Ločitev.
Jadra bela so razpeta,                          Stekel k svojcem sem nazaj spet,
veter vpraša: »Naj začnem?«              veter pravi: »Kam?«
»»Čakaj, veter, da slovo še                 »»Čakaj veter, da klobuček
vzatnem, preden greml««                      še si poravnam!««
Vzel slovo sem, sedel v barko,           Poravnal sem si klobuček,
veter pravi: »Zdaj?«                             veter zapihljal,
»»Ej — 5e brašnjo sem pozabil,         barka plava — oh, da še bi valje bom nazaj!««                               kak izgovor znal!
Oton Zupančič