272 Dopisi. Iz Slovenjega Gradca. — Slovanski narod si zapisuje v zlate bukve hvaležnega spomina blage dela svojih rojakov , ki so z umno glavo ali brihtnim peresom, s pesništvom, slikarstvom ali drugo lepo umetnostjo svojo domovino slavili in človeštvu duševno koristili, ter jim zato častne spominke stavlja in njih imena blagruje. Prav tako! S tem slovanski narod kaže, da se svoje sposobnosti živo zaveda in daje v resnici — „narod". — Pa tudi onim našim rojakom, kterim visoke učenosti in umetnosti previdnost Božja ni odločila in jih je le bolj na zemljo navezala, ki pa z modrim kmetovanjem, pridno sadjorejo itd. svojemu domačemu kraju in s tem tudi celi domovini koristijo ter ji množijo ma-terijalni blagor; tudi tem očitno pohvalo izreči je pravično in častivno. Zato vem, da bote ljube „Novice" rade pohvalile pridnega kmetiškega moža prijazne naše doline slovenjogradske Jernej a Spobiana v Vrhih, ki že 44 let se trudi povzdigniti sadjorejo v naši okolici na višo stopnjo; kteremu je največe veselje, ako se mu mladi ljudje v cepljenji drevesec podučiti dajo, da, kakor z Vodnikom pravi, naj „že v mladosti cepijo drevesca za stare zobe"; ki je samouk si napravil sadni vrt, iz kterega je bližnjim in daljnim kmetovavcem že tisoč in tisoč cepljencev in divjakov razdajal. Samo letošnjo spomlad je iz svojega vrta dal 110 jabelčnih, 120 hruševih cepljencev, 760 lesnih hrušek. Za prihodnje leto bo pri njem dobiti okoli 2000 lesnik in toliko hrušek. Zasluge njegove za sadjorejo je spoznala tudi štajarska kmetiška družba, ter mu v pohvalo podelila sreberno svetinjo, ktera mu je bila 10. maja tega leta pri cerkvi sv. Pongraca na Gradu slovesno izročena vpričo obilno zbranega ljudstva, ki je zvedši za to slovesnost tudi iz ptujih far na Grad prihitelo. Po dokončani Božji službi predstojnik naše kmetiške poddružnice gospod fajmošter Bruner med množico stopijo, ki je bila pred cerkvijo zbrana, in v lepem govoru korist sadjorejstva razlagajo, Jerneja, kakor zasluži, pohvalijo ter mu omenjeno svetinjo podajo. Zdaj pa pričujoči kmetje Jerneja obstopijo in vsak mu želi svojo ljubezen in hvaležnost pokazati; eni mu silijo dvajsetice v roko, drugi se mu zahvaljujejo, da jih je umnega sadjorejstva učil; zopet drugi ga prosijo, naj jih obišče, da bodo malo po sadnem vrtu pogledali; celo nekoliko odraščenih fantov v njega sili, naj jim 273 dan napove, da se bodo v njegovem vrtu zbrali — in bolj zadovoljen kakor Napoleon od Solferine — gre Jernej naš iz Grada spremljan od vesele množice v Slovenji Gradec. — Tako je bil 10. maj slovesen Jerneju, vesel kmetovavcem in gotovo koristen našemu sadjorejstvu. Bog nam pa pridnega Jerneja še mnogo let ohrani in še več takih možakov daj, ki so svojemu narodu na korist! v Iz Laškega trga na Stajarsk. 18. avg. —v. — Zopet so pokazali domorodni Laščani, kaj se da storiti z jedinjeno močjo. Snidili so se bili po naključbi gg. Anton Kos, pravnik iz Zagreba, Boštjan Ros, tehnikar in Fr. Zupančič, jožefinar iz Dunaja, ter so s pomočjo nekterih tukajšnjih domorodcev za god presv. cesarja priredili igro „Dobro jutro". Od vseh strani so se dovažali poslušavci; bilo je nenavadno živo po trgu. V Celje so poslali Laščani vozove po pevce, ki so znatno poveličali svečanost. Bilo je prišlo tudi dokaj gospa in gospodičin iz Žavca, duhovnikov, dijakov in kmetov pa iz vseh bližnjih krajev. Gospod Fr. Valentinič je govoril, se ve da slovenski prolog, potem se je zapela cesarska pesem; belo oblečene deklice pa so držale venec na odru. Med igro smeha in ploskanja ni bilo ne konca ne kraja; celo tujci, ki ne razumejo našega jezika, so pripoznavali, da so igravci nenavadno izurjenost pokazali. Ženske so igrale tri: ena gospa in dve gospodični; ne da bi hotel gospodom slave kratiti, moram vendar priznati, da se lepi spol ni dal prekositi od jakega. Igralo se je na korist sad j orej ni šoli na Laškem in nabralo se je v ta namen 54 gold. Po končani igri je bila „beseda". Pevci so peli, ^govorniki govorili, da je bilo kaj. Gospod Herman iz Zavca, izvrsten govornik , je stopil prvi na oder in povedal nekoliko iskrenih besed kot predgovor k „Prokletim grab-ljam." Bila je sprejeta njegova deklamacija z gromo-vitimi živio-klici. Gospod župan Valentinič je napil Nj. veličanstvu cesarju, potem pa gospod dr. Kočevarju. Dr. Kočevar se je zahvalil in napil Laščanom, ki so priredili tako lepo veselico. Gospod Valentinič je napil ptujim gospodom, ki so pomagali oživotvoriti domorodno veselico. Gosp. Roš se je zahvalil in napil vrlim igrav-kam, kterih zdravica je bila z največo radostjo sprejeta. Sledilo je zdaj še zdravic brez konca in kraja. Po vsaki zdravici se je zapela pesem; veselje je vsakemu pričujočemu sijalo iz oči. Kdor je bil na Laškem, se je vrnil domu z iskreno željo, da bi skoraj zopet doživel tako veselico. Ponosni morejo biti Laščani, da so na Stajarskem edini, ki zamorejo gledišne igre napravljati. Kakor sem zvedil, je želja splošna, da bi pred koncem šolskih praznikov ^še enkrat priredili jednako veselico. Tudi pričujoči Zavčani so sklenili, da si bodo prizadevali doseči Laščane, kakor v vsaki vrsti domoljubja, tako tudi v slovenski igri. Bog daj, da bi se spolnilo! Kjer je tako gostoljubje doma kakor na Laškem pri županu Valentiniču, trgovcih Janezu in Francu Orožnu, zdravniku Znidaršiču, še veje duh slovenski, in se ne da zatreti od sile nasprotne, ako bi še tako močna bila. Hvala in slava igravcem in igravkam, hvala vsem, ki so pomagali osnovati domorodno svečanost! Iz okolice vranske 21. avg. G. S. — Nisem si mislil, da bom „Novicam" kedaj pisal, ker dobro vem, da se kmetu plug in motika bolje podasta kakor pero. Žalostno novico vam moram pisati. Zadovoljni smo pričakovali bogatega pridelka, kakoršnega še mnogo let v naši dolini ni bilo; 18. dan t. m. popoldne pa se čez visoki hrib Savniee privali črni oblak s čudno nevihto. V malih minutah je toča debela kakor kurje jajca po vsi dolini, več kakor poldrugo uro na široko, ves up nam pokončala in ubogemu kmetu vse žito na polji, so-čivje, zelje, sadje, grojzdje in živinsko pičo do malega, največ pa čisto in čisto podrobila, da stari ljudje ne pomnijo kaj takega. Da je nevihta dokaj kozolcev in drugih poslopij podrla, mnogo dreves polomila in s koreninami izruvala, veliko žival, pa sto in sto zajcev ubila, verjemi mi, dragi bravec! kajti kdor sam ne vidi, ni mu moč dopovedati. Strašna nesreča je to za ubogega, v dolge zakopanega kmeta! Od kod bomo živeža dobili ali pa denarja, da bi plačevali davke? Iz Adlešič od Kolpe 16. avgusta. Dovolite mi, drage „Novice", da vam podam par vrstic, in vam naznanim veliko nadlogo, ktera nas tare. Celo leto smo za potrebo dežja dobivali, al zdaj ga ni; repe in zelja ne bomo imeli čisto nič, otave tudi ne ; ako se nas Bog kmali ne usmili in nam ne pošlje zdatnega dežja, ne vem, kaj bomo počeli z živino. Trava se je posušila, grmovje se suši, vode primanjkuje, da jo nekteri po dve uri daleč nosijo in vozijo in živino gonijo napajat; mi še izhajamo, ki smo blizo Kolpe; al Kolpa, ki je jako velika voda, se je tudi tako posušila, da stari ljudje ne pomnijo take. Grojzdja dosti kaže; al dve nadlogi ga tarete: jedna je plesnina, druga pa velika suša. Z Bogom! Miko Požek, kmet.*) Iz Kranja 17. avg. r. — Včeraj se je slovesno odprla narodna čitavnica naša. Bilo je vse od konca do kraja veličastno in pomenljivo. Prišlo je Čuda veliko ljudi iz okolice kranjske, iz Ljubljane, Radoljce, Loke, Kamnika , Železnikov, Tržiča , Novomesta itd.; tudi iz Stajarske, Koroške, Istre, Hrvaške, Morave itd.; udeležil se je slovesnosti skor ves Kranj , ter pokazal, da je vreden zgodovinske imenitnosti in da je res drugo središče v kranjski Slovenii. Bilo je ta dan mesto prav v praznični obleki; na „stari pošti" se je mnogo narodnih zastav (slavenske narodne barve so tudi prav oficialne barve kranjske dežele) kazalo v jutranjem solncu; iz čitavničnega stanovališča pa ste mogočno vihrale cesarska in narodna zastava druga poleg druge. Začela se je slovesnost ob 8. uri, ko se je zbralo društvo z gosti vred vv lepo okinčani dvorani. Tu je čitav-nični tajnik gosp. Savnik, domoljub z dušo in telesom in izurjen govornik, izročil kranjskemu pevskemu zboru, ki šteje že 14 udov, lepo pevsko zastavo v narodnih barvah. Govoril je med družim te-le besede: „Vsak rodoljub lahko zapazi, da se zmirom bolj širi narodno petje; tudi vi gospodje ste se zbrali v društvo ter se namenili gojiti lepo narodno petje. Čitavnica naša vam tedaj izroča po meni le-to zastavo, okoli ktere se zbirajte vprihodnje! Nikdar je ne zapustite, ampak svetu kazite, da ste vredni sinovi matere Slave. Prejmite jo v znamenje srčne zahvale, da ste naše mlado društvo že tolikokrat razveselili z milimi pesmami. Po-pevajte mile domače pesmi, in budite ljubezen do naroda našega. Vedno naj vlada sloga med vami; varujte se razprtij zarad malih reci, da iz iskrice ne vstane plamen, ki razgruduje poslopja". — Gospod Krisper sprejel je po tem ogovoru zastavo in srčno se zahvalivši jo je izročil gosp. Mandelcu, ki jo bode nosil. Gospod Mandelc svojo obljubo, da bode zastavo v krepki roci pred zborom nosil, brž spolni ter jo nese pred veliko množico naroda na Labore, da pozdravi ljubljanski pevski zbor, ki se je ondi ustavil. Lepo se je vila narodna zastava pred množico po mestu in čez veličastno Savo na Labore! Ko se zastava ljubljanskega zbora od daleč v jutranjem solncu prilesketa, gredo kranjski pevci z mestnim županom gosp. K. Lokarjem in js odborniki gg. Holcerjem, Krisperjem, K. Bleiweisom, Savnikom in čitavničnim predsednikom g. Pircem na čelu, ljubljanski zbor sprejet. G. župan pozdravi pevce v imenu mesta kranjskega, gosp. predsednik Pire pa v imenu čitav- *) Le večkrat! Vred. niče kranjske. Gospod Vidic, ki ljubljansko zastavo nosi, se v imenu pevskega zbora zahvaljuje za prijazni sprejem. Na to zagrmi ljubljanski zbor mogočno: „Na-prej zastava Slave" , zastavi pa ste se dele navskriž; kranjski zbor zapoje pesem: „Hej rojaki", ljubljanski pa „Hej Slovani", in pobratita se zbora med navdušenim klicanjem zbranega naroda „živili" in „slava". Ko so na hujanski gmajni, nad derečo Kokro , jeli možnarji pokati, ki so se potem celi dan do pozne noči glasili, napotilo se je celo društvo proti Kranji. Med potjo so združeni pevci peli razne pesmi. V mesto pri-šedši, ste se zastavi v gosp. županovi hiši shranile. — Ob 11. uri je bila v mestni farni cerkvi sv. maša, ki so se je vsi gosti z obilo množico druzih udeležili. Pri maši so novomeški pevci prelepo slovenski peli. O poldne po sv. maši ste se zastavi nesle v čitavnico; zdaj so dobili ljubljanski pevci na svojo zastavo krasni trak iz dragocenega moara, v kterega so lepo vezene (štikane) besede „Naprej zastava Slave!" in pa ?,Domorodkinje kranjske narodnim pevcem ljubljanskim". To je delo kranjskih jdomorodkinj pod vodstvom vrle umetnice gospe Ivane Skarjeve; reči moremo, da „delo mojstrinjo hvali". Ljubeznjiva gospodičiria Marija Lo-karjeva, županova hči, pripela je ta trak na zastavo ljubljansko, ki se je danes v celi krasoti svoji lesketala, tako-le govore: „Castiti gospodje! Mene je čast došla, da vam izročam v imenu kranjskih domorodkinj trak za prelepo vašo zastavo, ktero so vam podarile danes teden ljubljanske naše sestrice. Prosim vas, da sprejmite mali ta darek v spomin goreče zahvale, da ste prišli danes pozdravljat starodavno slovensko mesto kranjsko in mlado čitavnico našo, kjer bodemo slišali marsiktero naše srce ogrevajočo pesem. Ohranite nas v spominu, in kodar koli hodite s svojo prelepo, s tem trakom ozaljšano zastavo, pomnite, da ste sinovi veličastne matere Slave, in da vaše geslo je „Naprej zastava Slave!" Zdaj stopi izmed pevcev g. R. pod tako okinčano zastavo in se zahvaljuje blagim darovavkam tako-le: „Blage domorodke! Častni poklic mi je, da vam izrečem presrčno zahvalo v imenu vseh pevcev ljubljanske čitavnice. Ne bom obširnejše govoril, kako smo se že davno veselili današnjega dneva; kako čislamo toliko čast, toliko domoljubje, da ste naši mladi zastavi dodale tak biser. Prositi bi moral, da prizane-sete našim majhnim, premajhnim zaslugam za dom in narod; povedati pa mi je, da se na ta krasni trak ne ozirajo samo naše oči, temuč da se k njemu obračajo tudi naše srca. Ko bode s podnebja naše domovine svitlo solnce razlivalo blagodejne žarke na to zastavo, bode nam znamenje , da takisto mili so tudi vaši občutki, da nam bode takisto svetila tudi vaša krasota v lepo bodočnost matere Slave; kadar pa bosta proti črnim oblakom vihrala zastava in trak, podarjen iz vaših nježnih rok, bosta nam oznanovala, da so nemirne tudi vaše srca, ki čutijo z nami vred nemilo nevihto. Raz-odeti moram še eno misel, ki nas danes posebno vse navdaja, to je, da bode ta trak trdna vez med starim Kranjem in belo Ljubljano; da naši in vaši pevci — zakaj bi ne rekel tudi-------pevke? stopijo združeni v kolo domačega petja, ki bode zložno donelo po vsi predragi domovini in klicalo in budilo slovenske hčere in sinove. Tedaj še enkrat hvala za krasni spominek slovenske vzajemnosti in sloge. Tisočkrat vam kličem slava!" — In „slava" ,,slava" je donelo po dvorani. Po tem govoru zapojo gosp. pevci „Naprej zastava Slave", „Pobratimija" in „Hej Slovani". — Po dokončani tej slovesnosti neso obe zastavi na staro pošto, kjer ste vihrale nad veselim društvom med jedjo. Društvo, nad 140 oseb, je kosilo pri 6 mizah, okoli kterih so se pevci tako razdelili, da se je ta ali ta pesem pri prvi mizi zapela, in potem pri vseh mizah ponavljala, tako , da smo med celo jedjo premilo nam petje slušali. Gostivnici na stari pošti pa gre čast, da nas je v vsem izvrstno postregla kakor malokje; enoglasna bila je hvala vseh , pa res tudi pošteno zaslužena. Med obedom je gosp. predsednik Pire nazdravil Nj. Veličanstvu z navdušeno besedo. Tej napitnici pa je sledila napitnica za napitnico, in nobeden , ki ga narod pozna, ni bil pozabljen. — Po obedu so zbrani pevci (nad 60 jih je bilo zbranih) zapeli „Hej Slovani" in s tem se je društvena zabava sklenila za nekoliko časa. Ob 5. uri popoldne se zbere zopet vse društvo ter se poda z zastavama in pevci na grob Preširnov. Neštevilna množica je že slovesnosti čakala na pokopališču. Zastavi se postavite križem pred grob, pevci se vstopijo okoli spodobno okinčanega spominka in zapojo najpred kranjski pevci ,,Na grobu dr. Preširna" — besede Levstikove, napev dr. B. Ipavcev, nalašč za današnji dan zložen. Poslal ga je čitavnici gosp. D. Ter-stenjak s sledečim pismom: „Slavna čitavnica kranjska! Ker mi službene opravila branijo udeležiti se narodne slovesnosti, ktero obhaja 16. velikega srpnja slavna kranjska čitavnica, tedaj Vam izročujem pismeni pozdrav svoj in vseh domoljubov okolice naše: ako bi noben odbornik celjske čitavnice ne utegnil vaše slovesnosti počastiti, naj ta pozdrav tudi velja v imenu celjske čitavnice. Srčno me veseli, da se je tudi v starem častivrednem Kranji — nekdanjem slavnem sedežu kranjskih vojvodov ustanovila čitavnica — ta lepa šola narodne omike. Kranj ni samo po svojih historičnih uspomenah slavno mesto, temoČ tudi je veljavno in ugledno zavoljo izobraženosti svojih prebi-vavcev. Gotovo bode Kranj središče društvenega življenja krepkim Gorencem, in njihova narodna moč bode čvrsto delovala ne samo po romantičnem Goren-skem, temuč svitli žari domoljubja njihovega bodo se razširjali čez visoki Grintovec v rodovite ravnine zeleno-svitle Savine in dereče Drave. Želim Vam toraj: Srečo dobro! — Zdrava misel in jederni značaj Kranjcev sta nam prebivavcem takraj snežnikov solčavskih poroštva dovolj, da narodni ustav, kteri dobi 16. velikega srpana svoje posvečenje in blagoslovenje po glasnih klicajih toliko uglednih gostov in po pokropljenji s solzami domoljubne radosti, — bode lepo razcvetal in sa-donosno se razvijal. Da pa za to odlično slovesnost vaše čitavnice tudi od Slovencev iz Stajarskega dobite cvetlice v sjajne vence , ktere so spletale nježne roke domoljubnih Kranj i c, Vam pošljem dve pesmici. Ena pod naslovom: „Zagorska" naj Vam bode živa priča, kako narodno pesništvo še v zelenih naših hribih in žitapolnih dolinah lepo cvete; — lep napev ji je zložil častitljivi prijatel moj dr. Gustav Ipavic, slavnoznani kompoziter slovenski. — Druga lepa cvetica je sicer izrastla na polji čudapolne kranjske dežele, in dasi-ravno ji je že slavni pesnik dal žlahnega duha dovolj, vendar pesem z napevom dobiva veče življenje. Moj ravno imenovani prijatel je tudi to pesem oblekel sicer žalobnim glasom, kakor ga išče zapopadek pesme same, vendar sem prepričan, da 16. velikega srpana v Kranji ne bodo obhajali narodnega praznika brez spomina na največega pesnika slovenskega, kterega truplo počiva na mirnem pokopališču kranjskega mesta. Dasiravno bi utegnila ta pesmica kaliti veselico 16. avgusta, vendar morajo — posebno Kranjci — toliko svetih čutov ta dan tudi imeti, da na grob moža, kteri je slovensko umetno pesništvo tako mogočno povzdignil in je mu prisvojil slavno mesto na Parnasu evropskem , položijo vsaj cvetko blage uspomene. Čeravno se otožni glasovi te pesme bodo mešali med kriko in viko veselja, ter 274 275 ipak nas bodo opomnili na borbo onega časa, — v kterem je neumrljivi Preširn živel, in nas bodo navdajali z novo pogumnostjo ne opehati v bojevanji za narodno pravo, za narodno omiko. Toraj : Slava 16. avgustu— v Kranji! SI. čitavnice pokorni sluga D. Terstenjak žup. Šentjurski in podpredsednik celjske čitavnice." — Ljubljanski pevci so po tej pesmi peli: „Sveta noč." — Zdaj stopi g. predsednik Pire na grob ter govori blizo tako-le : Tu na spominku beremo napis: „Ena se želja je tebi spolnila, v zemlji domači da truplo leži". Pač bridka beseda, da le „ena" želja se je spolnila neumr-lemu pesniku! Al ko bi zdaj vidil nas tu zbrane, gotovo bi rajsko vesel zaklical: „Spolnila mi se je še druga srčna želja, da narod slovenski zaveda se, da živi!" Kličem tedaj: Slava spominu Preširnovemu! — in „slava — slava" se je razlegalo po Božji njivi. Ko se je še zapela „Sveta noč" in pa Vaukenova „Luna", je zapustila zbrana množica s solznimi očmi premili kraj, kjer počiva truplo slavnega pesnika. Ni mi moč z besedo povedati, kako veličastna, kako ginljiva je bila slovesnost na grobu Preširnovem; dasiravno je bilo nad tisoč ljudi tu zbranih, je kraljevala vendar grobna tihota; vsa množica je bila za čas odmaknjena zemeljskim občutkom. — Solnceje že objemalo vrhove snežnikov slovenskih in sivega njih glavarja, orjaškega Triglava; čas besede se je približeval. Pričelo se je tedaj gibanje proti čitavnici, kjer je bil zbran skorej ves Kranj. Nad vhodom nas je pozdravljal transparent v domačih barvah: ,,Pokažite svetu lik domače navade in misli; Biti slovenske krvi, naj bode Slovencu ponos." Na stopnicah nas je pozdravljal drugi transparent „Dobro dosli!" Vhod je bil ozaljšan z lipovimi vejami, banderci itd. Tudi dvorana je bila okusno ozaljšana z banderi domačimi, cesarskimi, avstrijanskimi in bavarskimi ; s sliko cesarjevo, cesaričino, Vodnikovo, Pre-širnovo itd. Malal je dvorano domači, svetu premalo znani malar gosp. Bizjak, ter lepo pokazal, da svoje delo dobro ume. Ko ob 8. uri začno zopet možnarji grmeti, in ko se je zbralo v dvorani neštevilno društvo, med kterim je bilo mnogo mnogo veljavnih možakov duhovnega in deželnega stanu, in posebno veliko gospa in gospodičin iz bližnjih in daljnih krajev, prične gospod predsednik Pire, trgovec, besedo tako-le: ,,Slavno društvo! Tudi staro slovensko mesto Kranj, kjer je stala zibel marsikterega naših narodnih voditeljev , culo je glas slovenskega zvona, ki se razlega po slovenski zemlji, ki nam doni iz slovenskega središča — iz Ljubljane; tudi naši rojaci se zavedajo, da se pretaka slovanska kri po njihovih žilah; tudi mi smo osnovali poddružnico ljubljanskega središča; tudi mi imamo čitavnico! Slavna gospoda! društvo je naklonilo meni lepo nalogo, da pred vas pripeljem nježno, mlado detice, naj bi se prepričali, da ima dovelj kreposti, da živi in čvrsto odrašča. Minulo je malo časa, kar je čitavnica osnovana, in vsi smo se že prepričali, da kri ni voda, in da raste društvo, ki ima in bode vedno in vedno imelo blagi namen. In kako bi tudi ne? Vsak kraj, vsako mesto, vsaka dežela omagujebrez društvenega življenja; saj „sloga jači, nesloga tlači"; države, dežele pešajo, ako sloge ni; celo posamezne družine propadajo, kadar manjka edinosti. Pač imamo društvenemu življenju ukrotiti še mnogo zaprek; posebno slovanske društva imajo težko nalogo. Le slož-nost spravi nas na trdnejše noge; gojimo, krepčajmo sedaj naše mlado dete, strezimo mu, da ne oslabi, temuč da bode dostojna sestra družim sestram po lepi slovenski zemlji, in dostojna hči stare veličastne matere Slave. Gospoda moja! manjka mi besed, da bi se vam dostojno zahvalil v imenu naše mlade čitavnice, ker ste nas danes počastili in poslavili s svojo pričujočnostjo > al ne morem si kaj, da bi se ne zahvalil vsem, ki so se trudili za ustanovitev našega društva. Srčna hvala vam bodi in uljudna prošnja, da podpirate tudi prihodnjič našo družbo. Z zlatimi črkami bode vpisan današnji dan v zgodovino naše čitavnice. Ne sežem pre-deleč, ako prerokujem našemu početju krepek napredek, če se ozrem v slavno društvo, ki se je danes tukaj zbralo. Ne bodem natanko razlagal pomena in naloge naše čitavnice. Sploh je znano, kaj zahteva Slovenec, kadar se zbira; saj mu ne gre za drugo, kakor da gladi in izobražuje svoj prelepi jezik; da varuje svetinje svojih očakov, in da se raduje pošteno, kršanski, slovanski. Tudi ne bom opominjal, da za nas govori pravica in zakon, ako ustanovimo društvo, kakoršno je naše. Da se pa tu smemo zbirati, ne utrpim, da ne bi se zahvalil mogočnemu gospodarju, ki nam je poklonil ravnopravnost, in ki nam jo gotovo tudi ohrani; ne utrpim, da ne bi zaklical našemu pravičnemu, junaškemu vladarju, cesarju in vojvodu Francu Jožefu: slava! slava! slava! Držimo se svojega gesla: „vse za vero, domovino in vladarja!" Ostanimo Slovani! Slovan je steber mogočne Avstrije. Ne zabimo svojih slovanskih bratov; delajmo složno; stojimo na pravičnem potu kakor sinja skala, in še pozni potomci bodo nam hvaležni". Mnogokrat med govorom so doneli živio- in slava-klici. Ko pa gospod predsednik zakliče „Slava cesarju", zagrmi slava po dvorani, na pomolih (altani) pa se zasveti mnogobarveni bengalični ogenj, ki čarobno razsvetljuje vse mesto ; možnarji pričnejo hitreje pokati in ljudstvo je vpilo „slava, živijo"! Ko gospod predsednik govor konča, stopi gospod dr. Jan. Bleiweis na oder in govori blizo tako-le: „Pripoveduje se od mene, in pisalo se je že tudi, da hodim po Slovenskem čitavnice „instalirat". Pa kaj se je že vse pisalo! Saj je prav zdaj čas za take pravlice in „fabule". Vzrok mojega prihoda danes v Kranj , premili mi rojaci, ni tedaj instalacija; prišel sem, ker ste me tako prijazno klicali, v drušini čitavnice ljubljanske, ktero radostna dolžnost veže , da pozdravlja drago sestrico svojo kranjsko, in da ravno jez, kot zvest sin vašega mesta, presrčni Vaš pozdrav od-zdravljam v imenu njenem. Oj! kako meni, kako vsem, ki smo prišli od blizo in deleč, srce veselja igra, ako se ozremo okoli in vidimo tako častitljivo družbo meščanov in meščank tukaj zbrano, — ako vidimo, da je čitavnica vaša v posest vzela najlepše stanovališče! Al ne temu se ni čuditi ne unemu; čisto naravno je oboje. Ako bi Kraj ne c in Kranj i ca bila zoper slovenščino, tedaj bi tudi moral biti sin zoper očeta, hči zoper mater; to pa bi bilo zoper četrto zapoved Božjo, zoper ktero se noben pošten Kranjec ne pregreša. Ker tedaj iskreno ljubite svojo mater in jo spoštujete visoko, je tedaj tudi naravno, da ste jo posadili v najlepši dom. Res je, da ste nekoliko pozneje kot druge mesta slovenske odprli čitavnico svojo; al tega vam nihče očitati ne more, kdor pozna razmere vaše. Pokazali ste z zmernim postopanjem svojim le, da niste silni, ampak miroljubni, da niste strastni, ampak prijazni. Verjemite mi, da to bode spoznala, prej ali pozneje, tudi kazinica kranjska in se pridružila vam, ki ne bote skrbeli samo za igro in ples, za tombolo in berilo, temuč bote skrbeli za dušno povzdigoj- „be-sedah" s sladkimi pesmami in mičnimi govori. Časi se spreminjajo pa s kolesom tem premogočnim se vrti tudi človek in narod, dokler ne pride na pravo mesto svoje. Saj kri ni voda. Ako se ozremo v zgodovino kranjskega mesta nazaj, koliko se je že premenilo tukaj! Kaj bi se tudi kazina ne? Ni namen moj in tudi ne more biti, da 276 bi se danes, ko le veselje zvonec nosi, spuščal v resnobne predmete zgodovinske. Ker pa vendar z dokazom, da se je mnogo spremenilo v Kranji, ne smem slavnemu zboru na dolgu danes ostati, naj povem nektere drobtinice, ki se jih spominjam iz Valvazorja. (Govornik zdaj začemši od tistega časa, ko je še v Kranji več vina bilo kot vode, našteva mnoge spremembe v tem mestu in primerja stari Kranj z novim, in končuje potem govor svoj tako-le:) In tako bi lahko naštel še druzega dosti, kar bi kazalo, da se je marsikaj že pre-menilo v Kranji. Ni tedaj čuda, da nekdanje prvo mesto zemlje slovenske ima zdaj čitavnico kakor druge mesta slovenske; čudno bi marveč bilo, da bi je ne imelo. Avstrija naša podobna se mi zdi velikemu ul-njaku (bčelnjaku), kteri šteje mnogo panjov; panjovi so narodi različni, pa vsi so pod eno streho enega gospodarja. Kakor veliki polk bčelic istega ulnjaka mirno živi med sabo in ni treba, da bi klal drug druzega, tako tudi narod ne naroda, pa ne brani naj se nobenemu, da slobodno kakor bčelica leta v svoj panj k matici svoji. Taki panjovi so nam čitavnice naše. Imate zdaj tudi vi čitavnico pod vodstvom veljavnih mož, kterim morete popolnoma zaupati, s kterimi se morete ponašati. Gojite jo kot domače ognjišče, da se pri njem ogreva čedalje več domoljubnih src, pa taja tudi tacih, ktere obdaja še led nemarnosti; ohranite jo kot središče, okoli kterega se zbera vse, kar si na svoje tribarveno zastavo napisalo svete tri besede: vero, cesarja, domovino. In neumrli naš Preširn, kterega truplo v vaši zemlji počiva, bode vam z nebeških višin radosten klical, da, kakor je vaš gosp. predsednik danes na grobu njegovem rekel, se še ena je želja spolnila, namreč ta, da vsaki Kranjec se zaveda, da je Slave sin. In tako dobro srečo, čitavnica mila! Bog Te ohrani! Gromoviti slava- in živio-klici so sledili gosp. dok-torjevemu govoru, v kterem se je resna beseda strinjala s kratkočasno. Zdaj poprime gosp. dr. T o man besedo in govori te-le navdušeno sprejete besede v navadni svoji čarobni govorici: „Dovolite, da vas nagovorim tudi jaz, ki mi je po zaupu slovenskih bratov presveta in težka naloga, da branim narodu pravice v deželnem in državnem zboru. Vaš srčni sprejem unemlje v mojem srcu plameneČe rodoljubje, čigar iskre naj podam v vase rodoljubne srca z besedami, ktere naj vas užgo domovini v prid. O pogledu tako slavne, tako navdušene družbe me navdaja zgodba naše domovine, in nje^stik se vrti pred mojo dušo v pomembonosni vizii. Živela je mogočna žena v krasnem domu, in porodila je nebrojno sinov in hčeric; učila jih je najslajega jezika vse zemlje, da bi izpoznali pomen vseh stvari, njihovo zvezo ž njim in z neskončnim mogočnim stvarnikom; učila jih je ponižnosti, udanosti, miroljubja in gostoljubja. Srečno je živela med njimi; al pridejo tujci od vseh mej in strani. Srčno in gostoljubo sprejeti prevzemo srečnim sinovom in hčeram blage žene, krasni dom — in jezik, ter se postavijo za gospode in gospodarje. Zdaj žena, siromašna mati, potuje sem ter tje k svojim otrokom; ali ne sprejmo je več — otujčeni so. Le po gorah, le po dolih, le po selih jo še poznajo za svojo mater, in le po cerkvah se še glasi njena beseda; le gore, vode, sela, trate, meje pričajo njeno nekdanjo last. O bratje! ta žena, ta domovina, ti sinovi, te hčere so — al dajte mi, da jih ne imenujem; saj vemo, kdo so, in v tem trenutji čutimo polni pomen njih, ki so omamljeni s tuj-stvom živeli in umrli. Njim je žemljica lahka, in milo jih sodi zgodovina. Ako bi pa dremali mi, ki nas je zbudil glas slavnega veka, v kterem se dviga narod za narodom iz spanja, padli bi v temen grob, v kterem bi nam težka bila zemlja, in preostro bi sodila nas zgodovina. Ko se danes oziram po slavnem kranjskem mestu, na ktero gledajo snežni velikani z očetom Triglavom, ktero opira sivobistra Sava; ktero trdno stoji na mogočni skali; ko se oziram in vidim, kako sijajno slovesnost danes obhaja; kako krasno poslopje odpira narodnemu društvu; kako marljivi someščanje: v duhu vidim mogočno ženo — našo mater Slovenijo, ki se vrača v srce svoje zemlje. Ce je Ljubljana glava, Kranj je srce. Kako radost mora nas navdajati, ko zvemo, da se giblje vse slovensko telo. Nje udje so že oživljeni v Mariboru, v Celji, v Tominu, v Gorici in Trstu, in če je kaka žilica že mrtva, tudi v nji se gotovo ogreje krv. Da se pa to zgodi, moramo delati, obujati in ustanovljati čitavnice, knjižnice, učilnice narodu na korist in druge plodonosne društva. V rabo jemati in brez strahu braniti moramo navzgor in navzdol vse pravice, ki so nam po naravi in po državnem zakonu. Treba je, da prava narodna omika pride v nas, ker brez nje popolnoma opeša naše, nekdaj dobro materialno stanje, kakor vidimo, žalibog! pri naši obrtnosti. Bodimo marljivi vsak na svojem mestu, po svoji okolici. Zato vas prosim, vrle matere Slovenke! redite pošteno svoje otroke po običaji in v jeziku naših očetov in dedov; ve mile in ljube Slovenke! posnemajte Rozmanovo Lenčico, ki je šla za starega očeta v boj nad Turka. Bojujte se z nasprotniki s svojo milino in njež-nostjo, ker vaša moč je nezmagljiva. Dragi mladenči! delajte pridno, vedite se povsod na čast in slavo svoje matere. Vsi delajmo za dom! Ker smo danes pričo tako slavnega djanja, trdne ustanovitve tukajšne čitavnice, moramo zahvaliti njene početnike, posebno gosp. prvo-sednika in odbornike! Slava, slava jim in hvala, da se moremo tukaj tako slavno zbirati in navduševati! Slava jim!" „Pozdrav", ki je sledil potem in ki ga je zložil iskreni domoljub kranjski, gosp. J., govorila je gospo-dičina Malica Gre g o race v a v prijetni besedi. S slava-klici se je pozdrav ljubeznjivi govornici odzdravljaL „God enakopravnosti", besede Poženčanove, napev Vavkenov, je izvrstno pel kranjski zbor. Z „Domo vino" Nedvedovo, besede Praprotnikove, so se prikupili ljubljanski pevci tako, da so jo morali dvakrat peti. „Crnagorska mati" je deklamovala z navdušeno besedo izurjena govornica gospodičina K. Pečeva. „Triglav", pesem po napevu Fleišman-ovem, so peli kranjski pevci tudi tako lepo, da so jo morali ponavljati. „K j e dom je moj?", pel je izurjeni pevec in skladatelj gosp. A. Vavken. Zdaj stopi gosp. čitavnični tajnik Drag. Savnik na oder in podd, s srčnim ogovorom v krasnih vezkih dvoje kadrilj gosp. dr. Jan. Bleiweisu, med kterima eno je posvetila čitavnica njemu, eno pa gospod F i d. Terpincu — obema rojakoma kranjskima. Ce smo že prej občudoval^ izurjenega govornika, je zdaj vnovič pokazal gosp. Savnik, da tudi mnogo vajenega govornika , kakor je gospod dr, Bleiweis, zna z mirno pa tehtno besedo nagovoriti. Gospod dr. Bleiweis, očitno ginjen, v svojem in v imenu g. Terpincevem, ki se veselice ni mogel udeležiti, sprejme dragocena spominka, pa se zahvali za oba s srčno besedo, končaj e s tem, da s povdignjenim glasom pravi: „Nikoli še nisem plesal, pa mi tudi nikoli še ni žal bilo, da nisem plesal; al danes mi je, da ne morem prvi plesati svoje ka-drilje^" — Po teh besedah nastane vesel hrup in glasba začne igrati kadrilji, zložene po slovenskih napevih. Zal nam je, da skladatelja ne moremo imenovati; al očitno mu izrečemo v imenu slovenskega naroda presrčno hvalo 277 za lepi spominek, ki ga je kranjski čitavnici s svojim izvrstnim delom postavil. Kadrilji ste natisnjene v Blaz-nikovi kamnotiskarnici prav okusno. Zavoj kadrilje „Spominkea, gosp. dr. Bleiweisu posvečene, nosi zvun lepega napisa v domačih barvah sliko kranjskega mesta; one „pomnicea gospodu Terpincu podarjene pa sliko fužinskega grada. Posebne zavoje darilom pa je napravil iz svilnega žameta in zlatim napisom naš domači mojster gospod Nace Klemens. — K j e se bote kadrilji prodajale, se bo pozneje oznanilo. Cisti dohodek je namenjen matici slovenski. „Milenka" pel je ljubljanski zbor; „Hej Slovani" pa vsi pevci in celo društvo. Ni nam treba dostavljati, da so ljubljanski pevci spet pokazali, kako izvrstno lepo poj6; al tudi kranjski zbor se je vrlo obnašal, dasiravno je še na mladih nogah. Ljubljanski zbor je izvrstno vodil gosp. Bel ar, kranjskega pa gosp. Petelin. Ko se beseda končd, prične se ples. Častiti g. poštar Skarja je čitavnici prijazno odprl eno svojih sob za današnji večer, da je imela več prostora. — Med plesom v dvorani prične se v drugih sobah nova beseda, ki se se je udeležili gospodje, ki niso plesali. Prav zanimive govore smo slišali tu in vrstile so se razne napitnice. Posebno mnogokrat napil je raznim namenom dobro sku-šeni govornik, kanonik g. Simandl, naš koroški sosed, mnogocenjeni pisatelj slovenski. Tu je kraljevalo nedolžno veselje blizo do polnoči. Tovarš je tovarša objemal, ki ga že dolgo vidil ni; spominjalo se je vrednih sinov domovine, ki jih že krije črna zemlja; spominjalo se je bratov, ki v krvavi razprtii na severu žive in želel se jima je blagi mir; spominjalo se je sploh Slovanov. Počastili so to besedo visokospoštovani kranjski dekan gosp. Reš, gospod namestnik okrajnega glavarja kranjskega, komitatni predstojnik Logar, mnogo druzih gosp. uradnikov, duhovnih in svetnih gospodov in veljakov slovanskega naroda. Pozdravila pismene so došle društvu iz Celja, Ribnice, Ipave, itd., nektere čitavnice pa poslale so namestnike. In tako smo končali nepozabljivo slovesnost s prisrčno željo, naj se nam spet kmalo povrne veseli praznik, kakor smo ga praznovali včeraj! Kranjci! lepo ste pokazali, kaj zmore domoljubje in bratovska ljubezen! Na trdni sinji skali stojiš, Kranj! na trdni sinji skali pa stoji tudi tvoja zvestoba do vere, vladarja in domovine! Stari Kranj! pomni včerajšne veselice, pomni včerajšnih obljub, pomni včerajšnih govorov : in zvesti smo si, da pozni unuki ponosno pomnili bodo tudi tebe in tvoje zdaj še mlade, pa na trdnih nogah stoječe čitavnice. Se enkrat tedaj: presrčna hvala in slava vam! v v Iz Crešnic na Štaj. 22. avg. — Strašna nadloga je rodovitne štajarske doline in gorice zadela, taka namreč, da je najstarejši ljudje ne pomnijo. Pretečeni torek popoldne so se začeli vzdigovati temni oblači nad Zolcbahom in sv. Uršule. Treskati je začelo kot k sodnjemu dnevu, in valili so se strašni sivo-temni oblači sipaje točo debelo čez Mozirje^ Šmartno, Novocerkev, Dobrno, Vojnik, Frankolovo, Crešnice, Trojice; toča je segla še tri, ure od Slov. Bistrice več ali menj; najhujše je zadela Šmartno, Dobrno, Novocerkev, Frankolovo, Crešnice, Trojice; Frankolovo in Crešnice pa tako, da v goricah, kjer posebno dobro vino raste, ni več niti na trsju niti na drevju zelenega peresa viditi. — Strašni vihar je podrl čez 50 poslopij, podrl novo zidano stanovanje krito z 12.000 opekami, več pristav in največ kozolcev. Toča je ubila 5 ljudi; vihar je vzdignil ene^a otroka v zrak, enega je voda podvalila. Strela, je vda-rila na dveh mestih v hiše, ktere so zgorele. Skoda ju neizmerna. Ajda, turšica, fižol, vse vse je stolčeno, da je strašno viditi. Pondeljek večer že je solnce sijalo silno rudeče in neki gost dim, ostudno smrdeč, je nazna-noval strašno burjo druzega dneva. To v hitrici. Drugikrat od silnih vraž, kadar toča gre, če vam je drago. *) J. Frankoiski. Iz Buj v Istri se je naznanilo „Novicam", da visokospoštovani duhovni gosp. Franc Vidmar, rojen Idričan, je ondi po hudem vnetji čev umrl in v nedeljo popoldne bil pokopan. V Gorici 21. avg. 0 — Cesarjev rojstni god je obhajala naša Čitavnica z večerno veselico, ki se je s cesarsko pesmijo začela. Deklamovala sta že znana go-spodičina Brenerjeva ,,Zvon srečeu, in g. Klavžer iz Ročina Preširnovo balado „Povodni mož", oba prav izvrstno. Kar so unikrat „Novice" rekle, da Matilda Budalova nima para v Gorici, kar se igranja na glaso-viru tiče, ni celo res; nje sestra, gospodičina Amalija, ki nas je tisti večer nenadoma igraje razveselila, ji je popolnoma ravnovrstna. — Gospod Klavžer je tudi svoj „solo" pel. Tacih mož pogrešamo med domačimi druž-niki močno. — Po besedi je bil ples, pa zavolj nenavadne vročine dosti mlačen. Iz Idrije. = Naša Idrija, ktero so proklamovali unidan nekteri za nemško mesto, je god presvitlega cesarja praznovala v nedeljo 23. dne tega mesca s slovensko igro v gledišču našem. Izvolili so junaško igro v 3 djanjih „Juran in Sofija" ali ,,Turki pri Sisku". Težko dramo, ki razun množice druzih potrebuje 14 oseb, so dobro dovršili. Hvala jim! Dohodek današnje veselice je bil dar ubogim. Iz Planine 23. avg. * — Eojstni dan Nj. Veličanstva Franca Jožefa smo tudi v Planini prav slovesno obhajali. Ob 8. uri so visokočastiti gospod farnik, Anton Potočnik, peli sv. mašo, pri kteri so naši pevci eno najlepših Riharjevih maš, troje njegovih himnov, in cesarsko pesem tako izvrstno peli, da so vsem pričujočim globoko segli v srce. — Pri skupni večerji na gospod Blažonovem vrtu, se je na slavo presvitlega cesarja, na zdravje gosp. okrajnega predstojnika, visokovredne duhovščine , naših gospej , pevcev itd. prav pridno napi-valo, med tem pa so pokali možnarji in naši pevci so nevtrudljivo mile domače pesmice prepevali. Hvala za to vrlemu našemu pevskemu društvu, ki je veliko veliko pripomogel k današnji slovesnosti, in sosebna hvala še gosp. voditelju njegovemu in gosp. Emanuelu Rencu, ki prijazno podučujeta ude pevskega društva, pa hvala tudi gosp. Fr. Vencajzu, učitelju glavne šole v Postojni, ki je prijazno prišel pomagat našim pevcem, kterim je v popolnomost petja dveh njih najbolj izurjenih udov manjkalo. Rojaci! Petje je beseda, ki najmočnejše k srcu govori. Osnovajte pevske društva saj v vseh mestih in trgih, kjer so uradnije in šole. Veliko veselja si lahko z majhnim trudom napravimo in prijatelska vez nam bo s petjem le še trdnejša. Zato dragi nam sosedje Postojnčanje na noge! Ne bodite nemi, ker vam lepih glasov ne manjka. Iz Ljubljane. Kakor se kaže, bode razstava sadja in druzih kmetijskih pridelkov v Ljubljani obilna; napovedujejo že nekteri gospodarji, da bojo poslali. — Čitavnica v Ljutomeru na Stajarskem je poslala tudi udom čitavnice ljubljanske preprijazno vabilo k slovesni svoji prvi slovesnosti, ktera bode 6. dan prihodnjega meseca septembra, in sicer tako, da ob 10. uri dopoldne je slovesna sv. maša s slov. petjem, popoldne ob 4. uri se začne veselica, ob 6. uri pa beseda. — Končno obravnavo o prestopku zanemarjene skrbi tiska zoper vrednika „Novic" je odločila c. kr. deželna sodnija na 2. dan septembra, po tem, ko je *) Dobro do»lo! Vred. 278 c. kr. deželna nadsodnija v Gradcu izrekla, da v zato-ženem dopisu „iz savinske doline" ne spoznd pregreška zoper §§. 309 in 310 kazenske postave. -— Vredništvo „Napreja" naznanja, da v tiskarni pravdi, ki jo ima ta list zavoljo sestavka „Mednarodne meje", po sklepu c. kr. deželne nadsodnije graške neha tožba po §. 65 zavoljo hudodelstva kaljenega javnega mini, in se počnfe le po §. 302 zavoljo pregreška zoper javni red in mir. — Ravnokar so došle bukve društva sv. Mohora iz Celovca v Ljubljano, čvetere za vsacega uda, in sicer: 1. Večernic zvezek; 2. Koledar za leto 1864; 3. Deteljica, spisal J. Ciglar, višnjagorski fajmošter; in 4. Zgodovina kat. cerkve, spisal A. Lesar, ka-tehet niže ljubljanske realke. Mislimo, da bodo jako všeč vsem udom, kterih omenjeno društvo šteje 1522; v Ljubljani jih je z milostljivim škofom vred 26. Poslane so čast. gosp. A. Lesarju, pri kterem naj se udje za nje oglasijo, in letni donesek za prihodnje leto plačajo. Pri tem gospodu naj se oglasijo tudi oni, ki hočejo iz nova pristopiti društvu.