pustila. S tem bi bil finančni efekt največji in skrb najmanjša. A država sama ne more in ne sme takih vprašanj reševati samo iz finančncga vidika in ga prav gotovo tudi ne bo. Ravno naša država je že često nedvoumno pokazala in dokazala, da je eminentno zainteresirana na vzgoji in pouku svojih državljanov in da tega področja nikakor ni voljna prepustiti privatni inicijativi. Razlogi so tako tehtni in tudi enostavni zlasti za naše jugoslovanske prilike, da prav za prav šele ustvarjamo edinstvo države in naroda, da jih ni potreba niti omejevati, še manj pa o njih razpravljati. Noben drug stan — razen duhovniškega — pa ne živi v ta^ko tesnih stikih z narodom, kakor učiteljski. Tudi nima nihče tako močnega vpliva na bodoča pokoljenja in njihovo vzgojo, kakor ravno učiteljstvo. Država pa ne sme biti samo od danes na jutri. Zato je tudi dolžnost Ikrmilarjev države, da misliio in upoštevajo njeno bodočnost tudi takrat, kadar rešujejo na videz samo trenutno pereča vprašanja. Po vsem tem torej odločitev v tem vprašanju ne bo težka in leži na dlani. Kaj pa potem s kandidatinjami teh uči= teljišč? Tc se bodo deloma porazdelile na obe državni ženski učiteljišči, kolikor bode pač prostora, druge pa sc bodo pač morale posvetiti drugim študijem, oziroma poklicem. Zakaj vsekaikor je za nje, kakor tudi za starše boljše, da si skušajo že sedaj zagotoviti kje drugod skorjico kruha. kakor pa potem ostati kot učiteljice brez njeria. Državni ženski učiteljišči pa bi naj ostali popolni, a brez vsafke paralelkc. —ski.