ETNOLOGIJA, ETNOGRAFIJA ALI NARODOPISJE Geslenje etnološkega gradiva v knjižnicah z vidika uporabnikov Jerneja Ferlež IZVLEEEK ABSTRACT Avtorica v elanku naniza pregled problemov, The article presents a survey of the problems ki jih imajo etnologi in antropologi v knji•-ethnologists and anthropologists encounter nicah in na kratko predstavi posebnosti etno-in libraries, and briefly presents some parloške strokovne terminologije ter razliene ticularities of special ethnological termipoglede na geslenje s poudarkom na uporab-nology as well as different views onindexing niško usmerjenih geslih. Iste probleme opredeli with an emphasis onuser-orientedkeywords. še na podlagi ankete med etnologi in neetno-The same issues are also elucidated by a logi, vprašanj uporabnikov v Univerzitetni survey held among ethnologists and nonknji• nici Maribor in primerjave gesel, ki so jih ethnologists, by questions put forward by the posamezne knji•nice uporabile za geslenje users of the University of Maribor Library, etnološkega gradiva. and by a comparison of keywords used by KLJUENE BESEDE: etnologija, kulturna individual librariesforindexing ethnological material. antropologija, terminologija, knji•nice, biblio tekarstvo, geslenje, uporabniki KEY WORDS: ethnology, cultural anthro pology, terminology, libraries, library science, indexing, users Namesto uvoda Ker je namen tega clanka združitev spoznanj sodobnih usmeritev in terminologije v etnologiji in uporabniško usmerjenih raziskav v bibliotekarstvu v ugotovitev, kako ustreci pravilom obeh strok in hkrati povecati možnosti za uspešno iskanje, je pisanje zaznamovano z obema strokama. Upam, da bo to etnologe in bibliotekarje prej pritegnilo k branju kot odvrnilo od njega! Hipoteze in namen Prvi namen pricujocega pisanja je ugotoviti, kaj lahko pripomore h kvalitetnejšemu geslenju etnološkega gradiva v knjižnicah. Nekaj izsledkov bo verjetno uporabnih tudi v širšem okviru, za druge stroke in za izboljšave tistih delov programov v sistemu COBISS, Jerneja Ferlež ki so namenjeni vsebinski obdelavi. Toda bolj kot zadostitev številnim zakonom knjižnicarstva, me je pri tem pocetju vodilo prepricanje, da mora biti geslenje tako, da omogoci cim vecjemu številu uporabnikov najti iskano gradivo na cim krajši in cim lažji nacin. Za to je seveda potrebno poznati tip uporabnikov, ki bodo gradivo iskali, potrebno se je zatopiti v njihov nacin razmišljanja in informacijske sisteme prilagoditi njim, cetudi za ceno spremembe kakega stoletje starega bibliotekarskega pravila. V tak, k uporabniku usmerjen pogled, me je privedlo vec razlogov. Prvi izvira iz casov, ki sem jih presedela v študentskih klopeh, ko so izza katedra prihajali nauki Brede Filo, ženske, katere teoreticna prepricanja so bila obogatena z desetletji prakticnega dela. Drugi temelji na lastnih izkušnjah. Šest let, ki sem jih v Univerzitetni knjižnici Maribor prebila deloma nad etnološko literaturo, ki sem jo poskušala cim tocneje, jasneje in strokovno pravilno 180 zgesliti, deloma pa za informacijskim pultom, kjer sem se trudila kvalitetno in hitro odgovarjati na vprašanja uporabnikov in spoznavala nacin razmišljanja ljudi z druge strani pulta, mi je dalo vedeti, da je nacin prvega opredeljen z drugim. Namen geslenja je namrec omogociti, da uporabniki najdejo literaturo, tako tisti, ki obvladajo strokovno terminologijo, kot tisti drugi; tako tisti, ki se izražajo jasno, kot tisti, ki jim misli tecejo bolj neustaljeno; tako tisti, ki imajo bogat besedni zaklad, kot oni drugi; tako doktorji znanosti, kot dijaki in upokojenci. Eni pri tem seveda potrebujejo vec pomoci kot drugi, a vsi imajo pravico, da geslenje poskušamo približati tudi njim. Tretji razlog je povezan s problemi, ki sem jih imela sama, ko sem v knjižnici iskala etnološko literaturo in informacije za lastno raziskovanje. Z raziskavo sem želela dognati, kako se razlikuje iskalna terminologija etnologov in neetnologov, ko gre za etnološke teme. Moja hipoteza je bila, da so razlike relativno velike, da prvi uporabljajo terminologijo, ki je v rabi v etnološki stroki, drugi pa precej bolj tako, ki je prisotna v množicnih medijih in pogovornem jeziku in se od strokovne precej razlikuje. Želela sem tudi pokazati, da naj bi bilo geslenje etnološke literature v veliki meri odvisno od potencialnih uporabnikov, torej od tipa knjižnice. Primerjati sem želela že obstojec nacin geslenja iste literature v razlicnih knjižnicah v Sloveniji in poskušala zbrati nekaj najbolj trdih terminoloških orehov z analizo vprašanj uporabnikov v UKM in ankete, ki sem jo izvedla med etnologi in neetnologi. Etnologi, etnološke teme in knjižnice Raziskovalni proces ima vedno vec stopenj. Ena izmed zelo pomembnih, nekje med zastavitvijo problema in dokoncno ubeseditvijo ali vizualizacijo raziskovanega, je iskanje literature in virov. V tej fazi najdemo tako etnologe kot znanstvenike drugih strok v knjižnici, zatopljene v knjižnicne kataloge najrazlicnejših oblik, za racunalniki, med enciklopedijami in bibliografijami, kazali revij, ko primerjajo tam najdeno s svojimi zabeležkami, ki so se scasoma nabrale v notesih, kamor zapišejo zanimivosti iz opomb pod crto, seznamov literature in pripomb kolegov, pa z utrinki, ki so ostali zapisani le v njihovih možganih. Proces je, ceprav veliko krajši in manj zaveden, podoben tudi pri dijakih in študentih, ki pripravljajo referate in seminarske naloge, pa tudi pri ljudeh, ki žele zgolj zadostiti svoji radovednosti ali izpopolnjujejo znanje, ki ga bodo uporabili v prakticne namene, ne glede na stopnjo izobrazbe in poznavanje etnološke stroke. Etnologija, etnografija ali narodopisje Raziskava Johnathana Hartmanna1 je pokazala, da so za ameriške antropologe najbolj pomemben vir za izsleditev informacij reference v knjigah, bibliografije in ocene knjig. Nekaj manj, a kljub temu veliko informacij izvira iz pogovorov s kolegi ali so rezultat brskanja po policah knjižnic; šele nato pridejo na vrsto informacije, najdene v knjižnicnih katalogih, v on-line in tiskanih indeksih in abstraktih, ali izsledene s pomocjo strokovnjaka za iskanje informacij ali knjižnicarja; najmanj pogost vir informacij so podatki iz podatkovnih baz na CD-romih. Za razliko od drugih pa antropologi dajo veliko na informacije iz lastnih terenskih zapiskov.2 Bénaudova in Bordeianu na podlagi pogovorov s humanisti ugotavljata, da je sestavni del njihovega nacina iskanja informacij brskanje in da veliko informacij najdejo nakljucno. To naj bi bil za humaniste kar znacilen tip kreativnega procesa. Veliko manj dajo na iskanje s pomocjo racunalnikov, pa naj gre za on-line dostopne podatkovne baze, baze na CD-romih ali za internet.3 Uporabniki etnološke literature pa nikakor niso le etnologi. Zelo verjetno je, da so ob uporabi sekundarnih virov, kot so bibliografije, indeksi, knjižnicni katalogi ipd., mnogo bolj kot etnologi v zagati – recimo jim za potrebe tega clanka – neetnologi (ucenci, dijaki, študentje, ljubiteljski raziskovalci, upokojenci, strokovnjaki drugih strok in drugi radovedneži brez etnološke izobrazbe). Tako literatura na to temo kot opažanja iz prakse kažejo, da imajo oboji nekaj osnovnih vrst problemov, ko se poskušajo znajti v knjižnici. Prvi in najbolj pogosto opažen izvira iz narave etnologije. Ta se je v razlicnih preteklih obdobjih in na razlicnih koncih sveta posvecala obsežni paleti tem, seveda vsakokrat z dolocenimi tematskimi poudarki. Predvsem sodobna etnologija pa je že na teoreticni ravni zastavljena izjemno široko in jo zanimajo tako rekoc vsa podrocja življenja in clovekovega pocetja, tako v preteklosti kot sodobna, ki jih seveda preucuje skozi prizmo sebi lastnega metodološkega in metodicnega pristopa. Na empiricni ravni tako nastajajo raziskave neverjetno širokega razpona. Kar povzroca probleme knjižnicarjem, ki taka dela potem razvršcajo, je dejstvo, da o podobnih temah pišejo tudi raziskovalci z drugih podrocij, le da iz drugega zornega kota. Razen teoreticnih vprašanj stroke namrec ni teme, s katero bi se razen etnologov ne ukvarjal še kdo drug. Že pri fizicnem razvršcanju knjig po policah (ce so te urejene po principu prostega pristopa, ta pa po eni od vsebinskih klasifikacij) je tako od odlocitve knjižnicarja odvisno, ali bodo dela etnologov sploh stala na enem mestu ali bodo razpršena glede na temo po razlicnih policah. Problem se z veliko mero podobnosti prenese tudi na knjižnicne kataloge, le da imajo ti to prednost, da lahko posamezno enoto s podvajanjem kataložnih listkov ali vsebinskih klasifikatorjev v racunalniku razvrstijo tudi na vec mest. Problem je nekoliko manjši v specialnih etnoloških knjižnicah, ki ponavadi uporabljajo katerega od etnoloških klasifikacijskih sistemov, ti pa so relativno dobro prilagojeni tipu uporabnikov – povecini etnologom. Toliko bolj perec je v splošnih knjiž 1 Johnathan Hartmann: Information Needs of Anthropologists. Behaviorial & Social Sciences Libraries 13 (1995)2, str. 21. 2 Nav. delo, str. 22–23. 3 Claire Lise Bénaud, Sever Bordeianu: Electronic Resources in the Humanities. Reference Service Review 23(1995)2, str. 42–43. Jerneja Ferlež nicah vseh vrst, ki se skušajo približati po eni strani etnologom kot strokovnjakom – ti bi si seveda želeli najti cim vec za svojo stroko relevantnih knjig zbranih na enem mestu –, po drugi strani pa uporabnikom drugih provenienc, ki so jim etnološke sistematike manj znane in jim zato bolj ustreza razvrstitev po vsebini, ne glede na strokovni vidik. Vecina takih knjižnic uporablja za razvršcanje UDK (univerzalno decimalno klasifikacijo), ki sama po sebi strne le manjši del tem sodobnega etnološkega zanimanja na eno mesto. V taki knjižnici je dela, ki so jih napisali etnologi, moc najti na policah z napisi etnologija, antropologija, slovenski jezik, ljudsko slovstvo, glasba, ples, arhitektura, cebelarstvo, obrt, tekstil, zgodovina, domoznanstvo, umetnost, vinogradništvo, sociologija, prehrana, turizem, pravo, agronomija, tekstilna tehnologija, varstvo spomenikov, verstvo, mitologija, bonton, biologija in še kaj. Ta mesta pa so, kot je uporabnikom splošnih knjižnic4 dobro znano, 182 ce gre za nekoliko vecjo knjižnico, tako razpršena, da je iskalcu etnološke literature razen spretnosti pri iskanju potrebna še dokaj dobra fizicna kondicija. Na veliko razpršenost antropološkega gradiva v knjižnicah in na pomen dejstva, da je antropologija kot veda o cloveku povezana z mnogimi podrocji in s tem problematicna, ko gre za iskanje informacij, sta opozorila tako Hartmann5 kot Amsdnova6 desetletja pred njim. Isto trdi Andrew Brennan,7 ki je preprican, da antropologom otežuje iskanje dejstvo, da skoraj ni teme, ki bi bila zunaj zanimanja njihove vede. Prebrati oziroma prebrskati vse, pa je seveda nemogoce, zato antropologi, še bolj kot drugi, potrebujejo dobre knjižnicne kataloge. Ti pa so, po Brennanu, veliko bolj kot uporabnikom prilagojeni knjižnicarjem. Avtor je pri tem upošteval le potrebe uporabnikov – antropologov. Drug problem je problem etnološke terminologije. Ta je perec takrat, ko se uporabnik znajde za klasicnim geselnim katalogom ali ko mu na racunalniku kurzor utripa pri postavki kljucne besede ali predmetne oznake. Kot terminologija vsake stroke, se je tudi etnološka s casom spreminjala. Terminološki skok je bil v etnologiji prisoten vedno, ko se je spremenila metodološka paradigma. Etnologe pri iskanju taki skoki še najbolj ovirajo, neetnologi pa imajo tako ali tako vedno probleme s strokovno terminologijo, saj je zelo natancno nikoli ne obvladajo. Pri tem imajo to “sreco”, da imajo enak problem velikokrat tudi tisti, ki v splošnih knjižnicah geslijo etnološko gradivo. Etnološka terminologija in klasifikacije etnologije Etnološka terminologija se je, kot receno, relativno mocno spreminjala. Tako je tisti, ki gesli etnološko literaturo, v veckratni zagati. Že knjižnicar v knjižnici, ki jo uporabljajo pretežno etnologi, se bo pri marsikaterem terminu moral zamisliti. Starejši 4 Termin “splošna knjižnica” uporabljam v tem kontekstu za knjižnico, ki je namenjena razlicnim tipom uporabnikov, torej nasprotno od “specialna knjižnica”, ne pa v pomenu splošno-izobraževalna knjižnica. 5 Johnathan Hartmann: Information Needs of Anthropologists. Behaviorial & Social Sciences Libraries 13(1995)2, str. 13–14. 6 Diana Amsden: Information Problems of Anthropologists. College & Research Libraries (1968)March, str. 117–118. 7 Andrew A. Brennan: The Problems with Anthropologist’s Use of Libraries. Internet (žal brez natancnejšega naslova), 1991. Etnologija, etnografija ali narodopisje kolegi bodo uporabljali nekoliko drugacno terminologijo kot mlajši, tudi pripadnost doloceni etnološki ustanovi bo imela za posledico nekoliko drugacen nacin izražanja. A do neke mere poenotenja je v takih okolišcinah še mogoce priti. Veliko težje delo imamo tisti, ki geslimo v knjižnicah, ki so namenjene širokemu krogu uporabnikov, med njimi tudi etnologom. Ti bodo seveda pricakovali sebi lastno terminologijo, medtem ko bodo neetnologi istim recem, ki jih pac zanimajo iz drugacnih razlogov, rekli popolnoma drugace. Ali je na nek nacin le mogoce ustreci vsem in kateri so tisti najbolj pogosti terminološki problemi? Prva zagata se pojavi že kar pri imenu vede – etnologija, etnografija, narodopisje, narodopis; antropologija, kulturna antropologija, socialna antropologija? V ucbeniku Obca etnologija8 Slavko Kremenšek zavraca vsebinsko delitev med 183 etnografijo in etnologijo in predlaga uporabo enotnega termina – etnologija. Ceprav nekateri razumejo pod etnografijo zgolj opisovanje kulturnih pojavov, pod etnologijo pa znanstveno tolmacenje tega opisovanja, spet drugi locujejo etnografijo kot zanimanje za lastni narod in kulturo predvsem v evropskem prostoru in etnologijo kot raziskovanje neevropskih ljudstev, ki so na nižji stopnji razvoja, se je na Slovenskem od druge polovice petdesetih let relativno mocno ustalil enoten termin za vse vrste zanimanj – etnologija. Antropologija kot naslednji soroden termin je v zadnjem desetletju tudi vedno bolj v rabi. Nedvomno pa sta si tako metodicno kot vsebinsko vedi zelo blizu. Zdi se torej, da bi bila pri geslenju upravicena termina etnologija in (kulturna) antropologija. Toda ce vsa metodološka in terminološka vprašanja zadnjih let poznajo etnologi in jih pri iskanju v knjižnicah tudi upoštevajo, to še ne pomeni, da enako ravnajo tudi neetnologi. A tudi ce pomenskih razlik in enacajev med etnologijo, etnografijo in narodopisjem ne poznajo, so upraviceni do cim lažjega iskanja primerne literature. Navsezadnje jih lahko zavajajo že zelo razlicna poimenovanja etnoloških ustanov na Slovenskem: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, Inštitut za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU, Slovenski etnografski muzej. Naslednji problem je uporaba prilastka ljudsko. Etnologi, predvsem mlajši, ga raje izpušcajo kot uporabljajo. Ko pa etnološke vsebine umestimo v širši znanstveni okvir, ga je potrebno uporabiti, da je vidno razlikovanje med etnološkim pogledom in pogledi drugih strok na isto stvar. V te namene najdemo v Enciklopediji Slovenije gesla ljudska arhitektura, z omembo termina ljudsko stavbarstvo, ljudska glasba, ljudska likovna umetnost, ljudska noša, ljudska pesem, ljudska proza, ljudski godec, ljudski ples, ljudsko glasbilo, ljudsko slovstvo, ljudsko verovanje, ljudsko zdravilstvo. Isti termini se v etnološki literaturi veckrat pojavijo brez prilastka, a se zdi, da je rešitev, ki je bila uporabljena za Enciklopedijo Slovenije, uporabna tudi za geslenje v splošnih knjižnicah. Kar nekaj problemov je tudi s poimenovanjem posameznih etnicnih skupin, kot so Eskimi (Inuiti), Grmicarji (Bušmani, Sani), avstralski domorodci (Aborigini), Pigmejci (Koisanidi), Sjuji (Siuxi) itd., a je pri tem v pomoc predmetno kazalo Atlasa cloveštva in podobnih prirocnikov. Še v vecji zagati smo takrat, ko skušamo najti tem terminom genericno nadrejen pojem, ki bi jih uspešno združeval. Etnologija ne predpisuje enega samega termina, etnologi uporabljajo razlicne, nekatere z navednicami, druge brez – prvinska ljudstva, prvotna 8 Slavko Kremenšek: Obca etnologija, Ljubljana 1978, str. 14–17. Jerneja Ferlež ljudstva, ljudstva, etnicne skupine, naravna ljudstva, avtohtona ljudstva, domorodci, domacini, prvobitna ljudstva, plemena neevropskega sveta, ljudstva brez kovin, tradicijske družbe. Atlas cloveštva jih prijazno imenuje zanimiva ljudstva. Neetnologi jih poznajo pod terminom primitivna ljudstva, ki se ga zaradi slabšalnega prizvoka etnologi odlocno izogibamo. Ker pa ga navaja UDK, ga pogosto najdete tudi med predmetnimi oznakami v knjižnicah. Klasifikacije etnologije so za tistega, ki gesli etnologijo, lahko vir, posebej, ce se trudi vsaj do neke mere gesliti hierarhicno. Razen tega so lahko, ce so kolickaj natancne, tudi dober vir za iskanje veljavne strokovne terminologije nasploh. Kot etnološko sistematiko je mogoce uporabiti Predlog za geselnik slovarja etnologije Slovencev, vsebinsko kazalo Slovenskega ljudskega izrocila kot najmlajšega pregleda etnologije Slovencev, enote sistematskega kataloga knjižnice Oddelka za etnologijo in kulturno antropologija na Filozofski fakulteti, enote sistematike za etnološko bibliografijo, razdelke vprašalnic ETSEO (Etnološka topografija slovenskega etnicnega ozemlja), od tujih pa sistematiko revije Demos ali publikacije Inernationale Volkskundliche Bibliographie. Etnološke sistematike v vecini primerov druži osnovna delitev na materialno, socialno in duhovno kulturo, nekaterim so dodani še razdelki splošno, zgodovina stroke, razmerje z drugimi strokami, urbana etnologija, bibliografija, etnološka terminologija, metodika, metodologija, muzeologija,... Sistematika, ki je v uporabi v knjižnici na Filozofski fakulteti, pa je na najvišjem nivoju razdeljena še geografsko – Slovenci, Slovani, Evropa, Amerika, Avstralija, Oceanija, Azija, Afrika. Etnološka delitev na materialno, socialno in duhovno kulturo je uporabna res le za etnološke knjižnice, saj je širši javnosti domala neznana. Za knjižnice splošnejšega znacaja je ponavadi bolj zanimiva geografska delitev in delitev na posamezna poglavja znotraj treh velikih etnoloških skupin. S pomocjo teh je že mogoce ustvarjati doloceno hierarhijo v geslenju. Seveda pa je za splošne knjižnice osnova ustvarjanja hierarhije že navajanje gesla etnologija in krajevna oznaka (Slovenija,...), ki uporabniku omogoci, da samo z uporabo predmetnih oznak najde vso etnološko literaturo. Ceprav osnovni namen geslenja ni ustvarjanje hierarhije kot v UDK, menim, da je dolocena stopnja hierarhicnosti v geslenju nujno potrebna. Najbolj znana in najveckrat uporabljana neetnološka klasifikacija etnologije je UDK, ki razen številcnih vrstilcev, nudi tudi tekstovni komentar. Ta za sodobno etnologijo ni posebno uporaben, saj zajema le drobcen delcek predmeta sodobne etnologije, pa tudi terminologija je dalec od trenutno uveljavljene. Navedene etnološke sistematike bi lahko bile dobra osnova za izdelavo morebitnega tezavra ali seznama deskriptorjev za etnologijo. Geslenje Geslenje (indeksiranje) je zelo pogosta tema bibliotekarske literature, mnogo manj so se z njim ukvarjali etnologi sami. Ob študijah, usmerjenih k informacijskim sistemom, ki so prevladovale v preteklosti, se v zadnjem casu vedno pogosteje pojavljajo take, ki so bolj usmerjene k uporabniku. Prve zanima, kako doseci cim vecjo kakovost geslenja, kako zagotoviti cim vecjo konsistentnost med tistimi, ki geslijo, kakšna pravila upoštevati, kako izdelati ustrezne pripomocke, kot so tezavri, seznami deskriptorjev, kako zagotoviti cim boljšo normativno kontrolo. Uporabniško usmerjene izpostavljajo znacilnosti Etnologija, etnografija ali narodopisje iskalnega vedénja uporabnikov, njihovo konsistentnost v iskanju, razloge, ki vplivajo na izbiro iskalne strategije in terminologije, zanima jih proces iskanja informacij nasploh. Sama sem prepricana, da so prve brez drugih precej jalove. Geslenje je proces, ko nekemu gradivu izberemo gesla, ki ga po eni strani cim natancneje oznacijo, po drugi strani pa, kar se mi zdi še bolj pomembno, opremijo z gesli, ki jih bodo verjetno uporabili uporabniki dolocenega informacijskega sistema. To dvojnost namena geslenja je moc pogosto najti tudi v literaturi. Lancaster9 tistim, ki geslijo, priporoca naslednja vprašanja: O cem dokument govori? Zakaj je vkljucen v našo zbirko? Za katere vidike se bodo zanimali naši uporabniki? To vodi v spoznanje, da je za uspešno in uporabno geslenje treba dobro poznati potencialne uporabnike. Prvi korak je odgovor na vprašanje, kdo so uporabniki dolocene knjižnice. Gre za strokovnjake s podrocja, ki ga geslimo, ali za uporabnike, ki se na to podrocje ne spoznajo dobro? V 185 kakšne namene išcejo informacije, ce gre za razlicne tipe uporabnikov? Kateri prevladuje? Lancaster10 ugotavlja, da je za tiste, ki geslijo, zelo dobro, ce ne ostajajo za kulisami, ampak se obcasno podajo tudi med uporabnike, da jih spoznajo in zaznajo njihov nacin razmišljanja. Poznavanje uporabnikov nam tudi omogoci, da izpostavimo nekatere vidike, za katere lahko predvidimo, da jih bodo zanimali.11 Ingwersen12 meni, da obstajata vsaj dva, ki odlocata o tem, za kaj v nekem dokumentu sploh gre – razen tistega, ki gesli, je to še uporabnik. Ta pogleda na dokument sta lahko zelo razlicna. Po Soergelu povzema,13 da je gesliti mogoce z besedami iz besedila, iz kontroliranih slovarjev ali iz nabora tistih izrazov, ki jih uporabljajo uporabniki. To nas pripelje k naslednjemu vprašanju: Uporabljati strokovno ali poljudno terminologijo? Namen vsakega informacijskega sistema je, da cim vec uporabnikov dejansko najde informacije. Toda dejstvo je tudi, da je z vidika tistega, ki gesli, zelo nerodno zapisati termin, ki velja v stroki za napacnega. Tudi uporabnikom samim dolgorocno s tem ne pomaga, saj jih dodatno zavaja z napacno terminologijo. Navodila za oblikovanje predmetnih oznak14 priporocajo, naj tisti, ki geslijo, dajo prednost splošno sprejetim znanstvenim in strokovnim izrazom. Vickery15 je bolj demokraticen, ko pravi, da je znanstveno terminologijo upraviceno uporabljati takrat, ko vemo, da jo obvladajo tudi uporabniki informacijskega sistema, ce pa bodo uporabniki verjetno uporabljali poljudno terminologijo, je smiselno to uporabiti tudi za geslenje. Seveda smo v zagati, ce so naši uporabniki z obeh polov. Obstaja pa zanimiva rešitev tega problema, ki se mi je porodila ob prakticnem geslenju, v literaturi pa sem jo komaj zaznala. Ce gre za splošno knjižnico z obema tipoma uporabnikov – strokovnjakov in “nestrokovnjakov” – , se je mogoce ob geslenju ravnati tudi takole: strokovne knjige, 9 F. W. Lancaster: Indexing and Abstracting in Theory and Practice, London 1991, str. 8. 10 Nav. delo, str. 9. 11 Nav. delo, str. 26. 12 Peter Ingwersen: Information Retrieval Interaction, London 1992, str. 51–52. 13 Nav. delo, str. 52. 14 Tatjana Banic, Tatjana Kovac, Darko Vrhovšek: Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu, Ljubljana 1994, str. 10. 15 B. C. Vickery: Information Systems, London 1973, str. 101. Jerneja Ferlež napisane v strokovnem jeziku, gesliti s strokovno terminologijo, saj lahko predvidevamo, da bodo zanimale predvsem strokovnjake, poljudnejše pa na podlagi obratnega predvidevanja opremiti s poljudnejšimi gesli. Podobno rešitev predlaga Foskett16 , ko piše, da se lahko pri izbiri sinonimov odlocimo za uporabo tehnicnega pojma za tehnicni dokument in poljudnega za poljudni dokument. Odpira se tudi vprašanje, ali naj geslijo strokovnjaki za neko podrocje, ali bo uspeh vecji, ce bodo geslili ljudje, ki dobro poznajo uporabnike in informacijski sistem. Idealno je seveda, ce je v eni osebi združeno oboje. Menim pa, da je vec možnosti, da bo strokovnjak za podrocje postal dober poznavalec informacijskega sistema kakor obratno. S tega vidika je smiselno za geslenje angažirati ljudi, ki so poznavalci podrocja, hkrati pa jim iskanje v knjižnicah ni bilo nikoli tuje. Predmet mnogih študij je konsistentnost med tistimi, ki geslijo. Starejše študije izhajajo iz hipoteze, da je geslenje toliko bolj kvalitetno, kolikor bolj je konsistentno. Nekateri avtorji o tem (upraviceno) dvomijo. Jasno je, da je geslenje bolj subjektivno kot objektivno pocetje. Še sam ne gesliš vedno enako, vec ljudi pa se toliko težje sporazume o tem, o cem dokument pravzaprav govori. Konsistentnost je stopnja strinjanja glede terminov, ki naj bi bili uporabljeni za oznacitev nekega dokumenta. Višja je, ce tisti, ki geslijo, uporabljajo ista orodja (enciklopedije, slovarje, prirocnike...).17 Toda popolno konsistentnost je nemogoce doseci. Nizka stopnja konsistentnosti med tistimi, ki geslijo, je bila dokazana z mnogimi študijami.18 Toda cemu ta mocna težnja k zagotovitvi konsistentnosti sploh služi? Ce bi informacijske sisteme uporabljal en sam uporabnik, in ta vedno z enako terminologijo, bi bilo to seveda smiselno, ker pa je (nekonsistentnih) uporabnikov vec, sploh ni nujno, da je nekonsistentnost pri geslenju slabost. Edina neizpodbitna prednost konsistentnosti je možnost izdelave dobrih seznamov uporabljanih terminov, ki so lahko pripomocek za iskanje in nadaljnje geslenje. In na tej tocki se srecamo s pomenom normativne kontrole, tezavrov, seznamov deskriptorjev in podobnih pripomockov. Že najnižja stopnja kontrole nad uporabljanimi termini, ki naj predvsem prepreci podvajanje, privede do kontroliranega slovarja. Deskriptor je dogovorjen termin, za katerega se odlocimo, da ga bomo uporabljali za geslenje, torej nekak predpisan, “pravilen” termin. Ce te deskriptorje zberemo, lahko izdelamo seznam deskriptorjev, in sicer po razlicnih nacelih. Tega lahko ponudimo v pomoc uporabnikom, hkrati pa ga uporabljajo tisti, ki geslijo. Ce tak seznam uredimo, oznacimo razmerja med posameznimi deskriptorji, dodamo še tiste termine, za katere smo se odlocili, da jih ne bomo uporabljali, in nakažemo, katere uporabljamo namesto njih, dobimo tezaver. Ta je ena najbolj dovršenih oblik kontroliranega slovarja. Kontrolirani slovarji imajo namen kontrolirati in usmerjati uporabo sinonimov in homonimov in dolocati povezave med termini. Kontroliran slovar je lahko kaka klasifikacijska shema, recimo UDK, tezaver ali seznam 16 A. C. Foskett: The Subject Approach to Information, London 1971, str. 44–45. 17 F. W. Lancaster: Indexing and Abstracting in Theory and Practice, London 1991, str. 67. 18 Glej Mirko Popovic: Sodobni trendi v iskanju informacij. Knjižnica 34(1990)1/2, str. 14. Etnologija, etnografija ali narodopisje predmetnih oznak.19 Na prvi pogled se zdi, da so take rešitve idealne. A imajo tudi nekaj slabosti. Najvecja je ta, da gre za relativno zakolicen sistem, terminologija pa se pogosto spreminja. To še posebej velja za “mehke” znanosti. Spreminjanje in dopolnjevanje tezavrov pa je, tako kot njihova izdelava, precej drag in dolgotrajen postopek, ki zahteva upoštevaje mnenj strokovnjakov za dolocena podrocja, bibliotekarjev in uporabnikov. A zdi se, da obstaja idealna rešitev tega problema. Nakazujejo jo posamezni avtorji, znana pa je tudi iz nekaterih informacijskih sistemov, uporabljajo jo proizvajalci podatkovnih baz. Gre za uporabo kombinacije kontroliranega slovarja in dopušcanja dodatnih gesel, ki jih kontrolirani slovar ne vsebuje. Tako je mogoce zadostiti skoraj vsem potrebam. Kontrolirani slovar zagotavlja uporabo terminologije, ki je sprejemljiva v okvirih stroke, hkrati pa tisti drugi del nekontroliranih gesel nudi možnost, da 187 uporabljamo tudi termine, ki so se pojavili na novo, ki jih uporabljajo uporabniki, stroka pa jih ne dopušca, izognemo se nenehnemu bdenju nad kontroliranim slovarjem, uporabimo lahko termine, ki jih uporablja avtor in so zagotovo relevantni, ceprav jih naš kontrolirani slovar ne zajema, uporabimo lahko tudi termine, ki so relevantni za druge vede, privošcimo si lahko tudi redundantnost, ki jo kontrolirani slovarji zavracajo. Ob razmišljanjih o geslenju sta zanimivi še vsaj dve vprašanji – globina in izcrpnost geslenja. Pri globini geslenja gre za stopnjo izpostavljanja vidikov in ožjih delov vsebine dokumenta, pri izcrpnosti pa za število gesel, ki jih uporabimo za nek dokument. Oboje bi moralo vedno temeljiti na poznavanju uporabnikov. Smiselno je namrec gesliti v globino, ce so uporabniki dobri poznavalci in išcejo zelo specializirana podrocja. V tem primeru je smiselno izpostavljati z gesli tudi najbolj kratke dele dokumentov. Veliko lažje je globino dolociti v specialnih knjižnicah z enim samim tipom uporabnikov. Število uporabljenih gesel je do neke mere povezano s prejšnjim vprašanjem, ni pa cisto enako. Veliko gesel za posamezen dokument pomeni vec možnosti za iskanje, hkrati pa napoveduje vec šuma pri iskanju. Foskett20 trdi, da se v splošnih knjižnicah lahko zadovoljimo s splošnim, manj številcnim geslenjem, v bolj specializiranih pa bomo uporabili vec gesel in ta bodo bolj globinska. Ingwersen govori v tej zvezi o namerni redundantnosti kot o pozitivnem pocetju.21 Vse omenjene probleme je relativno enostavno dognati na nivoju ene knjižnice, veliko vec problemov imamo, ce smo vkljuceni v sistem vzajemne katalogizacije. Še posebej, ce so knjižnice v takem sistemu raznolike glede gradiva in uporabnikov. Razumljivo je, da v takem vzajemnem sistemu knjižnice šcitijo vsaka svoj interes in interese svojih uporabnikov. Iz tega sledi, da mora biti nacin geslenja, kljub vzajemnosti, v precejšnji meri domena posamezne udeleženke v sistemu. Ni pa slabo, ce se udeleženke dogovorijo za minimalno stopnjo poenotenja v obliki normativne kontrole. 19 F. W. Lancaster: Indexing and Abstracting in Theory and Practice, London 1991, str. 14. 20 A. C. Foskett: The Subject Approach to Information, London 1971, str. 22. 21 Peter Ingwersen: Cognitive Perspectives of Information Retrieval Interactions: Elements of a Cognitive IR Theory. Journal of Documentation 52(1996)1, str. 34–35. Jerneja Ferlež Uporabniško usmerjeno geslenje Tak pristop se v bibliotekarstvu uveljavlja od sedemdesetih let naprej.22 Zaznamujejo ga študij informacijskih problemov uporabnikov, njihovega iskalnega vedénja in cloveških komponent sistemov v realnem okolju. Proces iskanja informacij razume kot proces, ki rešuje probleme, ki je naravnan k dolocenemu cilju in interaktiven. Vpleta zavedanje, da lahko uporabniki pripadajo razlicnim skupinam. Lahko so otroci, znanstveniki, pogosto se dogaja, da slabo definirajo svoje informacijske potrebe in da so njihova vprašanja nejasna.23 Uporabniško usmerjeni pristopi temeljijo na kognitivni psihologiji in na metodah družboslovnih ved.24 Metode, ki pomagajo razvozlati tako zastavljena 188 vprašanja, so intervjuji, spremljanje glasnega razmišljanja uporabnikov, vizualno opazovanje njihovega vedénja ob iskanju, snemanje uporabnikov ob iskanju in snemanje dogajanja na ekranu, ko gre za vedénje za racunalnikom.25 Za iste potrebe je znana tudi metoda naknadne analize iskalne strategije za racunalnikom (transaction log analysis). Proizvajalcem programov in ustvarjalcem informacijskih sistemov lahko tako posredujemo podatke, ki jim pomagajo uspešneje opraviti njihovo delo. Ce uporabnike poznajo, namrec lahko uporabijo modele njihovega kognitivnega procesa.26 Za potrebe mojega raziskovanja so me med uporabniško usmerjenimi pogledi pritegnile predvsem ugotovitve raziskav iskalnega vedénja uporabnikov, ki poudarjajo, da uporabnik ni enovita kategorija. Kot obstajajo razlicni tipi uporabnikov, obstajajo tudi dejavniki, ki vplivajo na njihovo iskalno vedénje in posredno tudi na izbiro terminologije, ki jo pri iskanju uporabljajo. Že Lancaster27 je ugotovil, da na kvaliteto poizvedbe vpliva iskalna strategija, ta pa je odvisna od izkušenj, inteligence in iznajdljivosti poizvedovalca. Ingwersen dodaja,28 da je nacin iskanja pogojen s konceptualnim poznavanjem predmeta iskanja, z motivi in pricakovanji tistega, ki išce, in da je vedénje uporabnika nasploh odvisno od njegovega predhodnega znanja, teme ali podrocja njegovega dela in od razlogov, iz katerih je nastala njegova informacijska potreba. Do zanimivih rezultatov je prišel Allen.29 Ugotovil je, da je pogojenost nacina iskanja z iskalcevim predhodnim poznavanjem predmeta iskanja sicer velikokrat deklarirana, a nikoli empiricno dokazana. Raziskovanja tega vprašanja se je sam lotil z zacetno hipotezo, da bodo tisti, ki poznajo tematiko, bolj uspešni pri izbiri ustrezne 22 Peter Ingwersen: Information Retrieval Interaction, London 1992, str. 83–84. 23 Nav. delo, str. 84–85. 24 Peter Ingwersen, Peter Willett: An Introduction to Algoritmic and Cognitive Approaches for Information Retrieval. Libri 45(1995)3/4, str. 169. 25 Peter Ingwersen: Information Retrieval Interaction, London 1992, str. 94–98. 26 Bryce Allen: Topic Knowledge and Online Catalog Search Formulation. Library Quarterly 61(1991)2, str. 189. 27 F. W. Lancaster: Indexing and Abstracting in Theory and Practice, London 1991, str. 74–75. 28 Peter Ingwersen: Information Retrieval Interaction, London 1992, str. 100. 29 Bryce Allen: Topic Knowledge and Online Catalog Search Formulation. Library Quarterly 61(1991)2, str. 188–210. Etnologija, etnografija ali narodopisje iskalne terminologije in iznajdljivejši pri iskanju alternativne terminologije od tistih, ki tematiko poznajo slabo. Pri tem pa se je zavedal, da imajo na uspešnost iskanja vpliv tudi poznavanje knjižnic, on-line katalogov in predmetnih oznak, nacinov iskanja v online okolju in racunalnikov nasploh. Analiza rezultatov pa je v njegovem primeru pokazala, da poznavalci tematike res uporabljajo vec iskalnih izrazov in da so jih sami sposobni spremeniti v izraze nadrejenega nivoja, da bolje generalizirajo, toda to jih v koncni fazi pripelje do približno enakih rezultatov iskanja. Besedišce, ki so ga uporabljali eni in drugi, je bilo namrec skoraj identicno, razlikovalo se je predvsem v številcnosti. Primerjava iskalne terminologije etnologov in neetnologov Anketa Da bi dognala, kakšna je dejanska razlika v izbiri iskalne terminologije med etnologi in neetnologi, sem ene in druge naprosila, da izpolnijo vprašalnik. Tega sestavlja 13 vprašanj. Vsa so povezana z etnološkimi temami; potrudila sem se, da je zajeti izbor leteh cim širši. Nekatera vprašanja so bolj splošna, tako da so blizu vsem, šolanim etnologom in neetnologom (pust, ljudska umetnost, stavbarstvo, pripovedništvo, prehrana, oblacenje, prazniki), nekaj pa je takih, ki predvidevajo tudi etnološko znanje (sororat, avunkulat, iniciacijski obredi, apotropejske šege). Namerno je vkljucen tudi drugi tip vprašanj, ker me je zanimalo, kako se bodo neetnologi znašli z njimi. Anketiranci so odgovarjali na papirnato predlogo in niso iskali neposredno v OPAC-u. To in dejstvo, da so odgovarjali na vprašanja, ki sem jih predložila jaz, ne pa na taka, ki bi nastala iz dejanske informacijske potrebe, gotovo nekoliko vpliva na rezultate, a sem prepricana, da so kljub temu relevantni. Raziskavo v realnem okolju je za te namene namrec zelo težko izvesti. Predvsem bi trajalo zelo dolgo, da bi v knjižnico prišlo vecje število neetnologov, ki bi jih zanimale tocno tiste teme, ki sem jih sama vkljucila v vprašalnik. V eni sledecih analiz pa bo sledilo tudi nekaj podatkov iz realnega okolja. Vprašalnik je izpolnilo 18 etnologov (študentov etnologije, diplomiranih etnologov in magistrov etnologije) in 18 neetnologov (študentov razlicnih strok in drugih ljudi najrazlicnejših poklicev z visoko stopnjo izobrazbe, od katerih so vsi vsaj obcasni uporabniki knjižnic). Številke Anketiranci so uporabili 946 razlicnih iskalnih izrazov. Kot novo enoto sem upoštevala vsak termin, ki se je kakorkoli razlikoval od prejšnjih, razen pojava istega termina v edninski oz. množinski obliki. Vec iskalnih terminov so uporabili etnologi (880:810), veckrat so bili etnologi tisti, ki so pri posameznem vprašanju uporabili vec iskalnih terminov (9:4). Tudi pri štetju takih izrazov, ki jih je uporabila samo njihova skupina, druga pa ne, so vec iskalnih terminov nabrali etnologi (10:3). Ceprav v nobeni od treh številcnih analiz etnologi ne prevladujejo bistveno, je njihova vecja gostobesednost konstantna. Lahko bi torej tudi iz lastne raziskave potrdila trditev, ki je prevladovala v strokovni literaturi, namrec, da Jerneja Ferlež ljudje, ki bolje poznajo tematiko, uporabljajo vec iskalnih izrazov. Upati je, da bi zato tudi v realnem okolju pri iskanju za racunalnikom imeli vecje uspehe, ceprav to v okviru te analize ni dokazano. Število takih iskalnih izrazov, ki so jih pri posameznem vprašanju uporabili oboji, se giblje med 4 in 17 (16, 14, 10, 12, 17, 10, 11, 7, 11, 11, 10, 4, 10). Število iskalnih izrazov, ki so jih uporabili etnologi, neetnologi pa ne, je med 19 in 49 (35, 42, 19, 29, 39, 31, 29, 38, 21, 25, 49, 28, 43), takih, ki so bliže izkljucno neetnologom, pa je med 15 in 38 (23, 30, 15, 35, 38, 22, 27, 33, 22, 22, 35, 31, 27). Tudi te zadnje številke potrjujejo zgornjo trditev. A bolj kot številke so povedne analize uporabljenih iskalnih izrazov za posamezna vprašanja. Iskalna terminologija Ob analizi iskalne terminologije, uporabljene za posamezna vprašanja, sem v prvi vrsti preverila, katera je tista iskalna terminologija, ki je enim ali drugim tako blizu, da so jo uporabili v vec kot dveh primerih. Nasploh je mogoce ugotoviti, da je konsistentnost (ki pa ni izracunana s statisticno analizo, ampak je zgolj ocenjena, torej ne cisto prava), dokaj nizka. Zelo redko so tako etnologi kot neetnologi uporabljali isti iskalni izraz v vecjem številu, veliko vec je takih, ki so ga uporabili le enkrat. Še med veckrat uporabljenimi prevladujejo taki, ki so bili uporabljeni samo trikrat. Slika po posameznih vprašanjih je taka: 1. Približuje se pust. O prazniku in vsem, kar je z njim povezano, želite izvedeti kar se da veliko. Katere kljucne besede bi uporabili? Etnologi in neetnologi so se vsaj enkrat strinjali v 16-tih primerih. Etnologom so se najprimernejši termini za iskanje zdeli pust (13), maska oziroma maske (12), maškare (6), kurent,-i (4), po trikrat pa so uporabili termine karneval,-i, krof,-i, prazniki in šege. Neetnologi se strinjajo, da je zelo primeren izraz za iskanje maska,-e (15), kurent (12), pust (10), karneval (8), dodali bi še Ptuj (4), trikrat so uporabili izraz maškare in prazniki, pa še obicaji. V tej temi so odlocitve enih in drugih kar podobne, edina bistvena razlika je med neetnologi uporaba izraza obicaji namesto termina šege, ki ga sicer uporabljajo etnologi. Pricakovano. 2. Zanima vas znacilen nacin oblacenja v nekem preteklem obdobju na Štajerskem. Izvedeti želite, kateri kosi oblacil so sodili v ta nacin oblacenja, iz cesa so bile obleke izdelane, kdo jih je nosil, ob kakšnih priložnostih. Kako boste iskali? Skupnih iskalnih izrazov je bilo v tem primeru 14. Etnologi preferirajo termine noša (12), oblacilna kultura (9), obleka,-e (6), Štajerska (4) . Zadnjega pac zaradi tipa vprašanja. Trikrat so uporabili termine moda, oblacenje, oblacilni Etnologija, etnografija ali narodopisje videz, cevljarstvo in krojaci. Oba najbolj pogosta termina sta tipicna termina, ki ju etnolog pridobi v toku izobraževanja in ju neetnologi sploh ne uporabljajo ali zelo redko. Neetnologom ustrezajo Štajerska (9), oblacilo (7), moda (6), obleka,-e (5), narodna noša (4), zgodovina (4), noša (3) in tkanine (3). Njihova terminologija ni zaznamovana z etnološkimi poimenovanji. Posebej uporaba termina narodne noše, ki ga etnologi ne uporabljajo v tem kontekstu, je izstopajoca. Zanimivo je, da neetnologi ne uporabljajo termina etnologija, pac pa zgodovina, verjetno v smislu razvoj, preteklost, zgodovinski pregled. 3. Išcete literaturo o obliki zakona, ko ima en mož vec žena, te pa so med sabo sestre. Primerne kljucne besede bi bile: Število skupnih iskalnih izrazov – 10. Pri tem vprašanju so bili tako eni kot drugi najbolj redkobesedni. Uporabili so le 45 razlicnih iskalnih izrazov. Od teh so etnologom ustrezali poligamija (9), mnogoženstvo (7), poliginija (5), po trikrat pa sororat – kar je med drugim najustreznejši termin za tisto, po cemer vprašanje sprašuje, zakon in zakonske zveze. Da bi bil dalec najbolj ustrezen termin v tem primeru poligamija, se strinjajo tudi neetnologi (11), zakon in zakonska zveza so uporabili po štirikrat, trikrat pa še termina družina in bigamija. Izraza sororat seveda ne poznajo, tudi poliginija, ki natancneje opredeljuje, da gre za vec žena (ne za vec mož – poliandrija), ne uporabljajo (razen v enem osamljenem primeru). 4. Želite prebrati literaturo, ki bi vas natancneje poucila o pocetju ob pustu, martinovem, božicu, novem letu, ki bi vam povedala kaj vec o nacinih vedenja ob rojstvu, poroki, smrti, kjer bi lahko prebrali kaj o Adonisovih vrtickih, o metanju porocnega šopka svatom in podobno. Število skupnih iskalnih izrazov – 12 Etnologi – prazniki (6), letne šege (5), življenjske šege (5), šege in navade (4). Razen termina prazniki so vse besedne zveze tipicna sestavina etnološkega besednjaka. Neetnologi – prazniki (8), obicaji (6), bonton (4), šege (4), obicaji na Slovenskem (3), obredi (3), navade (3), praznovanja (3) in božic (3). Neetnologi so spet navdušeni nad uporabo termina obicaji, šege in navade jim sicer tudi nista neznana, a ju uporabljajo loceno in redkeje od etnologov. 5. Od nekdaj vas je zanimalo življenje Indijancev, Eskimov, avstralskih domorodcev. Zdaj išcete knjige, ki bi vam pomagale poglobiti znanje. S katerimi kljucnimi besedami bi se lotili iskanja? Število skupnih iskalnih izrazov – kar 17! To je tudi vprašanje, za katerega so vprašani uporabili dalec najvec razlicnih iskalnih izrazov – kar 95! Etnologi najpogosteje Avstralija (7), Indijanci (6), Eskimi (4), Amerika (4), Severna Amerika (3), od genericnih pojmov, ki so ob geslenju tako problematicni, pa so po trikrat uporabili le termina domorodci in staroselci. Jerneja Ferlež Sicer se manj kot trikrat med etnologi pojavlja še cela paleta teh genericnih pojmov – naravna ljudstva, neevropske kulture, prvobitna ljudstva, primitivna ljudstva, preprosta ljudstva, preprosti naseljenci, stare kulture, tuje kulture, ljudstva, tuji narodi, etnicne skupine, pleme, nabiralniške družbe, predkolonizacijske družbe, skupine, bands, plemenske družbe. Neetnologi so stavili na izraze Eskimi (11), Indijanci (11), domorodci (7), Avstralija (6), Amerika (3), avstralski domorodci (3), staroselci (3), Inki (3) in Aborigini (3). Staroselci in domorodci so tudi njim ocitno še najbližji, ceprav kake visoke stopnje uporabljanosti dolocenega termina ni zaslediti ne pri enih ne pri drugih. Ocitno bi oboji najraje iskali po imenih posameznih ljudstev ali kar po kontinentih, kjer ta žive. 6. Tema vašega zanimanja so šege, s katerimi se clovek poskuša z dolocenimi dejanji obvarovati slabih vplivov (npr. prenašanje neveste cez prag, da ji ne bi škodovali zli duhovi, ki bivajo pod pragom). Katere kljucne besede bi uporabili? Število skupnih iskalnih izrazov – 10. Etnologom se zdi najprimernejši termin kar šege (6), verovanje (4), vraževerje (4), uporabili pa so še zvezo zli duhovi (3), pac pod vplivom primera v vprašanju. Tudi neetnologi so prepricani, da je ustrezni termin šege (8), tokrat jim je beseda bila ponujena med besedilom, kar ocitno zelo vpliva na izbor, a so takoj zatem pristavili še obicaji (7), nato vraže (5), navade (4) in verovanje (3). 7. Zanima vas nastanek, razvoj, uporaba, pomen, razširjenost razlicnih izdelkov, kot so loncene posode, cipke, kovaški izdelki, suhorobarski izdelki. Katere kljucne besede po vašem mnenju združujejo vse to? Število skupnih iskalnih izrazov – 11. Etnologi preferirajo termine obrt (9), domaca obrt (8) in rokodelstvo (5) . Neetnologi ne odstopajo dosti, saj ravno tako najpogosteje uporabljajo termina obrt (8) in domaca obrt (6), dodali pa so še cipke (4), Ribnica (3), loncarstvo (3) in rocno delo (3). Besednjak etnologov in neetnologov je v primeru domace obrti torej precej usklajen, od genericnih pojmov neetnologi uporabljajo zvezo rocno delo, ki je etnologom v tem pomenu neznana. 8. V nekaterih kulturah ima stric do sestrinih otrok, torej do svojih necakov, prav posebne obveznosti – seznanja jih s plemenskimi tradicijami in ceremonialnimi dolžnostmi. Nasploh ima vecjo avtoriteto kot oce otrok. Katere kljucne besede bi uporabili, da bi se dokopali do literature, kjer o tem piše kaj vec? Število skupnih iskalnih izrazov – 7. Etnologi so glede tega vprašanja silno razlicnih misli. Le v enem primeru se je zgodilo, da so ga uporabili trije od osemnajstih vprašanih, sicer so navajali skoraj vsak svojo specificno terminologijo. Zanimivo je, da so bili veckrat enotni neetnologi, ceprav Etnologija, etnografija ali narodopisje gre za precej zapleteno strokovno vprašanje, ki zahteva strokovni termin – avunkulat, ki pa sta ga uporabila le dva etnologa! Etnologi – družinski odnosi (3); neetnologi – tradicija (6), pleme,-na (6), obredi (3). 9. Išcete razlicne podatke o panjskih koncnicah, slikah na steklo in poslikanih skrinjah. Kako bi iskali, da bi zaobsegli ta in sorodna vprašanja? Število skupnih iskalnih izrazov – 11. Med etnologi vlada v tem primeru velika mera strinjanja, da je najprimernejši izraz za iskanje ljudska umetnost (15), razen tega so uporabili še cebelarstvo (5). Neetnologi etnološkega termina ljudska umetnost niso uporabili niti v enem samem primeru, njim se zdi dalec najprimernejši termin slikarstvo (8), pa še podobno – slikanje 193 (3) in panjske koncnice (3). Te so jim ocitno najbolj reprezentativni predstavnik ljudske umetnosti. 10. Pesmi, pripovedke, zgodbe kot Kralj Matjaž, Desetnica, pripovedke o nastanku sveta in podobne vas privlacijo. O tovrstni literaturi nasploh bi želeli izvedeti kaj vec. Katere kljucne besede bi ustrezale? Število skupnih iskalnih izrazov – 11. Etnologi so v tem primeru našli kar nekaj terminov, ki so všec vecim med njimi – ljudsko pripovedništvo (5), pravljice (5), pripovedke (4), ljudsko slovstvo (3), ljudske pripovedke (3), ljudske pesmi (83), duhovna kultura (3) in pesmi (3). Skoraj vsi so tipicni predstavniki etnološkega besednjaka. Neetnologom so ljubše krajše, nazorne oznake – bajke (9), pripovedke (6), pravljice (5), ljudske pripovedke (3) in ljudsko izrocilo (3) od takih, ki so sestavljene iz samostalnika, opredeljenega z “ljudsko”. 11. Zanimajo vas nacini gradnje bivališc na Slovenskem v preteklih stoletjih – od nacinov pokrivanja, materialov za gradnjo, do podrobnosti o “cimpracah”, pastirskih bivališcih, kozolcih in podobnem. Število skupnih iskalnih izrazov – 10. Etnologi so tudi v tem primeru ljubitelji uporabe terminologije lastne svoji stroki – stavbarstvo (9), arhitektura (5) in ljudsko stavbarstvo (3). Neetnologi termina stavbarstvo v zvezi ali izven nje niso uporabili niti enkrat. Njihovi najljubši izrazi so arhitektura (4), bivališca (4) – verjetno pod vplivom besede v vprašanju, zgodovina (!)(4) in geografska omejitev Slovenija (3). 12. Prebrati želite literaturo o dolocenem tipu obredov, s katerimi clovek obeleži prehod iz enega življenjskega obdobja v drugo ali iz ene družbene skupine v drugo z dejanji, ki so sestavni del obredov (obrezovanje, obredno prvo striženje...). Katere kljucne besede so po vašem mnenju ustrezne? Skupnih iskalnih izrazov je v tem primeru rekordno malo – 4. Nasploh so bili Jerneja Ferlež vprašani v tem primeru zelo redkobesedni. Uporabili so le 64 razlicnih terminov. Etnologi so spet precej enotni, ko gre za termin iniciacija,-e (11), uporabili so še obrede prehoda (4) in obrede (4). Neetnologom je termin iniciacija spet popolnoma neznan. Oni so izbrali termin obredi (8), verjetno spet zato, ker jim je bil ta ponujen med vrsticami vprašanja, razen tega pa še obicaji (5), ki ga je uporabil le en etnolog. 13. Želeli bi dognati skrivnosti priprave in razširjenosti jedi – štruklji, žlikrofi, mavželjni. Katere kljucne besede bi pripomogle k uspešnemu iskanju? Število skupnih iskalnih izrazov – 10. 194 Etnologi bi v racunalnik najveckrat vtipkali prehrana (7), kulinarika (7), hrana (5), mocnate jedi (4) in recepti (3). Neetnologi pa kulinarika (4) in slovenska kuhinja (4). Iz navedenega je razbrati, da med etnologi in neetnologi obstaja velika razlika v izbiri iskalne terminologije. Etnologi zelo pogosto izbirajo izraze iz strokovnega etnološkega besednjaka, ki jih neetnologi ne poznajo in za iste teme uporabljajo popolnoma drugacno terminologijo. Res se v nekaterih primerih ujemajo, a ponavadi gre za splošne termine, ki so v uporabi v pogovornem jeziku, pa so se zdeli primerni za iskanje tudi etnologom. Gradivo, ki bi ga v knjižnici zgeslili “po etnološko”, bi bilo torej za nestrokovnjake na tem podrocju trd oreh. Ce bi se ravnali obratno, bi prikrajšali etnologe. Rezultati torej kar klicejo po kazalkah, cim vecih, ki bi neetnologe med drugim nekoliko vpeljale v spoznavanje etnološke terminologije. To je posebej pomembno, ker so etnološke vsebine res zanimive za širok krog uporabnikov, kar za nekatere tehnicne in naravoslovne vede težko trdimo. Tam je odlocitev za strokovno terminologijo verjetno precej lažja. Izlušcila sem še tiste izraze, ki so jih etnologi za posamezno vprašanje uporabili vec kot trikrat, neetnologi pa sploh ne, da bi poiskala specificno etnološki nacin izražanja. Spet gre za vec izrazov iz etnološkega besednjaka in za nekaj takih, ki so obicajni izrazi iz vsakdanjega jezika, ki so jih etnologi pac uporabili, neetnologi pa ne. Navajam jih v dveh locenih skupinah (po lastni presoji): 1. letne šege, šeme, oblacilna kultura, oblacilni videz, sororat, šege in navade, življenjske šege, ljudska umetnost, ljudsko pripovedništvo, folkloristika, ljudske pesmi, duhovna kultura, stavbarstvo, ljudsko stavbarstvo, iniciacija,-e, obredi prehoda; 2. post, cevljarstvo, krojaci, oblacenje, Severna Amerika, zli duhovi, družinski odnosi, hrana, mocnate jedi. Zanimalo me je še, kako je z uporabo terminov obicaji in pa šege. Preštela sem njihovo pojavljanje v zvezi ali samostojno. Izraz obicaji (ta je v stroki manj zaželen, nesprejet izraz) so etnologi uporabili 10-krat, neetnologi pa bistveno bolj pogosto, 40krat. Pri šegah je približno obratno, etnologi so šege zapisali 52-krat, neetnologi pa 23krat. Že za ta primer bi bila ocitno potrebna kazalka, verjetno pa bi bilo mogoce izlušciti še kar nekaj podobnih primerov. Imena treh osnovnih skupin etnološke sistematike – materialna, družbena ali Etnologija, etnografija ali narodopisje socialna in duhovna kultura teoreticno pokrivajo vse etnološko znanje. Etnologi bi jih zatorej lahko, vsaj naceloma, uporabili pri vsakem vprašanju. Pa jih ne. Zgodilo se je le 13-krat, da so jih etnologi navedli kot ustrezen iskalni izraz. Neetnologi teh terminov seveda sploh niso uporabili. Ker gre za tako redko uporabo, jih je za potrebe geslenja v splošnih knjižnicah mogoce, glede na to, da so termini znani res malemu številu uporabnikov, pa še ti jih skoraj ne uporabljajo za iskanje, mirne duše izpustiti. Vprašanja uporabnikov v UKM V dokaz, da so uporabniki etnološkega gradiva v splošni knjižnici tipa Univerzitetne knjižnice Maribor res raznoliki in da so take tudi njihove z etnologijo povezane informacijske potrebe, bom navedla vprašanja, ki so jih uporabniki postavili informatorju 195 za referencnim pultom v UKM v casovnem razponu približno enega leta. Informator v UKM sproti beleži vprašanja, ki mu jih postavljajo uporabniki, bibliografska in usmerjevalna vprašanja beleži številcno, medtem ko tista vsebinske narave zapisuje, vsaj naceloma, tako kot jih je zastavil uporabnik. Namen takega pocetja je, ugotoviti, katero terminologijo uporabljajo uporabniki, in dognati njihov nacin razmišljanja na zacetku iskalnega procesa. S pomocjo informatorja se iskalni zahtevek nato seveda prevede v iskalni izraz, ki je primeren za informacijski sistem. Tako zapisana vprašanja uporabnikov pa imajo nekaj posebnosti – gre predvsem za vprašanja ljudi, ki imajo nekaj vec problemov z iskanjem. Tisti, ki se zelo dobro znajdejo, namrec informatorja sploh ne prosijo za pomoc. V vecini primerov so to vprašanja, ki so jih postavili neetnologi, saj etnologi sami z iskanjem etnološke literature ponavadi nimajo toliko problemov, da bi prosili za pomoc. Po drugi strani pa je zapis vprašanja seveda zaznamovan tudi z nacinom razmišljanja informatorja (podobno kot je v pogovoru z informatorji na terenu zapis zaznamovan z nacinom razmišljanja etnologa, antropologa). Toda neko povednost tako o uporabljani terminologiji kot o širini zanimanj tistih, ki sprašujejo, tak zapis gotovo prinaša. Zatorej izbor vprašanj, na katera lahko vsaj deloma odgovori etnološka literatura: štajerska narodna noša, obicaji Romunov, pust – rodovitnost, moda, ljudsko blago za uporabo v vrtcu, organizacija loncarstva, loncarjenje, oblikovanje keramike, darila, razvoj cloveka, ljudsko izrocilo, knjige o oblacenju, ljudske pesmi in izštevanke, cehovski znaki za krojace, stavbarstvo, mlini, izdelava oglja, etnološke vprašalnice, loncarjenje kot domaca in umetna obrt, razvoj obrti in njen prakticni vidik, splavarstvo na Dravi – obširno, slovenski pregovori, antropologija, ljudski obicaji, stavbarstvo, družina, Dravska dolina – kraji, kmetijstvo,..., pregovori in reki na Slovenskem, ljudska proza, zgodovina dimnikarstva, slovenska ljudska proza, oblacenje na Kitajskem, goska v slovenskem ljudskem izrocilu z namenom izdelati intarzijo s podobo goske, cebelarstvo, antropologija, izseljeništvo, razstave – kako se oblikujejo, etnografija, cehovski znaki, kmecki turizem, primerjava med industrijskimi in obrtnimi izdelki, pregovori, zgodovina obrti, ljudske pripovedke o posameznih krajih, pekarstvo, cehi in svetniki, božic na Slovenskem, zašcitnik kovacev, narodni obicaji v Nemciji, oblike družin, Linhartov življenjepis, rase, keramika v Sloveniji, crnski pregovori, afriška etnologija, pregovori o kruhu, oblacila – razvoj po Jerneja Ferlež pokrajinah, panjske koncnice, Južna Amerika, Indijanci, stari Rim – obleke, hrana, pregovori za poroko, zgodovina oblacenja, novoletni izdelki, obicaji in ljudske pesmi, božicne pesmi na kasetah, znamenja v Sloveniji, nastanek cloveka, kulturna dedišcina in njeno varstvo v casu vojne, god – kdaj kdo, kulturna dedišcina, znaki, simboli za obrti, imena – pomen, kulturna dedišcina in potrošnik, ljudska umetnost, družina v zgodovini in danes, sirarstvo, zgodovina mode, zgodovina cebelarstva, obrt, kavarne – zgodovinski razvoj, obicaji na Slovenskem, mlini na Slovenskem, pust, maske, vezenje, slovenski ljudski obicaji, valentinovo, reki, simboli, pregovori o ljubezni, zgodovina mode in tekstilne industrije, obicaji in pust na Slovenskem, splavarstvo, moda in oblacenje na prehodu iz 19. v 20. stol., kulturno življenje v Mariboru med obema vojnama, šege, navade v Avstriji, navade in obicaji v Sloveniji, ljudska umetnost na Slovenskem, izdelovanje košar, etnologija 196 in umetnost Vietnama, slovenske narodne noše, obrti v Sloveniji, splavarstvo, narodne vezenine – pole z motivi, ljudske vezenine, narodne noše Prekmurja, zgodovina mode, Notranjska – kulturna zgodovina, pirhi, velika noc, miklavževanje, pesmi in pregovori o kovacih, kruh, sociologija življenjskega stila, clanki o promociji Slovenije, slovenski obicaji, narodne pesmi z notami, otroške igrace, usnjarstvo kot obrt, otroške narodne pesmi, otroške šege, žalovanje – bonton, narodni motivi, zgodovina mode, stavbarstvo, moda, kulinarika, lepe misli, pregovori, šale, adventni venci, ljudski plesi, narodni motivi, ljudska glasbila na Štajerskem, nemška mitologija, kmecki turizem, martinovanje, miti in legende, narodni motivi, stavbarstvo na Slovenskem, zgodovina vinogradništva Slovenskih goric, Inki, vraževernost, slovenski ornamenti, pohorske steklarne, slovenske narodne noše, poganstvo, vabila za poroko, slika odprte skrinje, ljudske pesmi, klekljanje – idrijska cipka, mitologija, obrti na Slovenskem, stari obicaji, etnologija Primorske, ljudska medicina, priceske, slovenski obicaji, o božicu literarno, izvor družine, razvoj vinogradništva v Sloveniji, cebelarstvo na Slovenskem, ljudske pesmi za petje, vinicarji – vinicarija, slika dedka Mraza, pohorske glažute, prazniki, moda, slovenski reki in pregovori o vremenu, božic, štajercializem – štajerski lokalpatriotizem, slovenske ljudske pesmi, božic, novo leto. Našteta pisana paleta vprašanj, ki so, za razliko od tistih iz ankete, posledica dejanskih informacijskih potreb v realnem knjižnicnem okolju, zelo nazorno kaže, da so uporabniki etnološke literature v splošni knjižnici vse prej kot samo šolani etnologi. Temu ustrezna je tudi raznolikost njihovega izražanja in nacinov formulacije vprašanj. Res je, da takemu vprašanju že po definiciji sledi referencni pogovor, ki spravi vprašanje na skupni imenovalec z nacinom geslenja, a terminologija in miselni tokovi so verjetno precej podobni tudi takrat, ko isti uporabniki sedejo za racunalnik in išcejo sami. Analiza teh vprašanj je torej lahko osnova za izboljšanje geslenja. Pricujoci seznam kar klice po nekaterih kazalkah in vodilkah: narodna noša glej (tudi) ljudska noša, noša obicaji, ljudski obicaji glej šege, navade narodno blago glej ljudsko izrocilo moda, zgodovina mode glej tudi oblacilna kultura etnografija glej etnologija Etnologija, etnografija ali narodopisje kmecki turizem glej (tudi) turizem na kmetijah kulinarika glej tudi prehrambena kultura antropologija glej tudi etnologija etnologija glej tudi antropologija božic, novo leto, poroka... glej tudi šege, navade, etnologija, prazniki Vprašanja, ki so zares nerodno definirana, bo seveda vedno pomagal razrešiti referencni intervju, tiste iskalne termine, ki pa se ponavljajo in jih je enostavno prevesti v izraz, ki ga uporabljamo za geslenje, pa vsekakor lahko pomaga rešiti racunalnik sam. Vprašanja, ki se nanašajo na splošne etnološke preglede za posamezne dežele, države, kontinente ali pokrajine (narodni obicaji v Nemciji, afriška etnologija, šege in 197 navade v Avstriji, etnologija in umetnost Vietnama,...) opravicujejo tudi zahtevo po neki stopnji hierarhije v geslenju. Tako lahko knjiga, ki govori o šegah na Bavarskem, ce ji dodamo še hierarhicni gesli etnologija in Nemcija, najde pot do tistega, ki išce to literaturo, ceprav je v resnici sama vsebina le del odgovora na zastavljeno vprašanje. To bo dobrodošlo predvsem v primeru pomanjkanja sorodne splošne literature. Takega nacina geslenja bo vesel tudi tisti uporabnik, ki želi pregled vse etnološke literature o Nemciji v naši knjižnici, tudi tiste, ki govori “le” o šegah na Bavarskem. Po drugi strani nekatera vprašanja nakazujejo upravicenost obcasne vecje globine geslenja tudi v splošnih knjižnicah. Ker uporabniki v UKM ocitno pogosto povprašujejo po nekaterih ožjih etnoloških podrocjih, knjig, ki bi govorile le o teh ozkih podrocjih, pa najveckrat preprosto ni, je smiselno taka poglavja v splošnejših pregledih izpostaviti z globinskim geslom (božic, novo leto, pust, valentinovo, martinovo, miklavževanje, velika noc, adventni vencki, poroka, panjske koncnice, splavarstvo, cebelarstvo, posamezne obrti,...). Nic ne de, ce se potem na prvi pogled zdi, da je tisti, ki je geslil, to pocel neuravnoteženo, ker je manjše dele dokumenta izpostavil, nekaterih vecjih, manj iskanih, pa ne. Pravila geslenja bi tak nacin morda grajala, a v tem primeru je res bolj smiselno ponuditi pomoc uporabnikom kot zadostiti pravilom, nastalim za casa listkovnih katalogov. Res pa je, da je za tovrstno delo potrebno uporabnike dobro poznati, zapisovati njihova vprašanja in jih obcasno analizirati. Primerjava gesel petih knjižnic Ob razglabljanju o geslenju in etnološki literaturi seveda ni odvec pogledati, s katerimi gesli so v posameznih knjižnicah etnološko literaturo že opremili. Knjižnici z oznako K1 sta univerzitetni knjižnici z vsemi tipi uporabnikov. Med drugimi so to tudi etnologi najrazlicnejših stopenj izobrazbe. Oznako K2 imata splošno izobraževalni knjižnici, katerih uporabniki so prav tako zelo raznoliki, njihove informacijske potrebe pa morda nekoliko splošnejše in poljudnejše, knjižnica K3 je specialna etnološka knjižnica, ki jo obiskujejo skoraj izkljucno etnologi. Gesla v prvih štirih primerih so prevzeta iz sistema vzajemne katalogizacije COBISS, peta knjižnica je v casu raziskave geslila v lokalnem racunalniškem okolju. V nekaterih knjižnicnih okoljih geslijo s pomocjo lastnega kontroliranega slovarja (ta ponavadi temelji na prevzemu sprejetih gesel, ki so Jerneja Ferlež bila sestavni del listkovnega kataloga), drugod ne. Ker me je v tem primeru zanimalo izkljucno izbiranje etnoloških terminov, sem tudi tiste iz kontroliranih slovarjev le navedla, ne da bi jih posebej oznacila. Damjan Ovsec, Velika knjiga o praznikih, 1992 K1 koledarski prazniki, etnologija, šege in navade, pust, miklavževo, božic, novo leto, martinovo, svet, Slovenija K1 prazniki, slovenski ljudski prazniki, slovenski ljudski obicaji, koledarski prazniki K2 ljudski prazniki, ljudska praznovanja, Slovenija, slovenski ljudski obicaji K2 slovenski ljudski prazniki, slovenski ljudski obicaji, koledarski prazniki, narodni prazniki K3 Slovenci – letne šege, letne šege, prazniki, Miklavž, koline, božic, novo leto, sveti trije kralji, svecnica, pust, valentinovo, gregorjevo, god, prvi april, sv. Jurij, velika noc, prvi maj, binkošti, kres, veliki šmaren, vsi sveti, martinovo Janez Bogataj, Domače obrti na Slovenskem, 1989 K1 domaca obrt, kulturna dedišcina, etnologija, Slovenija K1 domaca obrt, Slovenija, etnografija K2 domace obrti, Slovenija, študija, slovenske domace obrti, domaca obrt, etnografija K2 domaca obrt, etnografija, Slovenija K3 Slovenci, obrt in domaca delavnost, tehnike in orodja, trgovina, glasba in pesem, sejem Janez Bogataj, Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, 1992 K1 kulturna dedišcina, Slovenija, etnologija K1 Slovenija, etnografija, kulturna dedišcina, gospodarstvo, domaca obrt, stavbna dedišcina, ljudski obicaji Etnologija, etnografija ali narodopisje K2 Slovenija, kulturna dedišcina, domace obrti, ljudski obicaji, etnografski prikazi, etnografija, kulturna zgodovina, kulturno izrocilo, gospodarstvo K2 Slovenija, kulturna dedišcina, etnografija, kulturna zgodovina, albumi K3 Slovenci – splošno, Slovenci – materialna kultura splošno, Slovenci – socialna kultura splošno, Slovenci – duhovna kultura splošno, poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, cebelarstvo, nabiralništvo, vrtnarstvo, lov, ribolov, gozdarstvo, industrija, stavbarstvo, notranja oprema, prehrana, oblacilni videz, domaca obrt, transport, trgovina, koledarske šege, letne šege, delovne šege, verovanje, glasba, ustno slovstvo, ples, likovna 199 umetnost, znanje, kulturna dedišcina, vzgoja in izobraževanje, revitalizacija, urbanizem, kulinarika, turizem, folklorizem, poslovna darila, identiteta, kulturna krajina Janez Bogataj, Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji, 1993 K1 ljudska umetnost, etnologija, domaca obrt, kulturna dedišcina, Slovenija, albumi K1 slovenska ljudska umetnost, zgodovina, albumi, domace obrti, etnografija, kulturna dedišcina, domaca obrt, zgodovinski pregledi K2 domace obrti, Slovenija, etnološki prikazi, fotomonografije, ljudski obicaji, ljudska umetnost K2 slovenska ljudska umetnost, zgodovina, albumi, domaca obrt, etnografija, kulturna dedišcina, uporabna umetnost K330 Inja Smerdel, Oselniki, 1994 K1 Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), oselniki, osle, delovno orodje, košnja, etnologija, muzejske zbirke, Slovenija K1 Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), muzejske zbirke, oselniki, Slovenija, kmetijsko orodje, Slovenija, etnografija, košnja, oselniki, osle, zgodovinski pregledi, razstavni katalogi 30 Žal gesel za to enoto v tej knjižnici nimam, podobno je še v dveh primerih v nadaljevanju. Zaradi zanimivosti primerjav ostalih gesel takih enot kljub vsemu nisem izlocila. Jerneja Ferlež K2 Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), muzejske zbirke, zborniki, oselniki, Slovenija, kmetijsko orodje, etnografija, košnja, osle, zgodovinski pregledi, muzejske zbirke, razstavni katalogi K2 Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), muzejske zbirke, oselniki, Slovenija, kmetijsko orodje, etnografija, košnja, narodopisje, razstavni katalogi K3 Slovenci, tehnike in orodja, poljedelstvo, živinoreja, vodniki po razstavah, košnja, oselnik Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije, 1994 K1 stavbarstvo, ljudska arhitektura, kulturna dedišcina, etnološki spomeniki, etnologija, Slovenija K1 kmecke hiše, kulturni spomeniki, Slovenija, vodniki, ljudska arhitektura, spomeniško varstvo, stanovanjska arhitektura, ljudska arhitektura, stavbna dedišcina, kmecke hiše, kozolci, etnologija, muzeji K2 kmecke hiše, kulturni spomeniki, Slovenija, vodniki, ljudska arhitektura, Slovenija, spomeniško varstvo, arhitekturna dedišcina, prenova, stanovanjska arhitektura, ljudska arhitektura, stavbna dedišcina, kmecke hiše, kozolci, etnologija, muzeji K2 podeželska arhitektura, kmecka arhitektura, vodniki, Slovenija, kulturna dedišcina, spomeniško varstvo, kozolci, kmecke hiše K3 Slovenci, stavbarstvo, muzeologija in varstvo, tradicija, dedišcina, ljudsko stavbarstvo, kozolec, kašca, dimnica, muzej na prostem Janez Bogataj, Marjan Bažato, Človek z masko, 1994 K1 maske, etnologija, pust, šemljenje, šege in navade, Slovenija, albumi K1 Bažato, Marjan (1955–), maske, albumi, etnografija, Slovenija, pustni obicaji, Beneška Slovenija, pust, slovenski ljudski obicaji, koledarski prazniki, karnevali, Benetke, zgodovinski pregledi, fotografije, albumi K2 Bažato, Marjan (1955–), maske, fotomonografije, etnografija, pustni obicaji, Slovenija, Beneška Slovenija, pust, slovenski ljudski obicaji, koledarski prazniki, karnevali, Benetke, zgodovinski pregledi, fotografije, albumi Etnologija, etnografija ali narodopisje K2 Bažato, Marjan, dokumentarna fotografija, slovenski ljudski obicaji, pustne maske, albumi, pustni obicaji, fotografski albumi, kurentovanje K331 Zmago Šmitek, Srečevanja z drugačnostjo, 1995 K1 Slovenci, neevropske kulture, stiki kultur, potovanja, popotniki, misijonarji, biografije, etnologija, Azija, Amerika, Afrika, potopisi K1 Slovenci, potovanja, znamenite osebnosti, Slovenija, zgodovinski pregledi, biografije, neevropske dežele K2 Slovenci, potovanja, znamenite osebnosti, Slovenija, biografije, Slovenci, neevropske dežele, zgodovinski pregledi K2 Slovenci, znamenite osebnosti, potovanja po svetu, biografije, neevropske dežele, slavni možje, zgodovinski pregledi K3 Slovenci, potopisi, potopisci, popotniki, misijonarji, Tibet, Vietnam, Indija, Kitajska, Amerika, Afrika, biografije Gorazd Makarovič, Slovenci in čas, 1995 K1 Slovenci, kulturna zgodovina, kronologija, sociologija, cas, koledarji, ure, dojemanje casa, etnologija K1 Slovenci, vsakdanje življenje, cas, kulturna zgodovina, socialna zgodovina K2 Slovenci, vsakdanje življenje, cas, kulturna zgodovina, socialna zgodovina K2 Slovenci, kulturna zgodovina, vsakdanje življenje, zgodovinski pregledi, socialna zgodovina, obicaji, koledarji, prazniki K3 Slovenci – splošno, zgodovina, letne šege, cas, prosti cas, naravni cas, koledar, ura, rojstvo, poroka, smrt 31 Glej zadnjo opombo! Jerneja Ferlež Marjan Mušič, Arhitektura slovenskega kozolca, 1970 K1 arhitektura, Slovenija, kozolec K1 ljudska arhitektura, kozolci, Slovenija, etnografija K2 kozolci, Slovenija, kmecka arhitektura K2 kozolci, kmecka arhitektura, etnologija, Slovenija, albumi, podeželska arhitektura, narodopisje, kulturna dedišcina K3 Slovenci, stavbarstvo, kozolec, tipologija Dunja Rihtman - Auguštin, Etnologija naše svakodnevice, 1988 K1 etnologija, metodologija, vsakdanje življenje, osmrtnice, Hrvatska K1 vsakdanje življenje, etnologija K2 etnologija, raziskave K2 etnologija K3 Hrvati, obca etnologija, metodologija, etnologija industrijskih naselij in mest, letne šege, življenjske šege, kultura, narod, ljudska kultura, teorija, identiteta, varcevanje, konflikt, smrt, dedek Mraz Franjo Baš, Stavbe in gospodarstvo na Slovenskem podeželju, 1984 K1 etnologija, stavbarstvo, ljudska arhitektura, bivalna kultura, agrarno gospodarstvo, domaca obrt, Slovenija K1 etnologija, Slovenija, podeželje, materialna kultura, stanovanjska arhitektura, kmecke hiše K2 Baš, Franjo (1899–1967), biografski podatki, etnologija, bibliografije, stavbarstvo, Slovenija, podeželje, etnološke razprave, gospodarstvo K2 Etnologija, etnografija ali narodopisje etnologija, podeželska arhitektura, kmetije, Slovenija, zgodovinski pregledi, gospodarska poslopja, agrarno gospodarstvo, podeželska obrt, hiše na deželi K3 Slovenci, stavbarstvo, živinoreja, poljedelstvo, gospodarska poslopja Pogledi na etnologijo, 1978 K1 etnologija, metodologija, ljudska noša, posli, šege in navade, ljudska umetnost, Slovenija, zborniki K1 slovenska etnologija, zborniki K2 etnologija, Slovenija, zborniki K2 etnologija, Slovenija, zbornik K3 Slovenci, zgodovina etnologije, obca etnologija, materialna kultura – splošno, oblacilna kultura in videz, letne šege, glasba in pesem, upodabljajoca umetnost, medsebojna pomoc, posli, teorija, ljudska kultura Slovensko ljudsko izročilo, 1980 K1 etnologija, ljudsko izrocilo, kulturna dedišcina, Slovenija K1 slovenska etnologija, Slovenija, kulturna zgodovina, zborniki, bibliografije K2 Slovenci, narodopisje, pregled, etnologija, ljudsko izrocilo K2 slovenska etnologija, slovenski ljudski obicaji, kulturna zgodovina, Slovenija, šege in navade, narodopisje, ljudska umetnost, noša, moda K3 Slovenci – splošno, materialna kultura – splošno, socialna kultura – splošno, duhovna kultura – splošno, zgodovina etnologije, poljedelstvo, živinoreja, vrtnarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, industrija – druge gospodarske dejavnosti, nabiralništvo, lov in ribolov, cebelarstvo, obrt in domaca delavnost, trgovina, promet – komunikacijska sredstva, stavbarstvo, prehrana, oblacilna kultura in videz, sorodstvene skupnosti, generacijske, namenske, prijateljske in druge zveze, pravo, življenjske šege, letne šege, verovanje, znanje, gledališce, slovstvo, glasba in pesem, ples, upodabljajoca umetnost, gozdarstvo, NOB Jerneja Ferlež Angelos Baš, Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju, 1992 K1 oblacilna kultura, ljudska noša, etnologija, Slovenija, 17.–18. stol. K1 Slovenija, 17./18. stol., oblacila, narodne noše, etnologija K2 Slovenci, oblacenje, 17./18. stol., monografije, Slovenija, oblacila, narodne noše, etnologija K2 oblacila, narodne noše, Slovenija, zgodovinski pregledi, 17./18. stol., etnologija K3 Slovenci – noša, Slovenci – šege, Slovenci – splošno, oblacila, Slovenci, 17. in 18. stoletje, oblacilna obrt Françoise Zonabend, Dolgi spomin, 1993 K1 nacin življenja, etnologija, socialna antropologija, Francija, Minot K1 vasi, etnologija, Francija, socialna antropologija K2 vasi, etnologija, Francija, socialna antropologija K2 vasi, etnologija, Francija, socialna antropologija, življenje na vasi, etnografija K3 Francozi, monografije krajev in mikroregij, sorodstvene skupnosti, teritorialne skupnosti, življenjske šege, cas, zgodovina Maja Godina, Iz mariborskih predmestij, 1992 K1 delavstvo, etnologija, stanovanjska kultura, oblacilna kultura, prehrambena kultura, šege in navade, Maribor, Slovenija, 1918–1841 K1 delavci, Maribor, etnologija, življenjski stil, kultura, družbeni položaj K2 Maribor, delavci, 1919/1941, etnološka raziskava K2 etnologija, urbana etnologija, Maribor, 1919–1941, etnološka študija K3 Etnologija, etnografija ali narodopisje etnologija industrijskih naselij in mest, teritorialne skupnosti, Slovenci – socialna kultura splošno, Slovenci – stanovanjska kultura, prehrana, oblacilna kultura, šege, urbana etnologija – Slovenci, zdravstvo, kultura delavcev, Maribor, delavstvo Andrej Dular, Pij, kume moj dragi, 1994 K1 vinogradništvo, etnologija, vinarstvo, zgodovina, Bela krajina, Slovenija K1 vinogradništvo, zgodovina, Bela krajina, vinarstvo, etnologija, zgodovinski pregledi K2 vinogradništvo, zgodovina, Bela krajina, vinarstvo, etnologija, zgodovinski pregledi K2 vinogradništvo, Bela krajina, zgodovinski pregledi, vinarstvo, kletarstvo, pivske navade, narodopisje, obicaji, zgodovina, etnologija K3 Slovenci, vinogradništvo, prehrana, delovne šege, trgovina, znanje, življenjske šege, Bela krajina, pijaca, alkoholizem, zidanica Božo Škerlj, Ljudstva brez kovin, 1962 K1 prvinska ljudstva, etnologija, Eskimi, Grmicarji, Hotentoti, avstralski domorodci, Pigmejci, Tasmanci, Polinezijci, Indijanci K132 K2 primitivna ljudstva, antropološke študije, etnološke študije, antropologija, etnologija K2 primitivna ljudstva, etnologija, antropologija, Eskimi, afriška plemena, avstralska plemena, Hotentoti, Indijanci K3 Eskimi in Aleuti, Avstralski domorodci, Pigmejci in Koisanidi, Afriški crnci, Jugovzhodna Azija – Indonezija, Indijska podcelina in Pakistan, Oceanija – splošno, Melanezija, Polinezija, Tasmaci, Južna Amerika – splošno, Južna Amerika – Indijanci, Severna Amerika – splošno, Severna Amerika – Indijanci, materialna kultura – splošno, lov in ribolov, nabiralništvo, kulturna in socialna antropologija, fizicna antropologija, Ainu, Grmicarji, Hotentoti, pigmejci, Sakai, Vedda, Jumbri 32 Glej predzadnjo opombo! Jerneja Ferlež Pregled že uporabljenih gesel nudi nekaj namigov. Predvsem je neusklajena uporaba terminov etnologija, etnografija in narodopisje. Knjižnice pri tem niso le neusklajene, že same so nekonsistentne. Ker stroka v tem primeru ponuja enovito rešitev že vec kot trideset let, bi bilo najustrezneje uporabljati termin etnologija, ostale pa, dokler ni ustreznega orodja za kazalke, redundirati, ce se zdi to zaradi uporabnikov potrebno. Podoben je problem s terminoma obicaji in ljudski obicaji. Res je, da ju bolj poznajo tudi uporabniki – neetnologi, a etnologi bodo v tem primeru v vecini knjižnic prikrajšani! Spet bi vse probleme rešila kazalka! Tudi termin narodne noše je v danem kontekstu z vidika etnologije napacen. 206 Oblacilna kultura, ljudske noše ali le noše bi bilo ustrezneje. To bi povedali tudi uporabnikom, ce bi jih usmerili s kazalko. V oci zbode razlika v izcrpnosti in globini geslenja med splošnimi knjižnicami in specialno etnološko knjižnico. Splošne knjižnice so v tem bolj ali manj enotne, vse tu in tam izpostavijo kak vidik, etnološka knjižnica pa nudi svojim uporabnikom zelo natancna, izcrpna gesla, predvsem takrat, ko gre za preglede etnologije, ki zajemajo veliko podrocij. Splošne knjižnice v tem primeru ponudijo genericni pojem in opremijo knjigo z relativno malo gesli. Je pa specialna knjižnica manj zgovorna na višjem hierarhicnem nivoju, saj je jasno, da etnologi pricakujejo, da gre v vecini primerov za etnologijo, v splošnih knjižnicah pa je seveda ravno to zelo pomembno poudariti. Terminologija v specialni etnološki knjižnici je seveda usklajena s sodobno terminologijo, ki je v stroki v rabi. Velikokrat se za geslenje uporabljajo tudi etnološke kategorije materialna, socialna in duhovna kultura, ki jih v splošnih knjižnicah ne srecujemo. Neetnologom ta gesla seveda niso potrebna, izkazalo pa se je celo, da jih za iskanje prav pogosto ne bi uporabljali niti etnologi sami. A gotovo so jim v pomoc, ce so jim ponujena. Izcrpnost in globina, ki sta v specialni knjižnici vsekakor utemeljeni in koristni, bi bili za splošne knjižnice pretirani. Iz tega sledi jasen zakljucek, da je v interesu uporabnikov posameznih knjižnic, da se geslenje na posameznih lokalnih ravneh, kljub siceršnji vzajemnosti, razlikuje tako po uporabljeni terminologiji kot po globini in izcrpnosti. Vec enotnosti zasledimo, ce primerjamo le gesla, ki jih uporabljajo splošne knjižnice. Gesla so, ceprav še vedno raznolika, v nekaterih primerih zelo podobna, celo ocitno kopirana. V tem seveda ni nic slabega. Pac pa to ponuja možnost, ki bi morda mnogim olajšala delo! Ploden bi utegnil biti dogovor, da bi slovensko etnološko (pa tudi drugo) literaturo za potrebe vseh geslil en sam clovek – v skladu s strokovno terminologijo in z ustreznimi kazalkami in vodilkami. Ostale knjižnice bi tak zapis, ce bi to želele, kopirale in ga po potrebi opremile z dodatnimi gesli, ki so blizu njihovim uporabnikom. To bi olajšalo delo predvsem tistim, ki geslijo v splošnih knjižnicah vse stroke in bi tako pravzaprav morali poznati sodobno terminologijo vseh strok in nacine izražanja vseh tipov uporabnikov. To je seveda nemogoce! Za vsako stroko bi pac potrebovali poznavalca stroke in bibliotekarstva, ki pri geslenju na vzajemni ravni ne bi bil prevec (pa tudi ne premalo) gostobeseden, bi pa geslil konsistentno. Uporabljal bi sodobno strokovno terminologijo, pa ne na pretirano visokem strokovnem nivoju. Na vzajemnem nivoju bi lahko opremil sistem geslenja s splošnimi kazalkami in vodilkami. Posamezne knjižnice Etnologija, etnografija ali narodopisje bi lahko, ce bi se jim to zdelo potrebno, dodale še specificna gesla, ali pa se za ta korak ne bi odlocile. Nujno bi morale imeti tudi možnost dodajanja dodatnih kazalk in vodilk, v skladu s specificno terminologijo, ki je znacilna za uporabnike posamezne knjižnice. Odlocitev za tako enkratno geslenje je lahko tudi alternativa odlocitvi za izdelavo etnološkega tezavra. Clovek je namrec v primerjavi s tezavrom bolj ažuren. Predlogi za oblikovalce računalniških programov (bibliotekarje in računalničarje!) -Nujno potrebno je orodje za vnos kazalk in vodilk, ki bi jih vnesli enkrat (na lokalnem ali/in vzajemnem nivoju) in bi veljale za vsa polja vsebinske obdelave, uporabnikom pa omogocile, da jih racunalnik opozori na alternativno terminologijo. 207 -Ce bi se odlocili za enotnost na vzajemni ravni z dodatnimi gesli na lokalni ravni, bi bilo mogoce vpeljati nacin geslenja z enim visoko usposobljenim clovekom; pri tem bi vkljucitev v enoten nacin geslenja na vzajemni ravni morala ostati seveda odlocitev posamezne knjižnice, ne prisila. -Odlocitev o izdelavi tezavra za posamezne stroke je stvar tehtanja ucinkovitosti in financnih ter casovnih kazalcev, potrebnih za tak podvig; ce bi se zanj odlocili, bi morali v delo vkljuciti tako strokovnjake posameznih podrocij, bibliotekarje in razlicne tipe uporabnikov. Predlogi za etnologe -Ti bi morali natancno opredeliti terminologijo za podrocja stroke, za katera tega še niso storili. -Ob morebitni odlocitvi za izdelavo tezavra bi bilo sodelovanje etnologov nujno potrebno. -Etnologom, ki želijo biti uspešnejši pri iskanju v knjižnicah, predvsem tistih splošnega znacaja, priporocam, naj poskusijo uporabiti tudi tako terminologijo, ki so jim jo za casa študija odsvetovali uporabljati. Predlogi za neetnologe -Poskusite ugotoviti, kateri izrazi so v etnologiji trenutno v uporabi, ce z vašimi termini niste uspešni pri iskanju – v te namene lahko uporabite kako novejšo etnološko knjigo. -Uporabite splošnejši pojem, ce s specificnim niste uspešni (in obratno). -Poišcite sorodne pojme in išcite znova. Predlogi za tiste, ki geslijo etnološko gradivo -Uporabljajte kak novejši etnološki prirocnik (recimo Predlog geselnika slovarja etnologije Slovencev), da se dokopljete do veljavne strokovne terminologije in geslite po njem. -Termine, ki so v stroki oporecni, vašim uporabnikom pa so blizu, redundirajte, Jerneja Ferlež dokler ne docakamo ucinkovitega orodja za kazalke in vodilke. - Ugotovite (ce tega še ne veste), kdo tocno so vaši uporabniki. - Na podlagi teh ugotovitev razmišljajte o globini, izcrpnosti in stopnji hierarhicnosti vašega geslenja. - Z razlicnimi metodami poskušajte dognati, kako se uporabniki dejansko izražajo; obcasno lahko izvedete anketo, opazujete uporabnike, ko vtipkavajo v racunalnik, ali naknadno pregledate njihove iskalne strategije ali jih enostavno vprašate. Ce tega ne pocnete zaradi organizacije dela v vaši knjižnici ali pomanjkanja osebja, se ponudite, da boste obcasno delali neposredno z uporabniki (to bo koristilo vam, vašim kolegom pa prineslo vcasih prepotreben trenutek oddiha). LITERATURA IN VIRI ALLEN, Bryce: Topic Knowledge and Online Catalog Search Formulation. Library Quarterly 61(1991)2 : 188–213. AMSDEN, Diana: Information Problems of Anthropologists. College & Research Libraries (1968)March : 117–131. BANIC, Tatjana, Kovac, Tatjana, Vrhovšek, Darko: Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu, Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1994. BÉNAUD, Claire Lise, Bordeianu, Sever: Electronic Resources in the Humanities. Reference Service Review 23(1995)2 : 41–50. BRENNAN, Andrew A.: The Problems with Anthropologist’s Use of Libraries, Internet (žal brez natancnejšega naslova), 1991. DEMOS : Internationale Ethnographische und Folkloristische Informationen 31(1995)4. ENCIKLOPEDIJA Slovenije : zv. 6, Ljubljana : Mladinska knjiga, 1992. ETNOLOŠKA topografija slovenskega etnicnega ozemlja : vprašalnice, Ljubljana : Raziskovalna skupnost slovenskih etnologov, 1975–1992. FOSKETT, A. C.: The Subject Approach to Information, London : Clive Bingley, 1971. FROM Library Skills to Information Literacy, Castle Rock : Hi Willow Research and Publishing, 1994. HARTER, Stephe P.: Online Information Retrieval, Orlando : Academic Press, 1986. HARTMANN, Johnathan: Information Needs of Anthropologists. Behaviorial & Social Sciences Libraries 13(1995)2 : 13–35. IIVONEN, Mirja: Consistency in the Selection of Search Concepts and Search Terms. Information Processing & Management 31(1995)2 : 173–190. INGWERSEN Peter: Cognitive Perspectives of Information Retrieval Interactions: Elements of a Cognitive IR Theory. Journal od Documentation 52(1996)1 : 3–51. INGWERSEN, Peter: Information Retrieval Interaction, London : Taylor Graham, 1992. INGWERSEN, Peter, Willett, Peter: An Introduction to Algoritmic and Cognitive Approaches for Information Retrieval. Libri 45(1995)3/4 : 160–177. INTERNATIONALE Volkskundliche Bibliographie 1989–1990, hr. Rainer Alsheimer, Bonn: Dr. Rudolf Habelt GMBH, 1994. KANIC, Ivan: Normativna kontrola in normativne datoteke. Knjižnica 34(1990)1/2 : 1–7. KREMENŠEK, Slavko: Etnološka terminologija. Glasnik SED 34(1994)4 : 3–5. KREMENŠEK, Slavko: Obca etnologija, Ljubljana : Filozofska fakulteta, 1978. LANCASTER, F.W.: Indexing and Abstracting in Theory and Practice, London : Library Assotiation, 1991. NICHOLAS, David: An Assessment of the Online Searching Behaviour of Practitioner End Users. Journal of Etnologija, etnografija ali narodopisje Documentation 52(1996)3 : 227–251. OVSEC, Damjan J.: 1993, leto naravnih ljudstev. Etnolog 3(1993) : 17–22. POPOVIC, Mirko: Sodobni trendi v iskanju informacij. Knjižnica 34(1990)1/2 : 9–31. PREDLOG za geselnik slovarja etnologije Slovencev, Ljubljana : Inštitut za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU : Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo pri FF : Slovenski etnografski muzej, 1993. ROWLEY, Jennifer E.: Organising Knowledge, Aldershot : Gower, 1987. SISTEMATSKI katalog, (sistematsko kazalo kataloga knjižnice na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo pri FF), interna objava. SLOVENSKA etnološka bibliografija. Glasnik SED(1968–1977), sest. Janez Bogataj. ŠMALC, Leopold, Kermauner, Dušan: Abecedni stvarni katalog, Ljubljana : Društvo bibliotekarjev Slovenije, 1953. TRADITIONES 23(1994): Naš živi jezik. URBANIJA, Jože: Metodologija izdelave tezavra, Ljubljana : Filozofska fakulteta, 1996. VICKERY, B. C.: Information Systems, London : Butterworth, 1973. ZUPANIC, Saša: Referencni pogovor kot nujni del referencnega procesa. Knjižnica, 40(1996)3/4 : 79–103. BESEDA O AVTORICI Jerneja Ferlež, mag., etnologinja in bibliotekarka, zaposlena v Univerzitetni knjižnici Maribor kot informatorka in strokovna referentka za etnologijo in bibliotekarstvo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2000 magistrirala z nalogo Dvorišca kot sestavina nacina življenja Mariborcanov. Raziskovalno se posveca temam iz urbanega okolja, zlasti Maribora, etnološkim vidikom smrti in temam, ki povezujejo etnologijo in bibliotekarstvo. Je sopredavateljica za predmet Naravna in kulturna dedišcina na Višji strokovni šoli za gostinstvo v Mariboru. Objavila je nekaj znanstvenih in strokovnih clankov, vrsto poljudnih clankov in postavila vec razstav v Univerzitetni knjižnici Maribor. ABOUT THE AUTHOR Jerneja Ferlež, M.A., is an ethnologist and librarian, employed at the University of Maribor Library as an information librarian and subject specialist for ethnology and library science. Mrs. Ferlež received her master’s degree from the Faculty of Arts in Ljubljana in 2000 for her dissertation “Courtyards as a component of the way of living in Maribor”. Her research work focuses on themes from an urban environment, especially in Maribor, the ethnological aspects of death, and themes which involve ethnology and library studies. Mrs. Ferlež is co-lecturer of the subject Natural and Cultural heritage at the Higher Vocational School for Catering, Maribor. She has published several scientific and specialist articles, a series of popular articles, and has installed several exhibitions in the University of Maribor Library. SUMMARY ETHNOLOGY, ETHNOGRAPHY OR ... INDEXING OF ETHNOLOGICAL MATERIAL IN LIBRARIES FROM THE POINT OF VIEW OF ITS USERS The article’s first part is based on a survey of the problems ethnologists and anthropologists encounter in libraries and contains a brief introduction to the particularities of specific ethnological terminology. This is followed by different views on indexing with an emphasis on user-oriented keywords. The author discusses how Jerneja Ferlež complete and in-depth indexing is or should be, the selection of technicalt or popular- terms, consistency of indexing and searching, and the importance of knowing the users and their approach to searching. The second part tackles the same problems based on the analysis of a survey among ethnologists and non-ethnologists, on questions raised by users in the University of Maribor Library, and on a comparison of keywords already used by individual libraries for indexing ethnological material. The article and its conclusions presents proposals for efficient formation of information systems, tips for those who index ethnological material, for ethnologists who have problems in libraries, and for those who have no ethnological education and want to search for ethnology-related information in libraries.