_ j_L__flš. (V e 8 e 1 i c a.) Ruše niso samo znamenrfe žaraai svoje starodavne cerkve in aokdajue daleč sloveče šole; temveč v novejšem času se odlikujejo tudi v aarodnem ia društveaem oziru. Glede tega pač marsikteri trg ia večjo vas prekosijo. V ponedeljek, 2. februvarja je bila veselica prirejeaa od kmetskega bralnega društva. Kdo bi ai pred enim letom mislil, da bo v Rušah mogoče kaj takega oživeti, napraviti. Ljudi je bilo toliko, da nam je sicer prostorna Maroltova hiša bila preteana. Sami vrli narodnjaki so prišli. Obiskali so nas izvrstni kmetje iz Selaice, Puščave. sv. Lovreaca, Lembaha, celo od sv. Petra pod Mariborom sta došla dva gledat ia poslušat. Morali bi videti te može, to ao koreajaki. Srce pa vnam je veselo igralo, ko ste deklamovale Žvajgarjeva Ana in Ivana Hlebova. Prelepo se jiaia je podala aarodaa noša. Navdušeno je govorila Stritarjeve pesmi zadnjo kitico: Slovani smo in zveati Avatrijani! Priaego cuj Slovencev svojih car! Svoj rod Slovan in ž ajim ceaarja brani, Ne izaeveri njima se aikdar! Glaa kakor grom odmevaj od Triglava: Bog živi našega cesarja! — Slava! Hram se je treael od gromovitega rokoploaka in živijoklicev. Kaj pa hočem reH o petji ? Izvrstno. To sc mora samo čuti. Kako sladko doa6 iz pra našili pevcev prekraane pesmi! Naj izrečemo tukaj gorečo hvalo neu- trudljivcmu povovodji č. g. kaplaau Kralju. Ko jo g. uadučitelj Praprotnik iz Puščave aastopil oder in zaeel raziagati v gladkotekoiej besedi, kako se mora sadno drevje saditi, obrezovati, pomlajevati, saažiti itd. so se vse oSi vprlo naaj. Vso občiastvo je ajegov prelepi poduk s čudno pazljivostjo poslušalo. Prisrčna hvala. Takšaih uiiteljev si želimo, to so res odgojevalci naroda. Zelja vseb je pa bila, da bi <$. g. nadučitelj nas še mnogokrat z ednakim podučljivim govorom razveselil. Veselica se je v uzoraem redu vršila Samo eakrat aas je nekaj hotelo spominjati na ono žalostao dogodbo pri sv. Martinu na Pohorji. Govorilo se je, da so nemčurji, ktere pa lahko vao na prstib jedne roke sešteješ. opijanili neke uboge fante, da bi uemir ia svajo delali. In rea se je nekoliko takšaik v sredi vasiv poatavilo in tulili so kakor mlada teleta. Če imajo naši nasprotniki takšne pevce, v pa jira naj bodo. mi jim aismo nevošcljivi. Cudno se je nam pa to zdelo, da ae aekteri niso naše vcselice udeležili, pae pa so kaj radi sodelovali pri ,,Sckiitzen.festir' pri sv. Lovrenci. Menda je pa kmetska veselica preveč priprosta za te gospode ali ho čejo biti nasprotnikom nasim ,,štaffage", to je zavoljo lepsega. Zlasti so vedejo prav čudno g. učitelji. Jediui g. T. bil je priaoton. Toda naj^bodo uverjeni, da se naše znafajno Ijudstvo ž njimi nikakor ne zlaga Iz Mai'ibora. (S1 ovensko društvo — čitalnica — maraikaj — aulvereinske bolecine.) Odbor Slov. društva je z ozirom na dogodke v državnem zboru sledečo izjavo telegrafno dopoalal g. dr. Vošnjaku : „0 d b 0 r Slov. društva pozdravlja z velikim zadostenjem odloeno poatopanje alovenskih poslancev ia aetrdno aadeja in 'pr0si, da ostanejo vsi nepremakljivi." In res, v tem slučaji bo vea narod za njirai. Pogosto ia deloma izvratae, krasae veselice po meatih ia trgih ia celo vaseb. alovcaskih kažejo, da narodna zaveat povsod uapreduje in ao vedno dalje širi. — Tudi naša čitalnica priredila je S. t. m. prelepo veselico. Pevcem pripomagala sta gospoda Schuster, oea ia sia. Bodi Jima izrečcaa prisrčna zahvala kakor tudi pevovodji iu pevcem, osobito pa gospodičai Božeui tiraeeevej, ki nas je ooaravala a svojim Ijubim dcklaniovanjeni. — Muogo spoštovanenm vu;itelju g. Koprivniku je umrla vsem priljubljena žena po naglej smrti. — Graškim nemško liberalnim kolovodjom streže marljivo znani vinotržec Pfriemer in se povsod ponuja za kaudidata. sedaj tudi za volitve v trgovako ia obrtno zbornico. Zraven njegrt kaadidira samo nemsko-libfialna vrlina: Pahner, Leeb, Masatti, Scherbanai, Gmbitscli (aekdaj Grubič), vai v Mariboru, Kandolini v Polioanah, Sutter v Konjicab, Traua v Celji, del Cot v Brežicah. Ti bi naj zaatopali celi apoduji Štajcr, vse atotiae in tisoče naših trgovcev in obrtnikov? Niti Bindlehner, ne Jurca, ne Lipold. ne Vošnjak v Soštaaji itd, bi ae smeli v ovo zbornico? Vsa Savinjska vsa Murska, Slov. graaka, Ptujska krajina bila bi naj brez zastopaika ? — V Kamci ao hoteli mariborski šulvereinarji zopet Orts -Suppen-dirndaj, pa prišli so aamo 4 radogledeži iz Kamce. Mariborski rogovileži so klaverno glave pobešali ia tiho pete nesli v mesto uazaj. Iz Bizeljskcga. (Dve novi šoli) na Bizeljskem sta po triletuem težkem delovauji vendar enkrat dodelani, jedna enorazredna, jedna pak štirirazredna, ki obedve staaeta blizo 17.000 gold. To je lepa svota. ktere bodemo mi Bizeljani plačati morali. Pa vse bomo storili, da bi se aaši otroci kaj aaučili ia lepo zjedili. Alj kakov pa je red v tej novej štirirazredni šoli? 9. deceinbra p. 1. se je odprla nova šola, zaiV)eli so otroci marljivo v šolo hoditi, ia kako se tem malim našim državljanom godi ? Nekteri pride aem eno uro daleč, nekteri tudi poldrugo uro. in ko hoče ob 8. ali y.39 uri vatopiti v hišo znanosti, je vae trdao zabito in duri zaklenjeno in otroci morajo zuuaj čakati in zimo ogrebati, dokler se jim še lo */*!) šolska vrata ne odprejo. Opoludne morajo zopet pod milo nebo, da so do 3/41 na snegu. Jaz pa mislim, da so Bizeljaaci za otroke novo solo priakrbeli. Zvečer pa ima uekteri to srečo, nameato da bi za dae domu šel ia za dne domu prišel, mora prav dolgo v š61i ostati, da potem v temni aoči domu kleati. Od Rcke (Zima) Že preteklo jeaen ao nekateri z ozirom na veliko število gob itd. prerokovali, da bode po aimi veliko 8iiega naaulo ia niao ae zmotili. aaj alepa kokoš tndi včaai zrno najde. Pretekli teden od 11. do 18. januvarja se more rea »neženi tedeifimeiiovati, kajti nasulo ga nam je dober meter na debelo, po hribih pa 1'/» ^o 2 metra; čira dalje proti zahodn, tem več ga je. Ker je bil sneg s prva južen, je maraikje avojo inoč pokazal. posebao po alabih atrehah. Nekemu kmetu t sosedni reški župniji je sneg kozolcc podrl ia po atrmini v doliuo zvalil. Orugemu kmetu je strebo r»a hlevih podrl in troje živiačet pokonfal, eno govedo so še meada rešili, dvojc jih je pa poginilo, da ae omeujaia drugili maajših nesreč. Ljndje se za ozimine bojč, kcr jo ta velikanski snog na tala tla padel. Tudi veliko drevja je po vrtili ia gozdih polomljcaega. Kedar se bo tajati začel, bodo Ijudje marsikje lia strmih krajih v akrbeb zavolj plazov.