i
i
“617-Strnad-naslov” — 2009/6/10 — 8:50 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 10 (1982/1983)
Številka 3
Strani 124–134, 128–129
Janez Strnad:
HLADILNI STROJI IN TOPLOTNE ČRPALKE
Ključne besede: fizika.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/10/617-Strnad.pdf
c© 1983 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2009 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
FIZIKA
HLADILNI STROJI INTOPLOTNE čRPALKE
Na obisku v šoštanjski e l ektr a rni smo s pozna l i, ka ko de luje
topZotni stroj (P re s e k X, 1. š t ev . ) . Za to , da oddaja delo, mu
je t r eba pr i višji te mp e rat uri dova ja t i to pl ot o in jo pr i ni ž j i
temperaturi odvajati (slo 1) o Dovedemo več to plote, kot j e odve -
demo; razlik a j e odve den o de lo: -A = 02 - 101I o To raz beremo iz
ene rgijskega z a k ona za s tro j, ki de lu je periodično in mu pri vi~
ji temperatur i dovedemo toploto 02 in od njega pri nižji tempe-
ra t uri odvede mo top loto ° 10 Da mora top loto n eizkoriščeno odda-
j ati okolici , j e neizogibn o za r adi entropij skega zakona ( dr uge-
ga zakona te rmodinamike ) o Ka ko lah ko to to ploto uporabimo za d~
l j i ns ko ogrevanje, smo ugot ov i li med ob isko m v l jublj a ns ki top-
l a r ni (Presek X, 2. š t ev . }.
Sl i ka 1 Toplotn i stroj ( a ) in h la d l J n l stro j ( b ). En e g a dobimo
i z drugega, č e obr nemo de lov anje - n a r i s bi s p r e me n i mo le s mer
puš čic .
124
Zdaj nas zan i majo h ladilni stroji. Morda mis li kdo, da ne kaže
9ovar i ti v ist i sap i o top lot nih i n h1adi 1nih s tr aj i h. Gos po-
dinjsk i hladi lnik ni na videz ni t i ma lo podoben top lotni elek-
tr arni . Vendar bomo vide li, da sta oba v veliko tesne jšem sorog
stvu, kot kaže videz .
Pr emi sl i mo ! V hl adi l ni k damo živi la, da se ohlad i jo, os tanejo
hladna in se ne pokvarijo . V notranjosti hladilnika je nižja
temperatura kot v okolic i ih vedno uhija nekaj toplote iz oko-
lice v notranjost . Sicer poskrbimo, da je notranjost kol ikor
mogoče dobro toplotno izo lirana, vendar se uhaja njutop lote ne
moremo povsem izogniti. č e bi hladilnik neha l delati, bi se ži-
vila prej ali slej seqre la na t em pe r a t ur o oko lice in pokvari la .
To se zares zgodi , če zm anjka elek trike .
Naloga hlad ilnika je torej, da črpa toploto iz notranjosti, kjer
je temperatura nižja , v oko lico , kjer j e višja . Vemo , da teč e
top lota sa ma od sebe z mesta z višjo temperatu ra na mesto z niž-
jo , denimo i z okolice v notranjost hladi lnika . Ta trditev je e-
na iz med oblik en tropijskega zakona . Ali ne zahtevamo tedaj od
hladilnika nečesa nemogočega? Ne , toplo to je mogoče črpa ti z
me s t a z nižjo temperaturo na mesto z višjo, če ob t em dovajamo
delo . Hlad iln iku dovaja mo de lo z elektromotorjem, prav s tisti m,
ki preneha de lati , če zmanjka elektrike.
Zdaj se nam posv eti . Hlad iln i st roj preje ma toploto pri nl ZJ l
temperatu ri in jo oddaja pri višji , če mu dovaja mo d e l o ~ De lu je
torej rav no obratno (s l. 1b) kot toplotni s troj . Pravimo , da je
hladilni stroj obrnje ni top lotni stroj. Za hl adi l ni stroj , ki
deluje periodično, pove energijski zakon, da mu moramo dovest i
delo
(2 )
če pri vi šji temperaturi odvedemo toploto Q2 i n mu pr i nižji do
vedemo toploto Q1 '
Seveda ne kaže obračat i delovanja toplotne elektrarne, da bi jo
upora bil i na prime r kot hladilnico, a li delovanja gospodinjskega
hladilnika , da bi z nj im poganjali na primer vr talni strojček.
125
Vendar obstajajo manjš e napra ve, ki j i h je Mog ofe upor a bi t i kot
to plotni ali kot hladilni stroj. Se posebno je taka možnost
dobrodošla v rafunih. Denimo, da neki stroj odda delo A, ko de-
luje kot toplotni stroj, in mu dovedemo toploto Q2 i n odvedemo
od njega toploto Q1' če odda enako toploto Q2' ko deluje kot
hladilni stroj, in mu dovedemo enako delo A in enako toploto Q1 '
imamo opraviti z rev e rz ibilnim strojem . Reverzibilni st r o j , ki
prejme ali odda toploto samo pri višji temperaturi T2 in
odda ali prejme toploto samo pri nižji temperaturi T1 je
ideal en. To pomeni, da odda najvefje mogofe delo, ko deluje
kot toplotni stroj, in prejme najmanjše mogoče delo, ko deluje
kot hladilni stroj.
Ze zadnjič (Presek X, 1. š t e v . , str. 31) smo ugoto vili, da sta
pri idealnem stroju toploti Q2 in Q1 v razmerju temperatur:
(2 )
Idealnemu hladilnemu stroju moramo potemtakem dovesti delo
č e prejme pri nižji temperaturi toploto Q1 '
Vzemimo, da damo v hladilnik s temperaturo OoC kilogram vode s
to temperaturo in -bi radi spremenil i vodo v led pri DoC. če ima
rebra sta cev na hrbtni strani hladilnika temperaturo 30 0C i n če
deluje hladilnik kot idealni st r oj, mu moramo za to dovesti de -
lo:
A = 0, 34 MJ ( 303 K/27 3 K - 1) = 0,037 MJ.
Pri tem odda pri višji temper aturi toploto
IQ2 1 = A + Q1 = 0 ,34 MJ + 0,0 37 MJ = 0,38 MJ .
Upoštevali smo, da je taliln a toplota ledu 0,34 milijonov jou-
lo v (megajoulo v, MJ) na kilogr am in da j~ treba vstaviti v ena ~
bo absolutno temperatur o .
Go sp odinjski hladilnik s ev eda ne delu j e kot ide alni stroj in P9
rabi pre cej vef dela, da zamrz ne kilogram do l edišfa ohl a je ne
vod e , po oceni kako des etink o MJ .
Do slej smo razpravljali o namišljenem hladilnem stroju , zdaj pa
126
0p ls lmo r esn lc ne9a. Pr i tem se ne spusca mo v te hn ične podro bno-
st i . V stroju teče po sk lenjenem krogu (s l.Z) h l adi l na s nov, ki
j e v navadn ih oko lišči nah pl in , a ima pri nava dnem z r a č n e m tl a -
ku ra zmeroma visoko v re lišče . Kompre s or (č) stisne pli n (te hni-
ki 90vori j o v tem pri me ru o pari) do višjega t laka ne kaj ba rov.
51 ika 2 Moč no poenostav l je na
risba hladi l neg a s tr o j a : Č ko m-
preso r, Ko ko nde nzator , V eks-
pa n z i j s ki v en til , U u pa r j aln i k .
Na desn i s tra n i kroga j e tl ak
v išj i, na l e vi ni ž ji . P
2
j e
.----\ p l i n p r i v išjem tl a k u i n P
l
pr i
~ ni ž j em , K2 j e kap l jevi na p r i v iš -
Q 2 je m t laku in KI pri niž jem. V u -
par ja l n iku p re jema h l ad i l n i st ro j
t o p l ot o p r i nižji temperatu r i i n-
jo v ko nde nza t or j u p ri viš j i od -
da ja .
v
Pl in ( PZ) i ma ne kaj V 1S JO t empe r a t ur o od vre l išča pri t em tl a ku
(g lej okvir 1) . V ko ndenzatorj u (Ko) oddaja top loto hl adn e j š emu
okolnem u zraku i n se ob te m pos top no ohla di do v re l išča, uteko-
čini in napos led ohlad i še nekol iko pod vre l išče. Kapl jevi na
pr i višjem t lak u (KZ) dospe do e kspan zij skega v entil a (V) i n
pre ide skoz i nj e90ve šobe v del cevi z niž j i m tlako m. Po pre ho-
du i ma kap ljevina (K1) temperat uro mal e nkos t na d vre l išče m pr i
ni ž j em t laku, nekaj pa je že me d preho dom i zpa r i. Preosta la ka p-
l j e vi na pri niz ki temperatur i v uparja l nik u (U) prejema top loto
od okolice i n postop no izpar i ter se napos led se9 re je še neko l i-
ko nad vrel išče. S tem vzd ržujemo v bl iž in i uparj a lnika v no tra-
njosti hladilnika (po domače _pr a vi mo uparja l nik u zmrz ov a lni k)
nižjo temperaturo. Pl in pri n i z j em t laku ( P1) kompresor . zopet
st isne do višjega tlaka in i qr e se ponov i .
Vrelišče se spreminja s tlakom
Da je vrelišče odvisno od tlaka, se najhitreje p r e p r i c amo
z vodo, za katero vemo, da vre pri navadnem zračnem tlaku
1 bar pri temperaturi 100 oC . Vodo iz vodovodne napeljave
nalijemo v steklenico in segrejemo na kakih 2S oC. Ko s č r­
palko na vodni curek znižamo tlak- v steklenici ,začne voda
1Z7
vreti pri tej temperaturi. Voda pri VI s j e m tlaku kot 1 bar
V tlačnem loncu (loncu ekonom) pa vre pri višji temperaturi
od 100°C (jed se pri tem hi treje skuha). O tem, da voda vre,
priča para, ki uhaja skozi ventil.
Vrelišče se potemtakem z naraščajočim tlakom zviša, s poje -
majoč im tlakom pa zniža. Tako je pri vseh snoveh, tudi pri
hladi.1nih snoveh, ki jih uporabljamo v hladilnih strojih.
Na jbolje se obnesejo kZopofZuo~oogZjikovodiki,ki niso str~
peni in vnetljivi in se jim vrelišče zviša od nekaj deset
s topinj pod ničlo na "nekaj deset stopinj nad ničlo, ko se
tlak poveča od 1 bara na nekaj barov (51 .3).
Slika" 3 Odvisnost vre lišča od
tlaka z a dik lordifluormetan (12)
in kl o r d i f l uorm e t a n , ki i ma t a pri
navadnem tlaku vre l išče (V) pr i
- 3 0 ° C in - 41 ° C. Za prime rjavo:
met i lklor id vre pri navadnem t la-
ku pri -24°C , eter pri - 2 5° C,
žveplov dioksid pr i -73°C ,
amo n i ak pri -78 °e, og 1j i ko v
dio k sid pa pri - 7 8 , 5 ° C s u b l i mi r a.
Kompres or je pr ik ljuten na majhen elektromotor, ki ne deluje ng
prek injeno, ampak ga vkljut i termostat, ko temperatura v hladi!
niku naraste do do l otene meje . Ta ko smo opisa li glavne sestavne
de le gospodinjsk ih hladi lnikov in najpomembnejše poja ve , ki s e
v njih dogaja jo .
HZadiZne ek.r-i ni e (s1.4) se od likujejo le po nižji temperaturi.
V današnjem tasu pomanjkanja ene rgije kaže posebej raz mis liti o
zan imivi možnosti. Kondenzator na hrbtni strani hladi lnika odda-
ja top loto pri temperaturi, ki je neko l ik o višja kot temperatu -
130
r a oko l nega zraka . Zato je v prostoru s hla di ln ikom nekol iko
top leje , čepra v nih č e ne bo t r di l, da · se da s hl adil ni kom ogre -
va ti kuhinjo . če pa se n a č r t a lotimo dovo lj vel i kopot ez no, do -
sežemo la hko prav to . Prej moramo hlad i ln ik preuredi t i , saj nam
zdaj ne gre v e č za toploto , ki jo jemlje živ i lom v zmrzovaln iku,
ampak za toploto , ki jo oddaja v kondenzatorju .
Sl ika 4 Hl ad i lna sk r i n ja 25 - 2 2 0
Lo š ki h t ov a r n h ladi l n l k o v , Kot h l a -
di l no snov u por ablj a d i k lor d i f l uo r -
me ta n. Komp reso r poga nja e le k t ro mo -
tor z mo čj o 14 0 W in s k r i nja por a bi
v p o v p reč ju o kol i 1 , 6 k Wh e lekt r ič­
ne ga d el a n a 24 u r . Skr i nja vz drž uje
v r a z l i č nih p r e da l i h tem pe rat u ro o d
-1 8 do -2 8° C.
Hl ad i lnemu s t roju , ki ga r a bi mo za ogre vanj e , prav imo topLotna
črpa l k:a, Topl ot o je ml je zrak u a l i vodi v oko l ici , jo "op lemeni -
ti " s s voj im del om in jo odda pri višji tempe r a tu r i . To, da se
zrak a l i voda v oko l ici ohladita za nekaj s t opi nj , n ikogar ne
mo ti : top loto dobimo t a ko rekoč za s t onj . Toploto pri vi šj i tem-
perat ur i lahko i zkor ist imo za ogre vanj e vode v napeljavi za cen -
t ralno ogre vanje a l i san itarne vode za um i vanje i n pom ivanje.
Na red imo kratek rač u n! Kako bi b i lo, "če bi top lotna č rpa lka de -
l ova l a kot idea ln i hl a di l ni stroj? I z en a čb (1 )
I z zqodovi ne
V st a r i h čas i h 50 u po ra b lja l i za oh l a ja n j e j e d i l i n pi j a č
le d , ki 50 g a pozi mi nal o mil i na r ekah in j e z e r I'h . Okol i
l e ta 1600 50 ugot o vi 1 i, d a je mogoče zmrzni ti vo do z .z me s -
j o k u hin j 5 k e 5 oli i n 5 tol če n eg a 1e du ali 5 nega. Le Ri m1j a -
131
n i so · o hlajal i prostore z gl i n a sti mi vrč i , s kozi ste ne k a -
terih j e pronicala vo d a in izhla p evala .
Leta 1775 je Gu11en v Edinburghu z zračno ra z~ed~~val ko
zniž a l t lak in do se g el, d a je vo d a v r e l a p r i niž ji te mpe-
raturi kot 100
0
• Hl a d i l n i k i so p r e c e j ml a j š a iznajdba. Leta
1834 je Jacob Pe r k i ns v Londonu zgradil prvi uporaben hla-
dil nik s komp re s or j e m*. Ko t h la d ilno sno v j e upo r abil e te r
( GH
3
0 GH
3).
Po zneje s o uv edli d r u ge h ladilne snovi : Ca rl
Linde leta 1873 v Nemčiji amoniak (NH
3)
, Raoul Pietet le -
ta 1876 v Francij i ž veplov d ioksid (SOz) . Teda j so ž e upo-
rabl jali na lad j ah , k i s o p r ev až a l e me s o iz Argen t ine v
Francijo, hladilnike na e t e r. Proti koncu prejšnjega sto-
letja so upo rabil i še me t i l k l o r i d (CH
3C1)
in ogljikov di-
oksid ( COZ) ,
Velika ovira za še močnejši raz voj hladiln i ko v v naš e m
stoletju je bila v tem, da so bile vse znane h l a d l l n e sn o-
vi strupene al i gor1 ji v e al i pa so zahtevale previsok t la k.
Leta 19 Z8 pa je Thomas Midget s sodelavci v ZDA sinte tizi-
ra l diklordifluormetan (CClZF Z) in s tem začel zmagoslavno
po t k 10 ro f l uo r o o g l j i ko v o d i ko v . Leta 19 3 1 so g a · da l i v r ab o
z ime no m freon : Nasl ednje leto mu je sl ed il t ri kl o r f luorm e -
tan (CC1
3F),
za tem diklortetrafluoretan (CC1F Z-CC1F Z) in
nas lednje leto š e t r l k l o r t r l f l uo r e t a n (GC1FZ-CC1ZF) . Med
d rug o svetovno vo j no s o jih p rv ič uporabili t ud i v prš i l ih
(sprejih). Po vo jni so sintetizirali š e ve l ik o drugih klo-
rof1uoroogljikovodikov. Brez njih si danes hlajenja ni mo-
go če za mišljati. Za v sak na men j e mog o č e najti pri p r aven
k 10ro f l uo r o o g 1 j i ko v o d i k. Tovarne j i h izdelujejo pod razni-
mi imeni (freon, frigen, ka1tron, . .. ) , zaznamujejo pa jih
kar s števil kami : IZ diklordifluormetan, zz k lordi f1uor-
me t a n itd.
* Drugo vejo v r a z v o j u h ladi Inikov - absorpcijske hladil -
nike z d vema sno ve ma, na p ri mer v o d o in a moniakom, s mo
pu st ili vnemar. Č e p r a v so bili pred desetletji mali abso rp -
c lj s k l hlad ilniki zelo razširjeni, je dandanes ta veja od -
mrla . . .
13 2
in (2 ) dobimo
Razmerje med oddano to ploto in dovedenim delom, tako i me nova no
g~eLno š t e vi Lo , je v tem primeru
To je obr a t na vr ednos t izraza, ki smo ga dobili za iz kori st e k
i dea l ne ga to pl otnega s t r oj a . Glej Pre sek X, l . štev., st r . 31. }
Denimo, da j e temperatura okolnega zraka 100 C in tem peratura
vode , ki doteka v nape lja vo za centra l no ogre vanje, 400C. Grel -
no štev ilo je v tem primeru IQ2 1/ A = 323 K/(323 K - 283 K} = 8.
Resnične to plot ne črpa lke tega seveda ne zmorejo . Crpa lka, ki
j o izde luje Zavod za hlajen je in klimat iz ac i jo Loš kih tovarn
hlad i ln iko v (s 1.5) , i ma v na vede nih oko lišč i n a h gre lno šte vi lo
3 . To j e še ved no ze l o ugodn o in j e og re va nje z e lektr ično peč ­
j o t r ikrat dražje. Ce upoš t e vam o , da t opl otn a e le kt r a rna i zko-
r ist i l e pr ib l iž no t r et ji no top lote, ki se sp rost i pr i gor e nju
premoga, pr i ogreva nj u s top lo tno č rpa lko izr av namo iz gubo v e -
l e kt r a rni . V nave denih oko l išč ina h od da too loto a črpalka to -
li kšn o top lo to, ko t smo jo vlož i l i v e lek tra r ni .
5 1 i k a 5 Kom pakt na top lot na čr p a l ka TC 0300 Za v o d a za h l aje n je
in k l Lrn a t l z a cl j o v i z v e d bi za zr a k (pog l e d z z ad nje
1 3 3
stra ni) : l e vo s po d a j j e v ide n ko mp r e s o r i n des no spo-
daj k ond en zator - v v i jačni co n a v i t o dvojno cev , po
notran ji t e če hladilna s n o v , po zunanji p a top la vod a.
Levo zg o r a j j e v idno ohišje ventil atorja in desno zgo-
r aj ek spanz ij ski ve n ti l (v des ne m spodnjem kotu) i n u-
par jal nik . Upa rjalnik sestavljajo b a k re ne ce v i z alumi-
nija stim i rebri. - Ko t h ladilna s no v up orablja klordi -
fluor metan . El e k t r o mo t o r kompre s orja im a mo č 2,2 kW,
elektromot or ventilat orja za zrak pa 0,55 kW. Pri t e m-
pe ratu r i z r a ka v oko l ici 5
0C
i n t e mpe r a t ur i top le vode
50 0C oddaja t o p l o t n i t o k do 8,3 kW . S ko zi uparjalnik
steče dobe r k u b ič n i me te r zrak a v se k u n d i in s e ohladi
za oko li 5 s t o p i n j .
E n a č b a kaže, da je o~relno števi lo ma njše, č e je zuna nja tempe -
ratura ni ž ja ali t emperatura vode višja. Navedena toplotna čr­
pal ka ima pri zunanji t emperaturi SoC ogre1no število okoli 2 , 8 ,
pri t empe r a tu r i OoC pa oko l i 2 ,4 (oboj e pr i te mperatur i top le
vode 400C). Toplotna črpalka, ki jeml j e toploto zraku , postane
neekonomlčna , ko se zniža njegova temperatura za ne kaj stopinj
pod ni člo . Pri toplotni črpalki, ki jemlj e toploto vodi , ni te
težave, če je le pretok vo de dovo lj ~e1ik. V naših podnebnih
razmerah je pozi mi mogoče ra čunati s povpre čnim gre ln im števi-
lom med 2 in 3 .
Ko uporab ljamo toplotno črpa lko za ogrevanje pro storov, spelj e-
mo top lo vodo sk ozi radi atorje na peljave za centra lno ogrevanje
a li - še bolje - skoz i ogre 1ne ce vi v podu. Pogosto hkr a t i ogre-
varn o san itarno vo do . Navadno kombi ni r amo toplo tno črpa lko s kot -
l om na trdn o gor i vo ali kur i l no olj e , ki p r i s k o č i na pomoč, če
s e zunanja temperatura p r e v e č zniža.
Ni dvoma, da se ogrevanje s top lotn o črpa lko v ugodni h vr eme n-
s kih razmerah s p l a č a . če pa bi hote li podrobneje primerjati top -
l ot no č r p a lk o z e l ektrično pečjo in pečjo na trd no gori vo a li
kuri l no olje, bi morali upoštevat i ceno e lektrične energije,
ce no goriv a - tudi t o, al i ga je s ploh mogoče dobiti - in še na-
bavoo ceno naprave. Ti podatki se tako hitro spreminjajo, da ne
kaže de lat i pod robn e primerjave . V t uj in i so pred l et i močno
s podbuj a l i uporabo toplotnih črpalk za o~revanje eno- in dvod ru-
žin s kih hi š. V drž av ah, ki ni majo te žav z uvozom na f te , so zda j
neko liko bolj zad ržani. Pač pa povsod priporočajo t opl ot ne čr-
134
-
palke  za ve t je  objekte, na prlmer za javna kopaliBEa. Y nekate- 
r f h  prlmerqh so toplotna Erpalke He posebej ugodne, na primar v 
suLftnfcah l esa .  Toplotne Erpalke, te rrste, k l  5 t h  gradi  Zavod 
ra hlsjenje in k l f n a t i z a c f  jo LTH. so se relo obnsrle. 
Ysekakor kafe top lotne  Erpalke razvIjat l  i n  preizkulat i .  Ne bf 
saelS b f t l  presenefeni. Ee se bo v b l Z 2 d i  pr$hodnostl cena vsa- 
krgne energfje t a k o  poveEal8, da bodo postale toplotne Erpalkc 
nepagre5ljive. 
Jrmun $*mad