4 


Dušan Mramor ostaja finančni minister 
Finančni minister Dušan Mramor je predsedniku vlade Miru Cerarju zaradi afere dodatki ponudil svoj odstop, saj meni, da zaradi izgube zaupanja javnosti svoje funkcije ne more več opravljati. »Ministru Mramorju sem izrazil kritiko za storjeno napako, ki se je zaveda in jo obžaluje. Ministra sem kot predsednik vlade dolžan ocenjevati glede na njegovo opravljeno delo. Uspelo mu je stabilizirati javne finance. Ne sprejemam odstopa ministra Mramorja, saj bi odstop škodil interesom Republike Slovenije. Z njegovim ključnim vložkom nam je uspelo to, kar prej več let ni uspelo nikomur,« je povedal Cerar. Kot je znano, je inšpektorat za javno upravo odkril, da so na nekaterih fakultetah zaposlenim nezakonito izplačevali dodatek za stalno pripravljenost. Med njimi tudi na ekonomski fakulteti v času, ko je funkcijo dekana opravljal Mramor. Inšpektorji so fakultetam, ki so dodatek na tak način izplačevali, naložili, da morajo denar vrniti. Samo Mramor naj bi med letoma 2008 in 2013 skozi izplačilo dodatka za stalno pripravljenost prejel 
45.000 evrov bruto. Ker je Mramor napovedal, da bo vrnil celoten dodatek, je s tem po Cerarjevem mnenju pokazal, da se zaveda odgovornosti.  
Neuspešna ocena vladi Čeprav se je priljubljenost predsednika vlade Mira Cerarja in njegove stranke nekoliko dvignila, 67 odstotkov vprašanih v raziskavi Vox populi ocenjuje delo vlade kot neuspešno. Da dela uspešno, meni 29,2 odstotka vprašanih. Če bi bile volitve zdaj, bi s 17,8 odstotka podpore zmagal SDS. Po podatkih raziskave agencije Ninamedia bi na volitvah drugo mesto zasedel SMC, ki so mu anketiranci namenili 11,5 odstotka podpore, tretje mesto pa bi pripadlo SDju, ki se mu podpora ni spremenila in ostaja 8,5-odstotna. Združena levica je s 6,6 odstotka četrta in Nova Slovenija s 5,3 odstotka peta. Na šesto mesto je zdrknil DeSUS s slabimi petimi odstotki podpore. Četrtina vprašanih se ni opredelila, 15 odstotkov vprašanih pa ne bi odšlo na volišča. 
KONČNO DVE VZGOJITELJICI ASISTENTKI V 

PORABSKIH VRTCIH 


V narodnostni skupnosti, posebej tako majhni, kot je slovenska v Porabju, je učenje jezika temeljni pogoj za njeno ohranjanje in razvoj. Izguba jezika in izguba identitete namreč vedno hodita z roko v roki… Najbolj sistematično naj bi narodnostno materinščino učila in ohranjala narodnostna šola in vrtec. V Porabju, žal, ni čisto tako. Pomanjkanje 
ustreznega kadra pesti narodnostne institucije na vseh ravneh. Trend opuščanja slovenske materinščine v družinskem okolju je šel tako daleč, da ne poznam niti ene mlade družine, kjer bi slovenska komunikacija z otroki bila prisotna in nekaj vsakdanjega; slovenščina v Porabju že dolgo ni več družinski jezik… In ker je stanje takšno, kot je, bi skupnost morala poskrbeti, da bi vsaj njene institucije poskušale pot k popolni opustitvi jezika speljati v obratno smer. Toda – kako? Tu mi je na voljo tisto staro, ne prav prijazno, retorično vprašanje: A niso funkcionarji, učitelji, kulturniki, vzgojiteljice… tudi tisti, ki so slovensko materinščino opustili v lastnih družinah??? Kljub temu krutemu dejstvu pa družine v Porabju lahko k razmisleku o pozitivnem odnosu do jezika in njegovem ponovnem učenju potomcev spodbudijo le izobraževalne institucije, okrepljene z zavzetimi pedagoškimi delavci iz matične države. Vrtci in šole imajo namreč najbolj neposreden stik s starši. Že nekaj let glasno opozarjamo na to, malo se stvari premikajo, a vsak dan je dragocen. Prisotnost t. i. pedagoških asistentov v vrtcih in šolah je za ohranjanje živega stika s slovenskim jezikom izjemnega pomena. Pred nekaj leti je porabske šole začela obiskovati učiteljica asistentka; njeno pedagoško delo je naletelo na zelo pozitiven odziv; trenutno je največ ur v števanovski šoli, kjer je kadrovska podhranjenost res pereča. Če bi uspeli pridobiti še enega ali dva učitelja iz Slovenije, bi se situacija zelo izboljšala. Šole so namreč 
same ugotovile, da brez take pomoči v prihodnje ne bo šlo. Prvi stik otroka in tudi staršev z narodnostno institucijo pa predstavlja narodnostni vrtec. Od odnosa do slovenščine v njem, od možnosti in motiviranosti vzgojiteljic, da otroke in starše navdušijo za učenje slovenske materinščine, je odvisno prav vse; tudi nadaljnji vpis otroka k slovenskemu jeziku v šoli (tu mi-slim na monoštrsko šolo). Zato je pomoč vzgojiteljic asistentk iz Slovenije in njihova ne le enodnevna prisotnost v vsakem vrtcu še kako pomembna. (Doslej smo v petih porabskih vrtcih imeli eno vzgojiteljico asistentko iz Slovenije. Po en dan je bila prisotna v vsakem vrtcu.) Tudi Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu kot financer te zelo potrebne dejavnosti je z velikim razumevanjem odobril sredstva za dve vzgojiteljici asistentki v porabskih vrtcih, za kar se iskreno zahvaljujemo. Od 18. januarja letos imamo torej v narodnostnih vrtcih dve vzgojiteljici iz Slovenije. To sta Nataša Jelenovec in Maja Mencigar, obe z izkušnjami in željo pomagati porabskim vzgojiteljicam. Nataša bo po 2 dneva na Gornjem Seniku in v Števanovcih, Maja pa 
prav tako po 2 dneva na Dolnjem Prepričana sem, da pot do star-
Seniku in v Sakalovcih. V mono-šev in pozitivno motivacijo za 
štrski vrtec bosta šli vsaka po en učenje slovenske materinščine 


dan. Želimo jima uspešno in motivirano delovanje, malčkom pa mnogo lepih novih slovenskih besed. Prav tako gre velika zahvala za razumevanje in pomoč OŠ in vrtcu Kuzma, kjer bosta vzgojiteljici zaposleni. 
v družinah lahko korak za korakom uspešno gradijo narodnostni vrtci, ki morajo poskrbeti, da se malčki navdušijo za jezik, in to navdušenje dan za dnem prinašajo domov. 
VALERIJA PERGER 



Fante od male Nedelje 
pozdravile tudi 
števanovske pevke 


Ljudske pevke ZSM Števanovci so 16. januarja 2016 nastopale v Mali Nedelji, na jubilejni prireditvi skupine Fantje od Male Nedelje, ki so praznovali 25-letnico svojega delovanja. Porabske pevke in pevci iz Male Nedelje že več kot 20 let negujejo dobre odnose, imajo tudi podpisano listino o pobratenju. Na jubilejni prireditvi so ob naših porabskih pevkah nastopali še: Ljudske pevke iz Lipovec, malonedeljska pihalna godba, učenca OŠ Mala Nedelja, skupina Vaberški fantje, Lotmerški tamburaši in drugi gostje domače skupine. Na prireditvi je spregovoril vodja Fantov iz Male Nedelje, g. Ludvik Rudolf, ki je predstavil tudi kratek povzetek kronike skupine preteklih 25-ih let. Na prireditvi so posebej čestitale jubilantom tudi Ljudske pevke ZSM Števanovci, obenem pa jih povabile na svojo jubilejno prireditev, ki bo letos junija, ko bodo naše pevke prav tako praznovale 25-letnico nastanka skupine. 
A. Bedič 

Porabje, 28. januarja 2016 

5 




Bo zaradi terorizma spremenjena madžarska ustava? 
Vladni stranki – FIDESZ in krščanski demokrati – bi zaradi morebitnih terorističnih napadov spremenili ustavni zakon, v katerega bi zapisali pojem nevarnost terorističnega napada. Ob takih primerih bi vlada dobila posebna pooblastila, brez odobritve parlamenta bi lahko, recimo, zaprla meje, spremenila državni proračun, uvedla policijsko uro, omejila svobodo medijev, prepovedala zborovanja itd. Obdobje nevarnosti terorističnega napada, ki bi ga vlada razglasila brez sklepa parlamenta, bi v osnovi trajalo 60 dni, ki bi ga vlada lahko – če bi bilo potrebno 
– tudi podaljšala. Ob takih primerih bi delo policije podpirala vojska. Vlada pa bi lahko prehodno suspendirala določene zakone. Prav zaradi tega je največ nesoglasja med vlado in opozicijo, ki se sicer strinja s tem, da mora vlada ob morebitnem terorističnem napadu hitro in učinkovito ukrepati, ni ji pa vseeno, katere pravice državljanov bi lahko hkrati omejila. Usklajevanja so se začela prejšnji torek, na njih je sodelovala stranka Jobbik, ki se v osnovi strinja s spremembo ustavnega zakona. Na pogovorih ni bilo socialistov, ki sicer ne zavračajo popolnoma načrtov vlade, toda menijo, da so prepozno dobili premalo pripravljen osnutek. 
Spominski dan zasilnega izseljevanja Nemcev  
Parlament je leta 2012 sprejel sklep, s katerim je 19. januar razglasil za spominski dan zasilnega izseljevanja Nemcev z Madžarske. Na ta dan leta 1946 je namreč iz kraja Budaőrs odpeljal prvi vlak z deportiranimi Nemci. Madžarske državljane nemške narodnosti so deportirali na podlagi vladnega odloka začasne narodne vlade z 29. decembra 1945, v katerem so odredili, naj izselijo vse državljane, ki so se pri ljudskem štetju leta 1941 izrekli za nemško narodnost ali nemško materinščino. Med letoma 1946 in 1948 je bilo deportiranih kakih 200 tisoč Nemcev v razne dežele sedanje Nemčije. 19. januarja so se spominjali na deportirane z znanstveno konferenco in spominsko mašo. Prireditve se je udeležil tudi premier Viktor Orbán. 


Rutin pa lejta 

Gda sem že drugopaut üšo na v servizi, zato ka tau je že vse dosta sem se mantrau s po-nej vözdržo, zato ka dja sem »Dugo lejt je tau občina prejk Gorenji Senik intervju delat elektronika. Tau je že tretji tjami, sploj pa pozimi, gda je vsigdar vanej, dja vsigdar se mejla, dapa zdaj se že k Evan-pa itak nikanej gratalo s tau-VW transporter, mi tü na Ve-velki snejg spadno, nej gnauk nikam pelam.« geličanskem in diakonskem ga, te mi je že zato malo više rici drügo ranč smo nej meli, pa dvakrat sem vezno. Naj-- Skur sem pozabo, samo od centru (Nádasdi Evangelikus bilau. Sploj pa zato, ka pri mi smo s tejmi fejst zadovol-bola lagvo je te bilau, če sem starejši sem spitavo, dapa ti és Diakonikus Központ) držiednoj kuči sem dvakrat odo ni.« koga v Varaš k doktora mogo mlajše tö voziš v šaulo. mo, zato ka so oni neprofitna ali skur dvakrat. Prvo paut -Tej novejši VW transpor-pelati, te sem sploj skrb mogo »Z mlajši ešče vejn vekšo (nonprofit) civilna organizasem nej mogo pridti do Švor-terge so baukši kak so prvi meti, nej ka bi vezno. Tašoga brigo maš kak s starejšimi, cija pa zavolo oni več podpore cine Ilonke, zato ka v noči je bili? reda sem goraskalu lance na zato ka gda stariš deco v bus dobijo za tau delo od države, dosta dežgi bilau pa sem nej 
nutraposedi, odtistac že dja kak če bi občina mejla prejk. mogo prejk potoka, maust je 
mam brigo nanjé, dja je mo-Dapa zavolo tauga, ka mi v pod vodauv biu. Drügi keden 
ram skrb meti, nej ka bi se kaj Nádasdi mamo zdaj sedež, sem že prišo prejk potoka, 
zgaudilo, dočas ka ne pridem ranč vse tak delamo kak do pa mimo tistoga velkoga psa, 
do vrtca. Drügo pa tau, ka tej tejga mau.« šteri je tak velki biu kak edno 
mlajši že tašo vejo spitavati, - Moraš se kaj včiti, navčiti, tele, samo tetica je nej stejla 
ka si moram zmišlavati, ka aj če vaški oskrbnik škeš biti? za novine gučati. Ka vrag zdaj 
njim povejm, dostakrat vejn »Trbej gnauk že te, gda začbaude, koga zdaj najdem, 
ešče tašo tö od mene spita-neš, pa potistim tö vsigdar sem zmišlavo že v Varaši, gda 
vajo, ka doma od starišov ne mamo kakšne tečaje, zato ka sem zagledno, ka se ranč pro
vüpajo pitati. Dapa ovak dja predpisi pa zakoni se tö dosta to mene pela z malim busom 
mlajše sploj rad mam, pa tak spreminjajo. Vsakši pet lejt Tomi Dončec, veriški veški 
mislim, oni namé tö, do tejga mamo izpit, na sterom eden oskrbnik (falugondnok). Nje
mau ešče nišo nevolo sem nej test moramo vönapuniti, pa ga sem več nej spitavo, če bi 
emo z njimi.« dobro vönapuniti, brezi tauga gučo za novine, mujs ma je 
-Zdaj so te ranč telefonera-ne moreš veški oskrbnik biti.« bilau, če je sto ali nej, zato ka »S tejmi se lepše leko pelaš, kolé, dapa bilau tak, ka najpr-li, ka tau trbej pa tisto trbej, - Dosta se voziš cejli den? je ta stran kama zdaj pišem, močnejši so, baukše sice vin sem s traktorom snejg ta-kak si tau vse leko zamer-»Najprvin mlajše pelam v eške cejlak prazna bila. majo, dapa ne vejm, če telko potisno pa samo potistim sem kaš, gda cejli den ti vsigdar šaulo pa v vrtec, potistim 
-Dostakrat mi na pamet pri-vözdržijo kak tisti, steroga se pelo s kombijom. Prvin so telefon zvoni? starejše k doktori ali če stoj de, gda te zaglednem, ka si sem najprvin mantrau. Te se zime dosta bola mrzle bile pa »Če je nej dosta, te si zamer-kaj štjé kipüvati. Potejm obed starejšim Veričanom ti prva je ešče dosta več trbelo voziti dosta vekši snejg je spadno kam, dapa največkrat si dola-vözvozim, če koma kaj trbej, pomauč. Če so betežni, te je v vesi po slabši potaj, bilau je, kak gnesden, gda skur ranč napišem na eden papir, nevo-gda sem tam pri rami, te njim k doktora pelaš, če kaj sfali gda sem tak v grabo prileto, snega nejmamo.« la je te, gda kaj pozabiš.« pomagam. Dostakrat kakšne doma, te pozovejo, pa njim ka sem skur vö na okno spad--Tak mislim, za vaškoga -Bilau je že tak, ka gda si papire ali pisma talam po pripelaš, iz patejke vrastvo, no. Največ starejšoga lüstva, oskrbnika biti je tö nej leko domau prišo, te ti napamet vesi, dapa dosta časa te že iz bauta krü, melo. Dapa ka sem nji mogo voziti, je vse delo, najbola vejn zato, ka prišlo, ka si nika pozabo? tak nega, zato ka zadvečerek zovejo te vejn tašoga reda tö, tam bilau doma, gde so naj-vsigdar si z lidami, vsigdar »Lažo bi, če bi tau pravo, ka moram po mlajše titi. Dapa če samo malo pripovejdati slabše poti bejle, pa bejo taši, vsakšo željo njim moraš nikdar nika sem nej pozabo, tau je tak, ka dva gnakiva škejo. Tomi, kelko lejt delaš steroga sem skur vsakši den spuniti. zato ka tašo nega, sploj pa te, dneva nikdar negata, gnauk tü doma na Verici? mogo voziti. Zdaj se tö dosta »Dja tak mislim, ka s tejm gda cejli den silo mam. Ta-tau trbej delati, gnauk tisto, »Od leta 1998 delam na Veri-vozim, samo dosta baukše nejmam brige, zato ka dja šoga reda nikak ovak rejšim pa tau je dobro. Dapa dja vse ci kak falugondnok, zdaj že poti mamo pa etak se kombi sem bola taši miren, če mi kaj stvar ali pa v kombi sedem, pa tanapravim, kakoli trbej. Tašo pomalek dvajsti lejt. Mena je telko tö ne mantra.« povejo, prosijo, tisto probam pripelam ali tanaredim, ka so ešče nej bilau, ka bi tau pravo, tau bejla prva slöjžba pa ešče -Te cejli sistem veški oskrb-njim tanapravti, če pa kaj mi zapovedli.« ka nemo ali ne vejm. Po dvajgnesden tau delam, ka mi je nikov (falugondnoki rend-pripovejdajo ali se kaj taužijo, -Kama se ti zdaj držiš kak sti lejtaj, tak mislim, leko posploj nej žau. Dja sem se ovak szer) tü pri nas se je te zač-te je poslüšam, zato ka dosta veški oskrbnik, zato ka če vejm, ka s pomočtjauv rutina za avtomehanika vönavčo, no, gda si ti začno delati. je taši, steri nikoga nejmajo, dobro vejm, več nej k obči-pa lejt že vse leko tanapravi.« dapa nikdar sem nej delo v Kak vidiš, če nazaj misliš, cejli den se samo z menov ni, kak je tau prvin bilau. Karči Holec tau slüžbi.« težki je biu začetek? srečajo.« 
-Tak mislim, ka je tau samo »Gda sem začno, je nej leko - Dja tak mislim, ka tebi tau dobro, če je eden šofer avto-bilau, zato ka tü je ešče tašo delo paše, ti si se na tau namehanik, zato ka če se kaj pred menov niške nej delo, raudo. 

Radio Monošter 
menšo pokvari, te tisto sam tak ka tau smo se te začnili »Tau ne vejm, če sem se na tau vej popravti. včiti, ka pa kak bi trbelo dela-naraudo, dapa tau gvüšno, 
se čüje 

»Večkrat je bilau, ka sem ti. Od dneva do dneva sem se ka se mi tau delo ne vnauža 
samo na

doma kaj popravo ali ranč vsigdar nika nauvoga navčo. pa rad delam, ka delam. Ne med potjauv, dapa tau je ešče Če so bili problemi, tiste sem vejm, ka bi delo, kak bi vöz-
FM frekvenci 

bola sprvoga bilau, Te nauve probo rejšiti pa te tak po-držo, če bi meni, sto je cejli minibuse že nej trbej popra-malek sem se tau maštarijo den na pauti, v ednoj pisarni 
106,6 MHz 

vlati, če je pa trbej, te že samo vönavčo. Kak sem že pravo, trbelo sejdeti. Tau bi gvüšno 
Porabje, 28. januarja 2016 

7 


POšTIJA SREJDI VARAšA 

Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te 
poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo 
ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga 
varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki, 
drejve pa divdje stvari. 
Od vsega toga ta parpovejst guči. 

Krüj takši pa ovakši 

Kak v vsikšom malom pa velkom varaši se v našom malom varaši tö krüj peče. Eden pek je na enom kraji poštije, drugi pa na drugom kraji. Gvüšno je gé, ka vsikši gnako dober krüj, žemle, vrtanke pa vse dugo peče. Vsikši den z oba kraja takšen diš vö dé, ka cejla poštija nebesko dene. Eške sunce gor ne pride, mali varaš po žmanom krüji diši. Depa… Depa vsigdar se leko kaj naoupek zgodi. Tak se je tou vse ovak obrnolo, kak je vsikši den šegou melo biti. Den je biu kak vsikši drugi. Zaprav nouč je bila kak vsikša druga. Lidge na vsikšom kraji poštije so spali, obadva peka na enom pa na drugom kraji pa sta krüj, žemle, vrtanke pa eške vsefele drugo pekla. Diš po friškom krüji je ojdo po poštiji gor pa doj. Kak je nebo vse bole sveklo bilou, so prvi lidge že krüj šli küpüvat. Depa … Depa kak pri prvom, tak pri drugom peki je nej vse bilou, kak je šegou melo biti. Kak lidge vejo prajti, je prva pri peki Pavli Marijana bila. Pa kak lidge gučijo, je prva k peki Petri Brigita nut prišla. Marijana vrtanek prosi, Brigita krüj šké küpiti. Obej pa brž gor prideta, ka se je nej vrtanek pa nej krüj geno. Kak se tou povej, nej eno pa nej drugo je nej rajo bilou. Nej se je zdignolo. Brž za obema, tak eške gnes gučijo, so lidge vpamet vzeli, ka je kak pri Pavli tak pri Petri nika nebesko naupek šlau. Kak enomi tak drugomi je testo kvasa nej vidlo. Neje ena vöra minola so lidge že vedli vsefele od toga gučati. »Peter je pozabo dober pa žmani krüj pečti. Tou pa dun nej dobro gé,« se je gučalo na lejvom kraji maloga varaša. »Pavel je svojo meštrijo na nikoj djau,« so se nevoulivali na pravom kraji poštije. »Zavolo Petra pa Pavla naš mali varaš lačen ostane,« se je gučalo po cejlom varaši. Cejli den pa so velki pa mali lidge brodili, zakoj se je tou zgodilo. Vsikši je ovak gučo od toga, zakoj eden več ne vej krüja, žemlé, vrtankov pa vsega drugoga naprajti. »Ge vejm! Ge gvüšno vejm, ka zatoga volo, ka je dugo spau pa se je zavolo velke sile takšo zgodilo,« se je čülo z enoga rama. »Zadvečerka je nej spat išo pa je preveč sneni biu, ka bi čedno na krüj brodo,« se je čülo z drugoga rama pa iz vsikšoga eške vsefele ovakše. Istina pa je nindri indri doma bila. Lidge so nej vedli, ka se je Pavel nebesko, kak najbole zalübo. Že den nazaj pa cejlo nouč je samo na svojo Katico brodo. Tak je brodo, ka je kvas pozabo nut v testou djasti. Gda je na tou gor prišo, je vse vküper že kesno bilou. Ka pa Peter? Peter se nej zalübo. Peter je cejli den pa cejlo nouč samo na tou brodo, ka bi svojoj mami za njen den küpo. Ja, mami je škeu nikšen dar küpiti, depa bole je brodo, menje si je zbrodo. Kuman po tejm, gda je že vse naupek šlau, si je dun zbrodo. Lidge so geli trdi krüj, vrtanke, žemle pa vse drugo, v tejm pa sta oba peka po svojom šla. Na Pavlovo velko srečo njemi je Katica prajla, ka una njega tö rada ma. Petrova mama je tak vesejla pa srečna bila, sin njoj je nebesko lejpi dar prineso. Na drugi den so lidge leko samo na velke gledali. Tak žmanoga krüja, vrtankov, žemel pa vsega drugoga se je v malom varaši eške nigdar nej speklo pa nej gelo. Tak je po tejm vse bilou, kak v malon varaši šegou ma biti. 
Miki Roš 

Leto so oprli z veselim večerom 

Málo gledališče DUO Fodor pri Slovenskoj zvezi je nauvo leto s srečnim nastopom začnilo v Seli v Prekmurji s posredovanjom, pomočtjauv Metke Recek, stera vodi dramsko skupino Rogašovci. Selo leži v lejpom kraji sausadne vesi Fokovci, kam sva se z Marijano Fodor, drügoga tala Douja Fodor, v zimskom časi nej vüjpale napautiti samé, no pa škir za tau špilo bi tü nej melo mesto v malom avtoni. Zatau nam je Slovenska zveza, stera nas gora drži, vdinjala za šofera našoga dobroga znanca Andreja Židona, steri naja v polonja telko časi pa s kilomejtri pripelo tá, kak bi se müve vozile. Dja sto bi pa vüpo po tisti pokrajšani potaj voziti vnoči, stere se tak süčajo po brgaj kak kakšna kača. Etak smo pa meli čas, ka smo si v domanjoj oštariji vsedli na kavico, med tejm nama je pa Andrej vsefale pripovejdo od té male vesi, stera ma bogato kulturno pa športno življenje, več lejt tekmovanje koscov z ročno kosauv. Člani humoristične skupine NEMAKI so pod vodstvom Oskarja Makarija na začetki leta, 8. januarja že tretjo leto pripravili Veseli večer v domanjom gasilskom daumi. Kak nam Oskar Makari tolmačo, tau so si oni prej zatok vözmislili, ka nas prej na konci staroga leta že furt v novembri začnejo »bombardirati« z božičom, baute so nabite s saloncukrom pa na krispan valaun okraski, program je na programi, človek ne vej, na steroga aj bi üšo. Na začetki janura je pa vse pokojno, mirno, lüstvo se je vö spočinaulo po dugi svetkaj, se že vö tere. Tau nam je svedočiu tisti velki gasilski daum, steri se je nabito napuno. Zvöjn domanji lidi ji je dosta prišlo vküp iz sausedni vasnic, sterim se prej tau sploj ne vnauža. Tau je pri njij od začetka mau tak, najprvo leto je prej kaulek 50 lidi moglo domau titi, ka so nej meli zavole placa pripravleno. Pa eške po špricer pauzi je niške nej štjukno domau. Nama je nej tau šlau na čüdo, ka so bile vsefale generacije, od mali mlajšov do starejši, litji tau, ka je bilau mnaugo moškov, med njimi dosta mladi. Bila je kulturna publika, se vidi, ka je tau lüstvo k tomi fejs vcuj navčeno, če je bilau za smej valaum, je vse štrmalo od smeja, ovak so pa skaus v tiu


či sprvajali vse igre. Na, tau je malo časa držalo. Naja z Marijano Fodor že s tejm poštenje zaodlo, ka so naja pozvali, s tejm pa eške bola, ka sva té veseli večer müve, porabski ženski oprle z igrov »Ta dola pa ta gora«. Pa moram prajti -brezi toga, ka bi se sama valila -ka, na velko zadovolstvo lidi. Zvöjn naja so špilali Mačo pa Mejki par, Bakovci, Prefrigani zgrebaši Pečarovci pa domanji Nemaki, Rogašovci so pa dola ostali pauelg betega. Na konci nas je Oskar Makari podarijo s priznanjom pa darom, pozvau nas je na fajnsko pizo v oštarijo, kama smo mi že od drügim šli te den. Zvöjn domanji Nemakov, s sterimi smo lani bili vküper na reviji v Gradi, smo že stari znanci, vej smo se pa že z vsejmi gledališčniki leko srečali, 
največkrat na festivali mali skečov v Pečarovci. Furt se lepau mamo med seov, smeja, humora nam nikdar ne sfali. Organizatorom, posaba Oskari Makaraiji, čestitamo k programi pa se lepau zavalimo za te veseli večer. 
Klara Fodor org. vodja Slika: Andrej Žido