^UMAR Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ISSN: 1318-1920 Izdajatelj: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana. Tel: (+386) 1 478 10 12 Fax: (+386) 1 478 10 70 E-mail: publicistika.umar@gov.si http://www.gov.si/umar/public/dz.php Mnenja in zaključki, objavljeni v prispevkih v publikaciji Delovni zvezki UMAR, ne odražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Avtorji: mag. Mateja KOVAČ, dr. Emil ERJAVEC, dr. Stane KAVČIČ Odgovorna urednica: Eva ZVER Prevod povzetka: Tina POTRATO Lektoriranje povzetka: Dean JESSON Lektoriranje: Janez PLESTENJAK Grafikoni: Marjeta ŽIGMAN Tehnična urednica, prelom: Ema Bertina KOPITAR Distribucija: Katja FERFOLJA Tisk: SOLOS, Ljubljana Naslovnica: Sandi RADOVAN, Studio DVA Naklada: 200 Ljubljana, 2007 © UMAR, 2007. Objava in povzemanje besedila publikacije delno ali v celoti je dovoljeno z navedbo vira. Mateja Kovač1, Emil Erjavec2, Stane Kavčič3 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju Delovni zvezek 2 / 2007 1 mag. Mateja Kovač je podsekretarka na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (e-mail: mateja.kovac@gov.si) 2 dr. Emil Erjavec je redni profesor na Univerzi v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko (e-mail: emil.erjavec@bfro.uni-lj.si) 3 dr. Stane Kavčič je docent na Univerzi v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko (e-mail: stane.kavcic@bfro.uni-lj.si) Kazalo Povzetek 9 Summary 11 1 Uvod 13 1.1 Namen in cilji dela 2.1 Delovne hipoteze 2 Pregled objav 14 15 17 2.1 Kmetijstvo in kmetijska politika 3 Metode dela 17 2.2 Metodologije ocenjevanja gospodarske aktivnosti 21 2.2.1 Nacionalni računi (NA) 21 2.2.2 Ekonomski računi za kmetijstvo (EAA) 22 2.2.3 Ekonomski računi kmetijstva po aktivnostih (ABTA) 24 2.3 Metodologije napovedovanja gospodarske aktivnosti 26 2.3.1 Modeliranje in modeli 26 2.3.2 Pregled sektorskega modeliranja v kmetijstvu 27 2.3.3 Simulacijski sektorski model za analizo kmetijske politike (APAS) 29 2.3.4 Simulacijski sektorski modeli za napovedovanje gibanj na trgih s hrano (Ag-MEMOD) 32 2.3.5 Statični deterministični model kmetijskih gospodarstev 33 34 3.1 Izbor osnovnega metodološkega ogrodja 3.2 Osnovni potek dela 3.3 Izbrana različica računa 3.4 Podatkovna osnova 3.5 Izhodišča 3.6 Scenariji (Sheme) 4 Rezultati 34 35 39 41 41 45 47 4.1 Proizvodnja 4.2 Vmesna poraba 4.3 Bruto dodana vrednost 5 Razprava 47 65 67 73 5.1 Model APAS/ABTA 5.2 Pridobljeni rezultati 5.3 Primerjava rezultatov z rezultati drugih študij 5.4 Priporočila za nadaljne delo 73 73 76 79 Sklepi 80 Literatura in viri 82 Priloge 87 Seznam tabel Tabela 1: Tabela 2: Tabela 3: Tabela 4: Tabela 5: Tabela 6: Tabela 7: Tabela 8: Tabela 9: Tabela 10: Tabela 11: Tabela 12: Tabela 13: Tabela 14: Tabela 15: Tabela 16: BDV kmetijstva v BDV gospodarstva Slovenije, obdobje 1995-2004_________________17 Vrednost in struktura bruto kmetijske proizvodnje v Sloveniji, obdobje 2000-2004_______18 Dogovorjena višina in možnost doplačevanja neposrednih plačil v Sloveniji, obdobje 2003-2013________________________________________________________20 Pogajalski dogovor na področju kvot in referenčnih količin za Slovenijo_______________20 Delež dejavnosti A v BDV in letne stopnje rasti v Sloveniji, po NA, obdobje 2000-2006 _ 22 Proizvodni račun kmetijstva za Slovenijo, obdobje 2000-2004, po EAA_______________24 Osnovni podatki nekaterih modelov delnega ravnovesja ___________________________28 Razlike med prvotno različico slovenskega modela APAS in novim modelom __________ APAS/ABTA____________________________________________________________35 Matriki cenovnih elastičnosti in dolgoročnega učinka______________________________38 Osnovni viri podatkov______________________________________________________41 Uporabljene makroekonomske predpostavke____________________________________42 Pričakovane proizvajalčeve cene v obdobju 2006-2013, po shemah__________________43 Pričakovane odločitvene cene v obdobju 2005-2013, po shemah____________________44 Primerjava plačil po standardni in regionalni shemi, na enoto pridelka / prireje,__________ za leto 2007 _____________________________________________________________45 Rasti vrednosti obravnavane proizvodnje po cenah proizvajalcev in osnovnih cenah, obdobje 2007-2013 glede na leto 2006_________________________________________64 Spremembe MAC koeficientov, leta 2002, 2005 in 2013, po scenarijih________________66 Seznam slik Slika 1: Slika 2: Slika 3: Obravnavani problemi in cilji ter načrtovani ukrepi ______________________________ 15 Osnovni potek napovedovanja BDV posameznega kmetijskega proizvoda_____________37 Postavitev bruto / neto različice dela__________________________________________40 Seznam grafikonov Grafikon 1: Grafikoni 2–5: Grafikon 6: Grafikoni 7–12: Grafikoni 13–16: Gafikoni 17–22: Skupna površina, zasejana z obravnavanimi poljščinami ______________________47 Površine zemljišč, po posameznih poljščinah_______________________________48 Skupno število obravnavanih vrst živali ___________________________________50 Število živali, po posameznih vrstah______________________________________50 Intenzivnost pridelave, po posameznih poljščinah____________________________52 Intenzivnost prireje, po posameznih vrstah živali____________________________53 Grafikon 23: Skupni obseg pridelave obravnavanih poljščin______________________________55 Grafikoni 24-27: Obseg pridelave, po posameznih poljščinah________________________________55 Grafikon 28: Skupni obseg prireje obravnavanih vrst živali_______________________________57 Grafikoni 29-34: Obseg prireje, po posameznih vrstah živali ________________________________57 Grafikon 35: Skupna vrednost pridelave obravnavanih poljščin __________________________ 59 Grafikoni 36-39: Vrednost pridelave, po posameznih poljščinah______________________________60 Grafikon 40: Skupna vrednost prireje obravnavanih vrst živali____________________________61 Grafikoni 41–46: Vrednost prireje, po posameznih vrstah živali ______________________________62 Grafikon 47: Skupna vrednost proizvodnje obravnavanih proizvodov_______________________64 Grafikon 48: Grafikoni 49–52: Grafikon 53: Grafikoni 54–59: Grafikon 60: Grafikoni 61–68: Skupna dodana vrednost pridelave obravnavanih poljščin_____________________67 Dodana vrednost pridelave, po posameznih poljščinah _______________________68 Skupna dodana vrednost prireje obravnavanih vrst živali______________________69 Dodana vrednost prireje, po posameznih vrstah živali________________________69 Skupna dodana vrednost proizvodnje obravnavanih proizvodov ________________71 Primerjava predvidene rasti obsega proizvodnje med APAS/ABTA in Ag-MEMOD, po posameznih proizvodih_________________________________76 Seznam prilog Priloga 1 Pomen obravnavanih desetih proizvodov v BDV kmetijstva ____________________89 Priloga 1.1 Deleži obravnavanih desetih proizvodov v vrednosti proizvodnje in BDV kmetijstva, Slovenija, obdobje 1999-2003____________________________________________89 Priloga 2 Vmesna poraba po bruto / neto različici____________________________________90 Priloga 2.1 Razporeditev krme, ki v model ni vključena, na sektorje v živinoreji ______________90 Priloga 2.2 Delež vrednosti vmesne porabe v vrednosti proizvodnje (MAC koeficienti), po posameznih proizvodih, bruto / neto različica, referenčno leto 2002_______________90 Priloga 2.3 Vmesna poraba pri proizvodnji živinorejskih proizvodov, pred in po razporeditvi vmesne porabe iz krme_________________________________________________91 Priloga 3 Pričakovana gibanja proizvajalčevih in odločitvenih cen________________________93 Priloga 3.1 Pričakovana gibanja proizvajalčevih cen v letu 2013 v primerjavi z letom 2005, realno, po shemah_____________________________________________________93 Priloga 3.2 Pričakovana gibanja odločitvenih cen v letu 2013 v primerjavi z letom 2005, realno, po shemah_____________________________________________________93 Priloga 4 Razporeditev enotnega regionalnega plačila na proizvode ______________________94 Priloga 4.1 Izračun razporeditve enotnega regionalnega plačila na prirejo___________________94 Priloga 5 Pričakovane površine zemljišč / števila živali, po shemah_______________________95 Priloga 6 Pričakovana intenzivnost proizvodnje, po shemah_____________________________96 Priloga 7 Pričakovani obseg pridelave, po shemah ___________________________________97 Priloga 8 Pričakovana vrednost proizvodnje, po shemah, osnovne cene___________________98 Priloga 9 Pričakovana vrednost vmesne porabe, po shemah____________________________99 Priloga 10 Pričakovana dodana vrednost, po shemah, osnovne cene _____________________ 100 8 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Okrajšave in simboli Okrajšave in simboli ABTA APAS BA BDV BF CEEC DV EAA EAF EC EG ESA ESIM model EU EU-15 EU-25 FAO FAPRI GEMSAFI GOLD model GVŽ KIS MA MAC mio MK MKGP MPG mrd NA NACE NP OECD PA M PK PP PSE PT RS Rs SH SI SKD SKP SNA SPEL Ss Spt SURS UMAR USDA WH WTO Ekonomski računi kmetijstva po aktivnostih (Activity Based Table of Accounts) Simulacijski model za agrarnopolitične analize (Agricultural Policy Anaysis Simulator) Ječmen (Barley) Bruto dodana vrednost Meso govedi (Beef) Države Srednje in Vzhodne Evrope (Central and Easteran European Countries) Dodana vrednost Ekonomski računi kmetijstva (Economic Accounts for Agriculture) Ekonomski računi gozdarstva (Economic Accounts for Forestry) Evropska komisija (European Commision) Jajca (Eggs) Sistem nacionalnih računov (European System of Accounts) European Simulation Model Evropska unija 15 držav članic Evropske unije (Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luxemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska, Velika Britanija) 25 držav članic Evropske unije (EU-15 ter Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija, Slovaška) Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (Food and Agriculture Organisation of the United Nations) Raziskovalni inštitut za agroživilsko politiko (Food and Agricultural Policy Research Institute, Columbia, U.S.A.) Večsektorski izračunljivi model splošnega ravnotežja Slovenije Grain, Oilseed, Livestock and Dairy Model Glava velike živine (1 GVŽ = 600 kg) Kmetijski inštitut Slovenije Koruza (Maize) Matrika koeficientov po aktivnostih (Matrix of Activity Coefficients) Milijon Mleko (Milk) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Sektor prireje mesa goved; vključuje tudi meso izločenih krav, klavnih prvesnic, zaklanih telet in volov (ne le mladega pitanega goveda) Milijarda Nacionalni računi (National Accounts) Statistična nomenklatura dejavnosti v EU (Nomenclature statistique des activities economiques dans la Communaute Europeene) Neposredna plačila (Direct payment) Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development) Matrika za agrarnopolitične analize (Policy Analysis Simulator) Meso prašičev (Pork) Proizvajalčeve cene (Producer price) Ocena podpor proizvajalcem (Producer Support Estimate) Perutnina (Poultry) Sladkorna pesa (Sugar beet) regionalna shema Meso drobnice (Sheep) Slovenija Standardna klasifikacija dejavnosti Skupna kmetijska politika Sistem nacionalnih računov (System of National Accounts) Proizvodni in dohodkovni sektorski model za kmetijstvo (Sectoral Product Standardna shema Shema prostega trga Statistični urad Republike Slovenije Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike (United States Department of Agriculture) Pšenica (Wheat) Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organisation) Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Povzetek/Summary Delovni zvezek 2/2007 UMAR 9 Povzetek Razvili smo nacionalni kmetijski sektorski model APAS/ABTA (Simulacijski model za agrarnopolitične analize / Ekonomski računi kmetijstva po aktivnostih), ki je namenjen ocenjevanju letnih stopenj rasti dodane vrednosti slovenskega kmetijstva v tekočem srednjeročnem obdobju. Model temelji na dveh že izgrajenih orodjih, po katerih nosi ime. Prvo med njimi je bilo razvito za potrebe ocenjevanja sprememb dohodka kmetijskih proizvajalcev po pristopu Slovenije k EU. Posodobili smo ga z novejšimi podatki in priredili potrebam letnega napovedovanja dodane vrednosti. Drugo orodje je bogat vir informacij o razmerjih v kmetijski proizvodnji. Uporabili smo ga za oceno vmesne porabe pri izračunanem obsegu proizvodnje. Pripravili smo letne napovedi rasti dodane vrednosti desetih proizvodov v tekočem srednjeročnem obdobju. Ostajajo isti, kot so bili v prvotnem modelu APAS: pšenica, koruza, ječmen, sladkorna pesa, mleko, govedo, prašiči, perutnina, drobnica in jajca. V obdobju naše napovedi se bo izvajala reformirana skupna kmetijska politika. Kot primerjavo standardni shemi neposrednih plačil, ki smo jo v Sloveniji izvajali do leta 2007, smo proučevali vpliv prevzema čiste regionalne sheme, hkrati pa ugotavljali tudi posledice hipotetične možnosti prepustitve kmetijstva prostemu (svetovnemu) trgu. Proučevani scenariji niso izbrani zato, ker bi morda predpostavljali, da obstajajo resne možnosti njihove uresničitve, ampak so nam pomenili zanimive teoretične opcije za preverjanje zmožnosti modela in prikaz dilem kmetijske politike. Rezultati našega izračuna so pokazali, da bi se skupni obseg obravnavane proizvodnje v obdobju do leta 2013 v primeru nadaljevanja standardne in tudi uveljavitve regionalne sheme nekoliko povečeval, pogoji prostega trga pa bi z nižjimi cenami in ukinitvijo finančnih pomoči povzročili njegovo relativno hitro zmanjševanje. Skupni obseg proučevanih poljščin naj bi se v obdobju do leta 2013 glede na 2005 v vseh treh opazovanih okoljih povečal, različno po shemah, vendar v največji meri zaradi še naprej naraščajoče intenzivnosti pridelave. Skupno število živali in s tem prireja mesa bi se do leta 2013 povečala po standardni in nekoliko tudi po regionalni shemi. Uvedba regionalnih plačil bi spremenila strukturo obravnavane proizvodnje. Znižalo bi se predvsem število govedi, zvišalo pa število drobnice. V pogojih prostega trga bi se skupno število živali znižalo. Skupna dodana vrednost obravnavanih desetih kmetijskih proizvodov bi se v obdobju do leta 2013 postopoma zniževala tudi v pogojih standardne sheme, kar bi bila predvsem posledica povečevanja razlik med rastjo cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih in cen vmesne porabe za njihovo proizvodnjo. To sta eksterna podatka modela. Prve cene naj bi pri obravnavanih proizvodih v pogojih standardne ali regionalne sheme v povprečju v prvih letih napovedi najprej nekoliko padle, nato pa se proti koncu opazovanega obdobja nekoliko zvišale, vendar svoje ravni iz leta 2005 ne bi dosegle. V pogojih prostega trga bi padle precej bolj, za okoli četrtino. Cene vmesne porabe naj bi se po predvidevanjih povečevale skladno z rastjo inflacije. Po naših izračunih naj bi se skupna dodana vrednost obravnavanih desetih proizvodov do leta 2013 glede na leto 2005 v pogojih nadaljevanja standardne sheme znižala za okoli četrtino, v primeru uveljavitve čiste regionalne sheme pa za okoli polovico. Reforma kmetijske politike bi na tako izrazito znižanje dodane vrednosti vplivala predvsem zaradi metodologije izračuna, saj proizvodno nevezana plačila v nasprotju s proizvodno vezanimi niso sestavni del dodane vrednosti dejavnosti. V pogojih prostega trga bi imela opazovana dodana vrednost že v letu 2010 negativno vrednost, saj bi stroški proizvodnje ob občutno nižjih cenah proizvodov in ukinitvi finančnih pomoči presegli njeno vrednost. 10 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Povzetek/Summary Zaradi pričakovanega zniževanja dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva, hkrati pa predvsem razmeroma hitrega razvoja ostalih dejavnosti, lahko v tekočem srednjeročnem obdobju pričakujemo nadaljevanje zniževanja deleža kmetijske dejavnosti v skupni dodani vrednosti gospodarstva. V tekočem srednjeročnem obdobju naj bi se njen delež z zdajšnjih 2,3 % znižal na okoli 1 % skupne dodane vrednosti, v primeru prepustitve dejavnosti prostim pogojem trga pa bi kmetovanje kmalu postalo neekonomično. Za ohranitev kmetijstva bo torej še naprej izjemno pomembno družbeno vrednotenje njegovih številnih vlog, ki niso ozko vezane le na proizvodnjo hrane. Ključne besede: kmetijstvo, napovedovanje, ekonomski položaj, dodana vrednost, modeliranje, Slovenija, Evropska unija Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Povzetek/Summary Delovni zvezek 2/2007 UMAR 11 Summary We constructed a national agricultural sector APAS/ABTA model (Agricultural Policy Anaysis Simulator / Activity Based Table of Accounts) designed for estimating annual growth rates of value added in the Slovenian agriculture in the current medium-term period. The model is based on two existing tools after which it was named. The first was developed for the purpose of estimating the changes in agricultural producers’ income after Slovenia’s accession to the EU. This model has been updated with newer data and adapted for annual value added forecasting. The second tool provides ample data on the ratios in agricultural production. We have used these data to estimate intermediate consumption for the calculated production levels. We further prepared annual forecasts of value added growth for ten products in the current medium-term period. The products remain the same as in the original APAS model: wheat, maize, barley, sugar beet, milk, beef, pork, poultry, sheep and goats, and eggs. Our forecasting period coincides with the launching of the 2003 CAP direct payments reform. As a comparison to the standard scheme of direct payments, which in Slovenia was implemented until the year 2007, we examined the potential effect of adopting a regional single payment scheme and the implications of a hypothetical full liberalisation of trade in agricultural products. The selected scenarios have not been chosen because they are regarded as highly probable but rather as interesting theoretical alternatives for testing the model’s capacity and presenting the dilemmas of agricultural policy. The results of our calculation showed that the overall level of the analysed production would rise moderately up until 2013 if the currently applied standard scheme was retained, while the conditions in a liberalised market (lower prices and termination of financial assistance) would cause its relatively rapid decrease. The total volume of the analysed crops would increase at varying rates in all three observed schemes, although this rise would mainly be underpinned by the continuing growth of production intensity. The total livestock number and hence the total meat production would increase by 2013 by keeping the standard scheme. Both would also grow somewhat in the regional scheme. The introduction of regional payments would change the structure of the analysed production: the number of cattle would drop while the number of sheep and goats would increase. If the agricultural market was liberalised, the total number of livestock animals would fall. The overall value added of the ten analysed agricultural products would also drop gradually in the period up until 2013 in the standard scheme regulation, largely as a result of the growing gaps between the rises in agricultural producer prices and prices of intermediate consumption for their production. These figures represent the model’s external data. In the standard or regional scheme model, producer prices of the analysed products are projected to generally fall slightly in the first few years of the forecasting period and rise again towards the end of the period, although they would not reach the level from 2005. In the free market, these prices would drop much more, by approximately 25%. The rises of intermediate consumption prices are projected to be consistent with inflation. Calculations showed that the overall value added of the ten analysed products would drop by approximately 25% in 2013 over 2005 in the currently applied standard scheme and by approximately 50% in the regional single payment scheme. The reform of agricultural policy would result in such a sharp drop mainly owing to the 12 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Povzetek/Summary calculation methodology, since subsidies on production are not part of value added, in contrast to subsidies on products. If trade in agricultural products were fully liberalised, the analysed value added would already turn negative in 2010 when production costs would exceed its value as a result of lower product prices and abolition of all agricultural subsidies. Due to the expected decrease in agriculture’s value added and particularly the anticipated relatively fast development of other activities, the proportion of agricultural activity to total economy’s value added can be expected to drop further in the current medium-term period. This proportion is projected to shrink from the current 2.3% to around 1% of total value added in this period. If the sector was fully liberalised, agricultural production would probably become inviable in a relatively short time. In order to keep the agricultural sector viable in the future, it will therefore be necessary to reconsider its many social roles that are not strictly limited to food production. Key words: agriculture, forecasting, economic position, value added, modelling, Slovenia, European Union Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Uvod Delovni zvezek 2/2007 UMAR 13 1 Uvod Strokovna analiziranja in napovedovanja ekonomskega položaja so obvezna podlaga vsakemu ustreznemu razvijanju in vodenju ekonomske politike. Medtem ko lahko analiziranja pojmujemo kot osnovo za razumevanje delovanja posameznih pojavov v preteklosti (ex-post), pa so napovedovanja (ex-ante) njihova nadgradnja, ker se nanašajo na proučevanje predvidenih gibanj v praviloma vedno negotovi prihodnosti. Zaradi svoje posebne vloge so nepogrešljiva pri pripravi različnih ekonomskih in razvojnih dokumentov, pa tudi pri sprotnem prilagajanju ukrepov ekonomske in razvojne politike spremembam v dejanskih gibanjih. Pomen napovedi ekonomskih aktivnosti je še mnogo večji, če upoštevamo, da gospodarstva hkrati tudi usmerjajo v želeno smer, saj vplivajo na pričakovanja in s tem na dogajanja sama (Kydland, Prescott’s, 2004). Pri tem seveda ne gre za napovedovanja v klasičnem pomenu besede, temveč za v mnogih pogledih najverjetnejše razplete dogajanj ob določenih predpostavkah. Prav tem je torej potrebno posvetiti posebno pozornost, saj se v primeru, da se te ne bodo uresničile, ne bodo uresničile niti napovedi same (European Commission, Directorate - General for Agriculture, 2005a). Analiziranje in še posebej napovedovanje posameznih ekonomskih gibanj nikoli ni enostavno in preprosto delo, saj praviloma vedno zahteva široko poznavanje proučevanega pojava. V kmetijstvu je to še toliko bolj zapleteno, ker je že samo razumevanje delovanja kmetijskih trgov zelo zahtevno. Njihova narava je izjemno kompleksna, praviloma mnogo bolj kot narava večine trgov industrijskih proizvodov ali storitev. Kmetijski proizvajalci se težje in z odlogom odzivajo na tržne spremembe. Posebnosti kmetijske dejavnosti izhajajo iz njene posebne občutljivosti zaradi (Hallam, 1990; Avsec, 1997; Turk, 2001): bioloških in atmosferskih tveganj, neelastičnosti povpraševanja po hrani, omejenosti zemlje in drugih naravnih virov, razmeroma dolgotrajnih pridelovalnih postopkov, velikega števila proizvajalcev1 v primerjavi z oligopolno organizirano predelavo, trgovino, bančništvom, zavarovalništvom ali drugimi nekmetijskimi dejavnostmi in povezanosti dogajanj na različnih kmetijskih trgih. Posebno vlogo pri razvoju posameznih kmetijskih trgov in s tem kmetijstva v celoti igrajo aktualne kmetijske politike, prisotne v velikem delu sveta. Te se v skrbi za ohranjanje dohodkov kmetijskih proizvajalcev skozi zgodovino spreminjajo in prilagajajo razmeram, običajno pa vse temeljijo na finančnih spodbudah proizvajalcem. V Skupni kmetijski politiki EU (SKP) so bile pomoči vse do zadnje reforme v letu 2003 v veliki meri vezane na proizvodnjo in so izkrivljale proste tržne rešitve glede ponudbe in povpraševanja ter posledično tudi cen kmetijskih proizvodov (Erjavec, 2003). Proizvajalce so spodbujale k ohranjanju kmetijske pridelave, hkrati pa jih s svojim tržno cenovnim delom plačil usmerjale k proizvodnji določenih proizvodov in neposredno prispevale k večji gospodarski aktivnosti te dejavnosti. Stanje se spreminja šele v novejšem času, ko se tudi v kmetijstvu vse bolj uveljavljajo zakonitosti tržnega delovanja. Za strokovno kar najustreznejše napovedovanje gospodarskih aktivnosti na kmetijskih trgih v Sloveniji je zelo pomembno dobro poznavanje različnih pristopov posameznih domačih in tujih institucij, ki se s tem delom ukvarjajo. Povezava z zunanjim svetom je bila velika že v preteklosti, z vključevanjem Slovenije v mednarodne povezave pa se je še povečala. Zakaj pripravljati analize in napovedi? Kaj je pri tem v dejavnosti kmetijstva nujno upoštevati? 1 V tem delu zaradi enostavnosti uporabljamo izraza ‘proizvajalci’ in ‘proizvodnja’, čeprav je za kmetijstvo pravilneje uporabiti izraze ‘pridelovalci in rejci’ ter ‘pridelava in prireja’. Te izraze uporabljamo le, kadar se nanašajo ločeno na rastlinski del (pridelavo) ali živinorejo (prirejo). 14 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Uvod Kdo se z analizami in napovedmi v kmetijstvu ukvarja v svetu... ... in kdo v Sloveniji? Med najpomembnejše tuje organizacije, ki se ukvarjajo s tovrstnim področjem, lahko štejemo: Evropsko komisijo (EU), Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike (USDA), Raziskovalni inštitut za agroživilsko politiko (FAPRI) ter Svetovno organizacijo za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO). Posamezne institucije pri svojem delu uporabljajo različna metodološka orodja, ki jih praviloma razvijajo same in jih skozi čas nenehno izpopolnjujejo. Njihovo poznavanje lahko precej pripomore k izgradnji in izboljševanju lastne metode, predvsem pa k dobremu razumevanju delovanja kmetijskih trgov, ki je v Sloveniji precej podobno kot v ostalih evropskih državah. V Sloveniji takšne napovedi pripravljajo predvsem na Katedri za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (BF) in Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS). Njihove glavne strokovne ugotovitve upoštevamo v širših strokovnih krogih, med drugim tudi pri pripravi napovedi širših gospodarskih gibanj na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Tudi v Sloveniji imamo razvitih že kar nekaj metodologij za napovedovanje srednjeročnih gibanj na področju kmetijstva in z njim povezanih dejavnosti. Večinoma so bile razvite za ocenjevanje posledic vključitve Slovenije v mednarodne integracije in za presojo učinkov kmetijske politike, nanašajo pa se na daljše časovno obdobje. Vse razvite metodologije so vsaj deloma uporabne tudi za ocenjevanje in napovedovanje posameznih elementov gospodarske aktivnosti dejavnosti kmetijstva, ki jo lahko merimo z bruto dodano vrednostjo dejavnosti (BDV). Nobena izmed njih pa ni bila razvita prav v ta namen in večinoma ne omogoča pridobitve rezultatov za posamezna koledarska leta v naslednjem srednjeročnem obdobju. Medtem ko so bile okvirne napovedi za prvi, to je proizvodni del dodane vrednosti že pridobljene, pa problem ostaja predvsem v ustreznem napovedovanju drugega dela, to je vmesne porabe. Ta je natančno ovrednotena za obdobja v preteklosti, izsledki teh analiz pa še niso bili uporabljeni pri dinamičnem napovedovanju za posamezna leta v prihodnosti. V Sloveniji tako nimamo ustreznega orodja za napovedovanje dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva, s tem pa niti ne izračunov napovedi njenih gibanj. S čim in kako napovedovati gibanja dodane vrednosti slovenskega kmetijstva? 1.1 Namen in cilji dela Za rešitev opredeljenega problema smo postavili predvsem dva cilja, ki sta bila (i) razviti orodje za napovedovanje in (ii) pripraviti napoved sprememb. Želeli smo razviti empirično orodje za letno napovedovanje sprememb dodane vrednosti najpomembnejših kmetijskih proizvodov v Sloveniji in s tem tudi za ocenjevanje pričakovanega gibanja dodane vrednosti slovenskega kmetijstva na agregatni ravni v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pri tem ni bil namen izdelati povsem novo metodologijo, pač pa v kar največji možni meri uporabiti in ustrezno kombinirati že razvite metode dela za analiziranje in napovedovanje tistih dogajanj, ki vplivajo na gibanje dodane vrednosti kmetijstva. Želeli smo pridobiti preprosto in pregledno orodje, ki bi omogočalo razmeroma enostavno in hitro ocenjevanje sprememb gibanj, čeprav na marsikaterem področju tudi s pomočjo nujnih teoretičnih poenostavitev. V ospredju naj bi bila predvsem njegova neposredna aplikativna vrednost, zato smo posebno pozornost posvetili oblikovanju virov podatkovne baze in si s tem pripravili možnosti za kasnejše enostavne posodobitve rezultatov. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Uvod Delovni zvezek 2/2007 UMAR 15 S pomočjo novega empiričnega orodja smo želeli osvetliti sedanje in pričakovane spremembe na obravnavanih kmetijskih trgih, na tej podlagi pa nato pridobiti grobo oceno letnih sprememb na agregatni ravni slovenskega kmetijstva. Zanimalo nas je gibanje dodane vrednosti v tekočem srednjeročnem obdobju, to je v obdobju do leta 2013. S tem letom se zaključuje tekoča finančna perspektiva Evropske unije in tako tudi obdobje, za katero je bila sprejeta reformirana skupna kmetijska politika. Z njo je bilo državam članicam prepuščeno kar nekaj možnosti za izbiro različnih oblik njene izvedbe, zadnje države pristopnice pa naj bi uvedle regionalno shemo plačil. V našem delu nas je zanimal predvsem vpliv čiste regionalne sheme na rast dodane vrednosti slovenskega kmetijstva, kot primerjalna možnost pa tudi njene verjetne spremembe v pogojih prostega delovanja trga. 1.2 Delovne hipoteze Predvidevali smo, da je zgoraj zastavljeni osnovni cilj mogoče izpolniti s pomočjo kombinacije dveh že izgrajenih empiričnih orodij, to je • simulacijskega sektorskega modela za analizo kmetijske politike (ang. Agricultural Policy Analysis Simulator, APAS) in • metode ekonomskih računov za kmetijstvo po aktivnostih (ang. Activity Based Table of Accounts, ABTA). Model APAS omogoča izdelavo napovedi ponudbe oziroma proizvodnje (outputa) posameznih kmetijskih proizvodov. Z njegovo pomočjo so že bile opravljene napovedi za proizvode slovenskega kmetijstva, pri katerih imajo skupne tržne ureditve pomemben vpliv na ekonomske rezultate poslovanja (Kavčič, 2000; Kavčič, Erjavec, 2001; Kavčič in sod., 2002; Kavčič, Erjavec, 2003). V zadnjih verzijah modela so bili to pšenica, koruza, ječmen, sladkorna pesa, mleko, meso govedi, prašičev, perutnine in drobnice ter jajca. Ustrezno orodje smo poskušali pridobiti s pomočjo kombinacije APAS modela in ABTA računov Slika 1: Obravnavani problemi in cilji ter načrtovani ukrepi PROBLEMI: • ni orodja za napovedovanje letnih rasti BDVkmetijstva • ni izračuna napovedi letnih rasti BDV kmetijstva (le ocene) CILJI: sestaviti orodje za \ napovedovanje letne \ rasti BDVkmetijstva izračunati letne rasti BDV I najpomembnejših kmet. / sektorjev do 2013 / UKREPI: i prilagoditi orodje za \ napovedovanje \ proizvodnje i uporabiti račune za I oceno vmesne porabe / i pripraviti napoved BDV / 16 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Uvod Metoda ABTA omogoča natančno izdelavo ocene vmesne porabe (inputa) posameznih kmetijskih proizvodov Izdelane so že bile ocene porabe za obdobje 1992-2003 (Rednak, 2003 in 2004). Ker je ocena vrednosti vmesne porabe po tej metodi nadgradnja modelnih kalkulacij, ki so bile podlaga za pripravo ocen vmesne porabe v prvotnem modelu APAS, smo pričakovali, da bomo z uporabo rezultatov teh računov izboljšali njeno napoved in posredno tudi napoved dodane vrednosti obravnavanih kmetijskih proizvodov Glede izgradnje in uporabnosti modela smo postavili naslednjo hipotezo: • Izgrajeni model bo omogočal razmeroma dobro podlago za pridobitev hitre in enostavne ocene sprememb vrednosti proizvodnje in vmesne porabe ter s tem dodane vrednosti najpomembnejših proizvodov slovenskega kmetijstva v tekočem srednjeročnem obdobju. Z njim bo hkrati pridobljena tudi celovitejša slika vzročno - posledičnih povezav med posameznimi dejavniki, ki vplivajo na spremembo opazovanih vrednosti. V nadaljevanju smo želeli preveriti še tri hipoteze o spremembi dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v naslednjem obdobju: • Ob pričakovanem padcu cen se bo agregatna raven podpor v kmetijstvu po pristopu Slovenije k Evropski uniji povečala, zato ne pričakujemo izrazitih sprememb obsega dodane vrednosti na agregatni ravni (Erjavec in sod, 2003; Rednak, 2003); • Rast dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva v naslednjih letih bo odvisna tudi od izbire sheme neposrednih plačil in časa uvedbe reforme. Ker se bodo s spremenjeno shemo reformirane skupne kmetijske politike zasledovali drugi, neproizvodni cilji te dejavnosti, se bodo finančne pomoči iz proizvodno vezanih v veliki meri spremenile v proizvodno nevezana plačila. Le prve pomoči so del dodane vrednosti, druge pa ne, zato se bo dodana vrednost z letom implementacije nominalno znižala (UMAR, 2004); • Pomen kmetijstva se bo v Sloveniji verjetno še zmanjšal, predvsem zaradi razvoja nekmetijskih gospodarskih dejavnosti, vsekakor pa bo to zmanjšanje manj izrazito, kot je bilo v devetdesetih letih2 (OECD, 2001). 2 Trditev o pomenu kmetijstva v Sloveniji je navedena ob razpravi o prispevku kmetijske dejavnosti k celotni nacionalni gospodarski aktivnosti, torej jo gre razumeti v kontekstu gospodarskega (ekonomskega) položaja kmetijstva. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Delovni zvezek 2/2007 UMAR 17 2 Pregled objav Pri pregledu najpomembnejših objav smo najprej okvirno predstavili kmetijstvo kot del nacionalnega gospodarstva v Sloveniji in temeljni vpliv politike na njeno gospodarsko aktivnost. Osrednji del poglavja sta dve za naše delo ključni metodologiji, in sicer ocenjevanja ter napovedovanja aktivnosti. Po okvirnem pregledu sektorskega modeliranja smo podrobneje prikazali izgradnjo simulacijskega sektorskega modela, ki smo ga uporabili kot naše osnovno orodje. Ob koncu poglavja smo predstavili metodologijo in rezultate študij, s katerimi smo kasneje primerjali rezultate našega dela. 2.1 Kmetijstvo in kmetijska politika Po Standardni klasifikaciji dejavnosti, ki se uporablja za potrebe statistike in analitike v nacionalnem in mednarodnem merilu, je gospodarstvo razvrščeno na sedemnajst področij. Kmetijstvo skupaj z lovom in gozdarstvom sodi v prvo, to je A področje, ki ga sestavljata (i) oddelek kmetijstvo in lov ter (ii) oddelek gozdarstvo (SURS, 1996). Prispevki posameznih področij k skupni gospodarski aktivnosti, ki jo običajno merimo z bruto dodano vrednostjo, so zelo različni in se z gospodarskim razvojem v daljšem časovnem obdobju tudi relativno močno spreminjajo. Prispevek dejavnosti kmetijstva, ki je predmet naše raziskave, je v manj razvitih gospodarstvih relativno velik, z njihovim razvojem pa se razmeroma hitro znižuje in je v razvitih državah relativno nizek. V Sloveniji je bil v letu 2004 skupno z lovom in gozdarstvom 2,5 - odstoten3. Delež dodane vrednosti kmetijstva, gozdarstva in lova v skupni dodani vrednosti gospodarstva je v Sloveniji okoli 2,5 - odstoten... Tabela 1:BDV kmetijstva v BDV gospodarstva Slovenije, obdobje 1995–2004 Tekoče cene, v mrd SIT / v % 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Gospodarstvo skupaj 2.047 2.365 2.722 3.006 3.353 3.728 4.178 4.641 5.049 5.436 Dejavnost A 86 93 111 116 109 118 123 147 128 136 kmetijstvo in lov 81 86 103 109 102 109 114 137 117 125 gozdarstvo 5 6 7 7 8 9 9 10 11 11 Delež dejavnosti A (%) 4,2 3,9 4,1 3,8 3,3 3,2 3,0 3,2 2,5 2,5 Delež kmetijstva in lova (%) 4,0 3,6 3,8 3,6 3,0 2,9 2,7 3,0 2,3 2,3 Vir podatkov: SURS, spletne strani (nacionalni računi). V letu 2002, za katerega so razpoložljivi zadnji primerljivi podatki večine ostalih držav, je kmetijstvo k skupni BDV gospodarstva prispevalo 3,2 %, kar je bilo več kot v povprečju držav EU-15 in tudi več kot v povprečju držav EU-25, kjer je bil 1,9 oziroma 2,0 - odstoten (SURS, spletne strani; Eurostat, spletne strani). V strukturi slovenske kmetijske proizvodnje imata največji delež prireja mleka in govejega mesa, pomembni dejavnosti sta tudi prašičereja in perutninarstvo. Stalež ... in v tem ima največji delež govedoreja 3 Merjenje dodane vrednosti je v pristojnosti statističnih uradov, za pripravo njene napovedi v naslednjih časovnih obdobjih pa so običajno zadolžene strokovne ekonomske institucije v okviru priprave ostalih makroekonomskih agregatov. V Sloveniji sta to Statistični urad RS in Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Zaradi zagotovitve primerljivosti je nujno, da so analize in napovedi pripravljene na podlagi enotne metodologije dela. 18 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Tabela 2: Vrednost in struktura bruto kmetijske proizvodnje v Sloveniji, obdobje 2000–2004 Vrednost, tekoče cene, v mio SIT Struktura, v % 2000 2001 2002 2003 2004 2000 2004 Kmetijska proizvodnja, skupaj 202.751 213.972 242.589 224.960 263.955 100,0 100,0 Rastlinska pridelava 95.867 93.975 120.768 100.894 135.634 47,3 51,4 žita 16.126 16.867 19.907 16.583 20.816 8,0 7,9 industrijske rastline 4.808 4.138 6.006 5.314 6.402 2,4 2,4 krmne rastline 27.186 30.901 37.105 28.352 45.446 13,4 17,2 vrtnine, sadike in okrasne rast. 10.983 11.451 13.486 13.378 13.066 5,4 5,0 krompir 4.172 3.752 4.915 4.664 4.679 2,1 1,8 sadje 17.692 13.345 18.084 16.054 18.483 8,7 7,0 vino 14.837 13.411 21.186 16.469 26.627 7,3 10,1 drugo 63 110 79 79 115 0,0 0,0 Živinoreja 103.633 116.693 118.168 120.346 124.334 51,1 47,1 živali 63.651 73.713 71.026 75.410 79.512 31,4 30,1 govedo 29.222 29.755 30.641 33.881 37.232 14,4 14,1 prašiči 19.562 26.232 22.999 22.069 22.986 9,6 8,7 konji 753 829 831 892 607 0,4 0,2 ovce in koze 1.522 1.315 1.908 1.927 1.831 0,8 0,7 perutnina 12.325 15.227 14.243 16.247 16.440 6,1 6,2 druge živali 267 355 404 395 416 0,1 0,2 živalski proizvodi 39.982 42.980 47.142 44.936 44.822 19,7 17,0 mleko 32.675 35.832 39.037 37.887 38.074 16,1 14,4 jajca 5.356 4.747 5.358 4.637 4.044 2,6 1,5 drugo 1.951 2.401 2.747 2.412 2.704 1,0 1,0 Kmetijske storitve 3.251 3.304 3.651 3.720 3.988 1,6 1,5 Vir podatkov: SURS, spletne strani(EAA računi); lastni preračun. v reji drobnice je relativno nizek, vendar se v zadnjih letih povečuje. Pridelovanje poljščin je izrazito podrejeno potrebam živinoreje. Najbolj razširjena poljščina je koruza za zrnje in za silažo, ki zaseda več kot 40 odstotkov njiv. Med industrijskimi rastlinami je pomembno pridelovanje sladkorne pese. Čeprav intenzivnost pridelovanja z leti narašča, pa so povprečni donosi večinoma še vedno precej pod ravnijo povprečja držav članic EU (Kovač, 2006)4. Slovenija je s pristopom k Evropski uniji prevzela njeno skupno kmetijsko politiko, ki se je v preteklosti večkrat spreminjala in prilagajala razmeram. Po drugi svetovni vojni je pomanjkanje hrane narekovalo visoko vrednotenje vloge kmetijstva in skrb za ohranjanje dohodkovnega položaja kmetijskih gospodarstev. Politika je sledila štirim ciljem, ki so vse do danes ostali isti: zagotavljati redno oskrbo z živili po sprejemljivih cenah za potrošnike, zagotavljati primerno življenjsko raven za kmetijske pridelovalce, povečati storilnost v kmetijski pridelavi in stabilizirati kmetijske trge. Za njihovo uresničevanje so se uporabljali številni mehanizmi, ki vplivajo na trg in cene. To so bili najprej zunanjetrgovinski ukrepi (uvozne dajatve in podpore za izvoz), ki so jim sledile intervencije na notranjem trgu (javni nakupi, določitev 4 V Sloveniji je povprečni pridelek pšenice v letu 2004 znašal 4,5 ton na hektar, kar je bilo za 28 % manj kot v povprečju EU-15 in za 23 % manj kot v povprečju EU-25. Povprečni pridelek koruze je znašal 7,8 ton na hektar, kar je bilo za 15 % manj kot v povprečju EU-15 in za 8 % manj kot v povprečju EU-25. Povprečna mlečnost je v letu 2003 znašala 4600 litrov na žival na leto, to je za 26 % manj kot v povprečju EU-15 in za 22 % manj kot v povprečju EU-25. Skupna kmetijska politika se je skozi zgodovino spreminajala, a cilji so ves čas ostajali isti Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Delovni zvezek 2/2007 UMAR 19 institucionalnih cen, podpore skladiščenju, podpore porabi). Takšna politika je sčasoma povzročala vse večje presežke hrane, vse večji obseg potrebnih finančnih sredstev in tudi vse večje pritiske Svetovne trgovinske organizacije. Potrebne so bile reforme politike, s katerimi so bile uvedene naslednje najpomembnejše novosti: (i) v letu 1984 kvote za mleko, s katerimi so omejili njegovo prirejo, (ii) v letu 1988 program podpor za praho, s katerimi so omejili pridelavo na delu zemljišč in (iii) v letu 1992 neposredna plačila na enoto površine ali glavo živali, s katerimi so nadomestili izpad dohodka zaradi znižanja intervencijskih cen pri žitih, oljnicah in govedu (povzeto po Erjavec, 2003)5. Tudi z zadnjo, v letu 2003 sprejeto reformo Skupne kmetijske politike, ki so jo morale vse države članice implementirati najkasneje do začetka leta 2007, je bilo uvedenih precej novosti, ki bodo po pričakovanjih razmeroma močno vplivale na razvoj dejavnosti v prihodnje (European Commission, Directorate - General for Agriculture, 2003; Rednak in sod., 2005). Evropsko kmetijstvo naj bi postalo konkurenčno, trajnostno in sposobno prispevati večjo družbeno korist angažiranih javnih sredstev. Uvedena so bila proizvodno nevezana, enotna plačila. Izplačevati jih bo možno na dva načina: (i) na osnovi referenčnih zneskov neposrednih plačil na posamezno gospodarstvo v preteklosti, ali pa (ii) na osnovi enotnega plačila na enoto kmetijskih zemljišč na regionalni ravni. Obe rešitvi je mogoče tudi kombinirati, del plačil pa ohraniti proizvodno vezanih. Države članice lahko del podpor ohranijo kot proizvodno vezane v obliki dosedanjih ukrepov: • pri poljščinah do 25 % vrednosti, • pri drobnici do 50 % vrednosti, • pri govedu reforma ponuja več možnosti: • do 100 % vrednosti za klavno premijo za teleta, in / ali še eno izmed sledečih možnosti: • do 100 % vrednosti premije za krave dojilje in do 40 % vrednosti klavne premije ali • do 100 % vrednosti klavne premije ali • do 75 % posebne premije za bike in vole; • pri oljčnem olju do 40 %, kot pomoč na ha oljčnikov, • pri hmelju do 25 % vrednosti. Za pridobitev finančnih pomoči bodo morala kmetijska gospodarstva izpolnjevati stroge in natančne pogoje na področju varstva okolja, varnosti hrane in dobrobiti živali. Večjim gospodarstvom se bodo neposredna plačila postopno zniževala. Skupna višina izdatkov za neposredna plačila ne sme preseči proračunskih dogovorov, v nasprotnem primeru se bodo ta znižala (Council of the European Union, 2004). Slovenija je z izvedbo različnih reform že pred pristopom k Evropski uniji poskušala v največji možni meri simulirati ukrepe Skupne kmetijske politike in se na ta način pripraviti na razmere po pristopu (Volk, 2004). Uvedla je primerljive tržne ureditve in z njimi neposredna plačila na površino in premije na žival, pa tudi izravnalna plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi. Ob pristopu je bilo dogovorjeno, da lahko Slovenija takoj uveljavlja neposredna plačila v višini 25-odstotne ravni plačil v Evropski uniji, do leta 2013 pa postopoma do polne višine. V tem času ima možnost doplačevanja neposrednih plačil iz nacionalnega proračuna. Z zadnjo reformo so bila uvedela proizvodno nevezana plačila, vendar je del podpor lahko ohranjen kot proizvodno vezan Slovenija si je ob pristopu k EU izpogajala možnost doplačevanja neposrednih plačil... 5 Poleg sprememb v prvem stebru (tržno-cenovnem delu) Skupne kmetijske politike je postajal vse pomembnejši njen drugi steber (razvoj podeželja), s katerim pa se pri našem delu nismo posebej ukvarjali. 20 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Tabela 3: Dogovorjena višina in možnost doplačevanja neposrednih plačil v Sloveniji, obdobje 2003–2013 V %, neposredna plačila v EU-15 = 100 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 EU 0 25 30 35 40 50 60 70 80 90 100 Slovenija 75 60 60 60 60 50 40 30 20 10 0 Skupaj 75 85 90 95 100 100 100 100 100 100 100 Vir podatkov: RS, EU, Pristopna pogodba Republike Slovenije k Evropski Uniji, 2004. ... ter razmeroma ugodno količino kvot in referenčnih količin Posebno pomemben je dogovor o višini kvot in referenčnih količin, ki pri nobenem proizvodu niso bile nižje od takratne proizvodnje (UVI, 2003). Kvota pomeni natančno določitev obsega pridelave, ki ne sme biti presežen in je določen za posamezno državo članico in vsakega pridelovalca ali rejca posebej. Dogovorjena je za mleko in sladkor. Referenčne količine določajo obseg pridelave ali prireje, ki je podprt z neposrednimi plačili ali premijami. Referenčne količine ne omejujejo obsega proizvodnje, pač pa določajo obseg, ki je subvencioniran in s tem tudi dohodkovno zanimiv. Veljajo za poljščine, krave dojilje in drugo govedo, drobnico in oljčno olje. Največje omejitve se pričakuje pri reji krav dojilj in prireji mleka. Tu naj bi bilo število kvot in premij po razdelitvi hitro izčrpano, ob nadaljevanju sedanjih trendov rasti pa bi lahko prišlo do prekoračitve dovoljene proizvodnje (Erjavec in sod., 2003). Tabela 4: Pogajalski dogovor na področju kvot in referenčnih količin za Slovenijo Enota Dogovor Poljščine t 659.65 pridelek t/ha 5,2 površina ha 125.17 Sladkor (A+B) t 72.55 A kvota t 48.15 B kvota t 4.81 kvota za surovi sladkor t 19.58 Mleko skupaj* t 560.42 prodaja mlekarnam t 467.06 neposredna prodaja št. glav 93.36 Krave dojilje - premija št. glav 86.38 Biki, voli - premija št. glav 92.27 Govedo - klavna premija št. glav 196.98 Drobnica - osnovna premija št. glav 84.90 Vir podatkov: RS, EU, Pristopna pogodba Republike Slovenije k Evropski Uniji, 2004. Opomba: * v letu 2007: 576.638 t. Za nove države članice, torej tudi za Slovenijo, je bila kot obvezno izhodišče pri izvedbi reforme postavljena regionalna različica enotnega plačila. Skupna masa vseh neposrednih plačil je bila omejena z nacionalno finančno ovojnico. Enotno regionalno plačilo je tako kot za prvotne članice mogoče kombinirati z dovoljenimi oblikami proizvodno vezanih plačil ter z zgodovinskimi plačili za mleko in hmelj. Tudi zanje veljajo pravila navzkrižne skladnosti, vendar so izločene iz sistema modulacije in finančne discipline. Ohranja se v pristopnih pogajanjih določen sistem postopnega dvigovanja neposrednih plačil iz skupnega proračuna Evropske unije ter možnost dopolnjevanja plačil iz nacionalnega proračuna. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Delovni zvezek 2/2007 UMAR 21 Slovenija se je odločila, da bo z reformo pričela z letom 2007 (Vlada RS, 2004b). Opravljenih je bilo več študij o posledicah implementacije posameznih možnih shem na slovensko kmetijstvo (Rednak in sod., 2004; Erjavec in sod., 2005; Kavčič, Erjavec, 2005a). Že s prvimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da bi uvedba regionalne sheme kmetijsko dejavnost postavila v povsem novo ekonomsko okolje, kjer se sočasno spreminjajo cene, cenovna razmerja in tudi ukrepi kmetijske politike. Regionalno plačilo naj bi vodilo v ekstenziviranje proizvodnje na agregatni ravni kmetijstva in z njim bi pridobila predvsem manjša kmetijska gospodarstva. Proizvodni potencial slovenskega kmetijstva bi v določeni meri ostal neizkoriščen, čeprav bi tovrstni ukrepi spodbudili proizvajalce k povečanju obsega površin v obdelavi. Izrazito bi se prerazporedila sredstva, saj bi bile posamezne dejavnosti kmetijstva različno prizadete. Položaj bi se najbolj poslabšal ekonomsko močnim in intenzivnim govedorejskim kmetijam, predvsem v prireji mesa, deloma pa tudi v prireji mleka. V kasnejših raziskavah se je povečeval izbor možnih shem reforme, in sicer predvsem v smeri različnih kombinacij regionalnega plačila z dovoljenimi proizvodno vezanimi plačili, zgodovinskimi pravicami in dodatnimi plačili za reševanje sektorjev v težavah (Rednak in sod., 2005; Kavčič, 2006). V Sloveniji je bila reforma uvedena leta 2007, izbrana pa kombinacija regionalnega plačila z nekaterimi proizvodno vezanimi plačili 2.2 Metodologije ocenjevanja gospodarske aktivnosti Gospodarsko aktivnost dejavnosti kmetijstva ocenjujemo s tremi računi, in sicer sistemom nacionalnih računov, ekonomskih računov za kmetijstvo in ekonomskih račun kmetijstva po aktivnostih. Kategorije vseh treh računov so med seboj neposredno primerljive, razlikujejo pa se predvsem v nivoju zajetja dejavnosti. 2.2.1 Nacionalni računi (NA) Mednarodno primerljiv računovodski okvir za sistematično in podrobno ocenjevanje gospodarstva, njegovih sestavnih delov in odnosov z drugimi gospodarstvi so nacionalni računi (ang. National Accounts, NA). Predstavljajo povezano, skladno in integrirano celoto makroekonomskih računov, bilanc in tabel, ki temeljijo na mednarodno veljavnih konceptih, definicijah, klasifikacijah in računovodskih pravilih (Bloem, 1990; citirano po Hren, 2001). Podatki in indikatorji so prikazani na podlagi standardne klasifikacije dejavnosti. Po njej je nacionalno gospodarstvo razdeljeno na posamezna področja, kjer eno izmed njih predstavlja kmetijstvo, lov in gozdarstvo. Nacionalni računi se pripravljajo po proizvodnem in po izdatkovnem pristopu. Pri našem delu nas je zanimal prvi pristop, po katerem so temeljni agregati nacionalnih računov naslednji (SURS, 2005b): Proizvodnja (output) v prodajnih cenah - Davki na proizvode + Subvencije na proizvode = Proizvodnja (output) v osnovnih cenah - Vmesna poraba = Bruto dodana vrednost v osnovnih cenah Najširši okvir za ocenjevanje aktivnosti gospodarstva predstavljajo nacionalni računi, kjer je kmetijstvo, lov in gozdarstvo eno izmed dejavnosti gospodarstva + Neto davki na proizvode in storitve = Bruto domači proizvod 22 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost proizvodov in storitev + Prilivi primarnih dohodkov iz tujine - Odlivi primarnih dohodkov iz tujine = Bruto nacionalni dohodek Proizvodnja je enaka vrednosti dokončanih proizvodov in opravljenih storitev od začetka do konca leta. Vrednoti se po prodajnih oziroma proizvajalčevih cenah brez DDV, iz katerih so izločeni vsi davki na proizvode in storitve, vključene pa so subvencije na proizvode in storitve. S tem dobimo vrednost proizvodnje v osnovnih cenah. Vmesna poraba je vrednost vseh proizvodov in storitev, ki so uporabljeni kot vložki v proizvodnem procesu. Vrednotena je v cenah kupcev v času porabe in brez DDV. Dodana vrednost predstavlja izravnalno postavko v računu proizvodnje, saj je izračunana kot razlika med vrednostjo proizvedenega blaga in storitev (outputa) in vrednostjo vmesne porabe (inputa). To je torej novo ustvarjena oziroma povečana vrednost proizvodov in storitev (Surs, 2005b). Prikazana je lahko v bruto ali neto vrednosti, torej pred ali po upoštevanju porabe fiksnega kapitala. Podobno kot proizvodnja je tudi dodana vrednost vrednotena v osnovnih cenah. Račun lahko dalje razvijamo tako, da prištejemo neto davke na proizvode in storitve (dobimo bruto domači proizvod) in neto prilive / odlive dohodkov iz / v tujino (dobimo bruto nacionalni dohodek), vendar to že ni bil več predmet naše raziskave. Tabela 5: Delež dejavnosti A v BDV in letne stopnje rasti v Sloveniji, po NA obdobje 2000–2006 enota 2000 2001 2002 2003 2004 2005 napoved 2006 napoved DV dejavnosti A, v tekočih cenah mrd SIT 118,4 123,3 147,0 127,8 136,1 137,1 137,6 Delež v DV gospodarstva skupaj % 3,2 3,0 3,2 2,5 2,5 2,4 2,2 DV dejavnosti A, v stalnih cenah 2000 mrd SIT 118,7 104,3 120,4 101,8 113,2 114,4 115,6 Realne letne stopnje rasti, v % % -12,2 15,5 -15,4 11,2 1,0 1,0 Vir podatkov: SURS, spletne strani (nacionalni računi); Umar, 2005b (napovedi za leti 2005 in 2006). Ekonomski računi za kmetijstvo so satelitski računi nacionalnih računov, ki se od le-teh razlikujejo po... Izračuni nacionalnih računov so objavljeni v tekočih in stalnih cenah, v stopnjah letne rasti ali v deležih, so letni ali četrtletni. Nekatere letne podatke o dodani vrednosti gospodarstva in deležu dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva, ki je označeno kot dejavnosti A, prikazujemo v Tabeli 5. Iz nje je razvidno, da se je dodana vrednost te dejavnosti v zadnjem sedem letnem obdobju (od leta 2000 do 2006) realno, v stalnih cenah leta 2000, znižala s 119 milijard Sit na 116 milijard Sit, torej za 2,6 %. Njen delež v skupno ustvarjeni dodani vrednosti gospodarstva se je s tem znižal s 3,2 na 2,2 odstotne točke. 2.2.2 Ekonomski računi za kmetijstvo (EAA) Nacionalni računi so za področje kmetijstva pripravljeni s pomočjo rezultatov ekonomskih računov za kmetijstvo (ang. Economic Accounts for Agriculture, EAA). Ti računi so satelitski računi nacionalnih računov, kar pomeni, da so vse kategorije neposredno primerljive s kategorijami nacionalnih računov. Kljub načelni usklajenosti pa med ekonomskimi računi za kmetijstvo (EAA) in nacionalnimi računi Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Delovni zvezek 2/2007 UMAR 23 (NA) obstajajo tudi nekatere metodološke razlike (Eurostat, 2000). S stališča našega dela so najpomembnejše v zajetju proizvodnih enot, v merjenju inputov in outputov, v merjenju nedokončane proizvodnje in v obravnavanju uvoza živali. V EAA so z razliko od NA zajete le tiste proizvodne enote, ki izpolnjujejo določene minimalne kriterije glede velikosti. Zajeta so vsa kmetijska podjetja in zadruge, ki po podatkih registra podjetij opravljajo kmetijsko dejavnost, ter vse evropsko primerljive družinske kmetije. Kmetijske enote, ki temu kriteriju ne ustrezajo, torej ne zadoščajo za preživetje pridelovalca (pridelava v vrtovih za lastno porabo in reja živali za lastne potrebe), so iz EAA izločene. Čeprav je praviloma izločena tudi vsa proizvodnja nekmetijske narave, pa izjemo predstavljajo tiste nekmetijske sekundarne aktivnosti, ki jih od kmetijstva ni mogoče ločiti in so namenjene prodaji, kot so na primer predelava kmetijskih proizvodov in kmečki turizem. V EAA je vključena tista vmesna poraba določenega proizvoda, ki je porabljena znotraj istega gospodarstva, vendar v drugi dejavnosti. V NA niso vključeni nobeni proizvodi in storitve, ki so proizvedeni in porabljeni znotraj iste proizvodne enote v istem časovnem obdobju. Rastlinska pridelava, katere proizvodni cikel ni končan do konca koledarskega leta, vendar traja manj kot eno leto, v EAA ni obravnavana kot nedokončana proizvodnja. V NA se vsa proizvodnja, ki do konca obračunskega obdobja ni končana, označuje kot zaloga. V EAA se ves uvoz živali obravnava kot sprememba zalog in se odšteva od vrednosti prodaje. V NA se uvoz živali za osnovno čredo označuje kot nabava v okviru računa kapitala, uvoz obratne živine pa kot povečanje zalog nedokončane proizvodnje. Proizvodni račun ekonomskih računov za kmetijstvo je v prvem delu enak proizvodnemu računu nacionalnih računov, razlikuje pa se v drugem delu: Proizvodnja (output) v prodajnih cenah - Davki na proizvode + Subvencije na proizvode = Proizvodnja (output) v osnovnih cenah - Vmesna poraba = Bruto dodana vrednost v osnovnih cenah - Poraba fiksnega kapitala = Neto dodana vrednost v osnovnih cenah - Drugi davki na proizvodnjo + Druge subvencije na proizvodnjo = Neto dodana vrednost v faktorskih cenah = faktorski dohodek Objavljeni podatki ekonomskega računa za kmetijstvo so za dejavnost kmetijstva podrobnejši od podatkov po nacionalnih računih. Proizvodnja (output) je razdeljena na tri dele, ki se delijo še naprej, in sicer: (i) rastlinska pridelava (žita, industrijske rastline, krmne rastline, vrtnine, sadike in okrasne rastline, krompir, sadje, grozdje in oljke, vino, oljčno olje in drugi rastlinski pridelki), (ii) živinoreja (ločeno na živali, to je govedo, prašiči, konji, drobnica, perutnina in druge živali, ter živalske proizvode, to je mleko, jajca, surova volna, sviloprejka in druge živalske proizvode) ter (iii) kmetijske storitve in morebitne od kmetijstva neločljive dopolnilne dejavnosti. ... zajetju proizvodnih enot... ... vključenosti vmesne porabe ... ... merjenju nedokončane proizvodnje in ... upoštevanju uvoza živali Objavljeni so podrobnejši podatki o proizvodnji ... 24 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Prikazane so količine in cene ter vrednosti, ki so njun zmnožek, če so količine in cene znane. Proizvodnja je izračunana v tekočih cenah in v cenah iz predhodnega leta (leti n in n-1) in je ovrednotena po osnovnih cenah. Vmesna poraba (input) je razdeljena na naslednjih deset postavk: semena in sadike, ... in tudi o energija in maziva, gnojila in sredstva za izboljšanje tal, sredstva za varstvo rastlin vmesni porabi in pesticidi, veterinarske storitve in zdravila, krma, vzdrževanje strojev in opreme, vzdrževanje zgradb, kmetijske storitve in drugo blago ter storitve. Prikazana je samo vrednostno, v proizvajalčevih cenah, v cenah tekočega leta in v cenah iz predhodnega leta (leti n in n-1). Razlika med proizvodnjo in vmesno porabo predstavlja bruto dodano vrednost, ki je izražena v osnovnih cenah; pri tem je izračun povsem enak izračunu po nacionalnih računih. Če račun razvijamo dalje tako, da odštejemo porabo fiksnega kapitala in druge davke na proizvodnjo ter prištejemo druge subvencije na proizvodnjo6, dobimo neto dodano vrednost po faktorskih cenah, ki jo imenujemo tudi faktorski dohodek. V Tabeli 6 prikazujemo osnovne vrednosti posameznih postavk ekonomskega računa za kmetijstvo za zadnje objavljeno petletno obdobje. Iz primerjave s podatki, pridobljenimi z nacionalnimi računi, je razvidno, da je bila bruto dodana vrednost kmetijstva v obdobju 2000-2004 po metodologiji ekonomskih računov za kmetijstvo v povprečju za okoli šestino nižja od iste kategorije po metodologiji nacionalnih računov. Tabela 6: Proizvodni račun kmetijstva za Slovenijo, obdobje 2000–2004, po EAA V mio SIT, tekoče cene Nominalna rast, v % 2000 20012001 2002 2003 2004 2004/2003 1 Kmetijska proizvodnja 202.752 213.972 242.589 224.221 263.955 17,3 2 Vmesna poraba 113.663 126.920 128.316 133.399 144.636 8,4 3 Bruto dodana vrednost (1 - 2) 89.089 87.052 114.273 91.561 119.319 30,3 4 Potrošnja stalnega kapitala 37.349 39.947 42.417 45.072 48.724 8,1 5 Neto dodana vrednost v osnovnih cenah (3 - 4) 51.741 47.105 71.856 46.488 70.595 51,9 6 Sredstva za zaposlene 12.945 14.135 15.348 16.654 17.366 4,3 7 Drugi davki na proizvodnjo 8 Druge subvencije na proizvodnjo 7.325 1.010 11.080 13.861 17.860 28,9 9 Faktorski dohodek (5 - 7 + 8) 59.066 57.206 82.936 60.349 88.455 46,6 Vir podatkov: SURS, spletne strani (Ekonomski računi za kmetijstvo). Popolne usklaje- Do razlik v vrednostih prihaja zaradi zgoraj navedenih razlik v metodologijah obeh nosti med nacio- računov, zaradi zajetja lova (ta je zajet v NA, v EAA pa ne) in tudi zato, ker v nalnimi računi Sloveniji objavljene serije še niso v celoti usklajene (Volk in sod., 2005). in ekonomskimi računi za kmetijstvo še ni 2.23 Ekonomski računi kmetijstva po aktivnostih (ABTA) Ekonomski računi kmetijstva po aktivnostih (ang. Activity Based Table of Accounts, ABTA) so ekonomski računi kmetijstva (EAA), ki so razstavljeni na 6 Subvencije na proizvodnjo so vse ostale subvencije, ki niso vezane na proizvod. Proizvodna enota jih pridobi zaradi vključitve v proizvodnjo (Eurostat, 2000), njihov namen pa ni vplivati na prodajne cene ali stroške (Rednak, 2003). Sem štejemo izravnalna izplačila za težje pridelovalne razmere, ekološka plačila, nadomestila za primere škod in podobno. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Delovni zvezek 2/2007 UMAR 25 raven delov kmetijstva, to je na posamezne proizvode oziroma aktivnosti. Zato velja pravilo, da se mora seštevek vrednosti outputov v ABTA izenačiti z vrednostjo outputa v EAA in ta s seštevkom vrednosti različnih vrst porabe outputov, če mednje štejemo tudi vložke dela, zemlje in kapitala: OG = OU = OEAA = IG = IU = INE EA kjer je: OG ABTA proizvedeni output, OU ABTA porabljeni output, OEAA EAA output, (1) IG ABTA izvor inputov, IU ABTA poraba inputov, INEAA EAA input. Računi na najnižji ravni dejavnosti so ekonomski računi kmetijstva po aktivnostih Metoda za izdelavo ekonomskih računov kmetijstva po aktivnostih (ABTA) je bila izdelana tudi za Slovenijo (Rednak, 2003). Pri tem je bil izpostavljen problem podatkov o vmesni porabi (inputih) po aktivnostih, saj teh podatkov statistika ne izračunava. Razporeditev agregatnih vrednosti porabe inputov EAA po posameznih aktivnostih je bila zato opravljena na podlagi rezultatov iz modelnih kalkulacij: YM a,i Ya,i = ---------* EAAi n 2jYMa,i a=1 kjer je: Y vrednost inputa za posamezno aktivnost, YM rezultati modelnih izračunov, (2) EAA agregatni podatki EAA, a 1...n aktivnost, i 1...m input postavke. Za aktivnosti, katerih output sestavlja več proizvodov, je porazdelitev inputov opravljena proporcionalno glede na delež vrednosti posameznega proizvoda v skupni vrednosti aktivnosti: Vp Ypi = ------- * Yai ; Va / Va = Z Vpk k=1 kjer je: Yp vrednost inputa proizvoda znotraj aktivnosti, Vp vrednost outputa proizvoda znotraj aktivnosti, (3) Va vrednost outputa aktivnosti, Ya vrednost inputa aktivnosti, i = 1...m input postavke, k = 1...l proizvodi znotraj aktivnosti. Tabele ekonomskih računov za slovensko kmetijstvo so bile izdelane za posamezna leta v obdobju 1992-2003, in sicer po dveh konceptih (različicah), ki sta bruto in neto. Pri bruto konceptu sta upoštevana celotni output in input. Vse aktivnosti so obravnavane enako, ne glede na vrsto končne porabe njihovih proizvodov. Takšen pristop daje zelo podrobne informacije za vsako posamično aktivnost in jasno opredeljuje input / output odnose med njimi, vendar pa po njem ni smiselno seštevanje posameznih postavk računa po posameznih proizvodih. Precejšnji del proizvodov iz Izdelujejo se v bruto in neto različici... ... pri čemer sta v bruto različici upoštevana celotni,... 26 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav ... pri neto različici pa le končni output in input kmetijske dejavnosti namreč ni namenjen prodaji na trgu, pač pa se porabi znotraj dejavnosti, na primer za krmo živali ali za gnojenje zemljišč. Pri neto konceptu je na output in tudi input strani upoštevana samo končna (finalna) proizvodnja oziroma poraba. Na prihodkovni strani upošteva tisti del proizvodov, ki niso porabljeni za reprodukcijo na istem gospodarstvu, na strani vmesne porabe pa samo vrednost inputov, ki niso proizvedeni na istem gospodarstvu (so kupljeni). Vrednosti subvencij in kupljenih inputov nefinalnih kmetijskih proizvodov so pripisani končnim porabnikom teh proizvodov. S tem je ustrezno upoštevana proizvodnja, ki se porabi v procesu proizvodnje in se ne trži. Ekonomski računi za kmetijstvo prvenstveno omogočajo pridobitev temeljne informacije o preteklem ekonomskem položaju kmetijstva. Z njimi pa je mogoče opraviti tudi nekatere napovedi vpliva različnih sprememb na spremembo bruto dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva. V raziskavah (Rednak, 2003; Rednak in sod., 2003) so bile prikazane ocene letnega indeksa rasti od leta 1995 do 2006, pri čemer je bilo kot bazno leto izbrano leto 2000. Poleg ocen rasti bruto dodane vrednosti so bile prikazane tudi ocene rasti fizičnega obsega pridelave, proizvajalčevih cen (brez subvencij), cene vmesne porabe, subvencij na proizvodnjo, subvencij na proizvod, neto dodane vrednosti v proizvajalčevih cenah in osnovnih cenah ter faktorskega dohodka. Avtor je ocenil, da so stopnje zanesljivosti teh napovedi nizke, zato je dobljene rezultate prikazal le grafično. 2.3 Metodologije napovedovanja gospodarske aktivnosti Osrednji metodološki pristop za napovedovanje dogajanj v prihodnjih časovnih obdobjih je modeliranje. Po okvirnem pregledu sektorskega modeliranja smo podrobneje prikazali izgradnjo simulacijskega sektorskega modela, ki smo ga uporabili kot naše osnovno orodje. Ob koncu poglavja smo predstavili metodologijo in rezultate študij, s katerimi smo kasneje primerjali rezultate našega dela. Modeli pojasnjujejo obstoječe odnose med dejavniki, zato lahko s simulacijami sprememb okolja predvidimo spremembo razvoja 2.3.1 Modeliranje in modeli Modeliranje najenostavneje opredelimo kot proces poenostavitve in abstrakcije kompleksnega realnega pojava, s katerim je omogočena pridobitev kvantitativnega ovrednotenja vpliva sprememb posameznih zunanjih dejavnikov na spremembo opazovanih spremenljivk (Gujarati, 1995). S pravilno izgrajenim modelom lahko pojasnimo obstoječe odnose med dejavniki, simuliramo različne scenarije sprememb ekonomskega in političnega okolja in napovemo razvoj. Posamezne spremenljivke v modelu opredelimo kot endogene (odvisne, notranje) ali eksogene (neodvisne, zunanje) ter vključimo še različne parametre, ki so kvantitativni izraz odvisnosti, elastičnosti ali razmerij. Cilj modeliranja je na osnovi podatkov o eksogenih spremenljivkah določiti vrednosti endogenih spremenljivk. Modele najpogosteje razvrščamo glede na njihove naslednje značilnosti (povzeto po Kuhar, 2003a in Kožar, 2003): • odnose med elementi modela: v matematičnem modelu so rešitev vrednosti spremenljivk, ki zadostijo zahtevam serije simultanih enačb; v ekonometričnem modelu je rešitev pridobljena z maksimiranjem oz. minimiranjem funkcije glede Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Delovni zvezek 2/2007 UMAR 27 na endogene spremenljivke. Upoštevan je dejavnik slučajnosti. Rezultat optimiranja je serija enačb, ki so rešljive za vrednosti endogenih spremenljivk; • determiniranost vhodnih podatkov: stohastični modeli operirajo z vhodnimi podatki, ki niso natančno določeni ali se v model vključujejo naključno, pri determinističnih modelih pa so vrednosti in stanja vhodnih spremenljivk natančno določena oziroma jih rešitve modela v celoti definirajo; • časovno komponento: statični modeli prikazujejo ravnotežno stanje medsebojno odvisnih spremenljivk v trenutku ali v časovnem obdobju, pri dinamičnih modelih je vključena časovna komponenta; • obseg vključevanja gospodarstva: modeli delnega ravnovesja obravnavajo gospodarski sektor samostojno, brez povezav z ostalimi dejavniki in temeljijo na predpostavki, da so učinki sprememb izven analiziranega sistema tako majhni, da jih lahko zanemarimo; modeli splošnega ravnotežja pa omogočajo oceno z zajetjem celotnega gospodarstva. 2.3.2 Pregled sektorskega modeliranja v kmetijstvu Večina najpomembnejših tujih organizacij, ki se ukvarja z analiziranjem in napovedovanjem gibanj kmetijskih trgov, uporablja pri svojem delu ekonometrične deterministične dinamične modele delnega ravnovesja (Kavčič, 2000). Največkrat gre za pridobitev določenih napovedi ali ocen splošnih razvojnih trendov. Ekonometrično modeliranje namreč omogoča empirično ocenjevanje veljavnosti posameznih ekonomskih zakonitosti. Modeli imajo različne stopnje teoretične konsekventnosti, parametri pa so večinoma ocenjeni med testiranjem modela. Danes najbolj pogosto uporabljena oblika sektorskih modelov so večtržni modeli, ki so praviloma prilagojeni posameznim gospodarstvom. Temeljijo na (i) funkcijah ponudbe, ki je odvisna od cene proizvoda, cen njegovih substitutov in komplimentov ter proizvodnih stroškov, na drugi strani pa na (ii) funkcijah povpraševanja, ki je odvisna predvsem od cene proizvoda, cen njegovih substitutov in komplimentov ter razpoložljivega dohodka. Dinamični modeli omogočajo časovno vzročno analizo. Modeli delnega ravnovesja so pri proučevanju učinkov kmetijske politike in mednarodne trgovine s kmetijskimi proizvodi prevladujoči zaradi svoje sorazmerne enostavnosti. V svetu se z analiziranjem in napovedovanjem dogajanj na kmetijskih trgih redno ukvarja kar nekaj ustanov. Med najbolj znanimi so (i) Evropska komisija pri EU, (ii) OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ang. Organisation for Economic Co-operation and Development), (iii) FAPRI (Raziskovalni inštitut za agroživilsko politiko, ang. Food and Agricultural Policy Research Institute), (iv) USDA (Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike, ang. United States Department of Agriculture) ter (v) FAO (Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo, ang. Food and Agriculture Organisation of the United Nations). Pri tem uporabljajo različne modele, nekatere izmed njih in njihove osnovne značilnosti prikazujemo v naslednji preglednici. OECD, FAPRI, USDA in FAO se ukvarjajo z napovedovanjem dogajanj na svetovnih kmetijskih trgih. Njihove napovedi segajo v različne časovne horizonte; tako je OECD objavil svoj Agricultural Outlook za desetletno obdobje 2005-2014 (OECD, 2005), prav tako tudi USDA (USDA, 2005) in FAPRI (FAPRI, 2005), FAO pa celo do 2030 (FAO, 2003). Te ustanove navajajo, da pri svojem delu uporabljajo različne metodologije. Različne institucije v svetu uporabljajo različne modele, ki zajemajo različno število kmetijskih pridelkov in predelanih proizvodov ter različno število držav, skladno z njihovimi cilji dela 28 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Tabela 7: Osnovni podatki nekaterih modelov delnega ravnovesja Model Institucija Opis Cilji Ključna aplikacija Število držav (c) in regij (r) Št. km. prid.(f) in predelanih proizv. (p) Ag-MEMOD EU Ekonometrični, dinamični, večproizvodni model parcialnega ravnovesja Srednjeročne projekcije na trgih s hrano Letna EU srednjeročna napoved 15 (c) 8 (f) + 4 (p) ESIM EU USDA Statični model, vključen trg kmet. zemljišč, poseben poudarek na Vzhodni Evropi Študije o širitvi EU širitev 10 (c) + 1 (r) 17 (f) + 11 (p) AGLINK OECD Rekurzivni dinamični model, vključena alokacija kmetijskih zemljišč Priprava OECD letne srednjeročne napovedi. Kvantitativne analize kmetijskih politik na osnovi kmet. trgov Letna OECD srednjeročna kmetijska napoved 13 (c) + 1 (r) 6 (f) +13 (p) FAPRI Iowa State University Ekonometrični rekurzivni dinamični model s posebnim poudarkom na ZDA Sestavljen sistem modelov za analizo politik; kratke, srednjeročne in dolgoročne projekcije (1–10 let), letne osnove Kvantitativna analiza (inter)nacionalnih kmetijskih politik. Ocena za ZDA in svet. Urugvajski krog pogajanj. 29 (c + r) 24 (f) FAO World model FAO Rekurzivni dinamični model, vključena alokacija kmetijskih zemljišč Srednje in dolgoročne projekcije. Simulacije vplivov sprememb kmetijskih politik FAO analiza učinkov Urugvajskega kroga WTO na kmetijske trge 153 (c) + 1 (r) 6 (f) + 7 (p) Vir podatkov: Tongeren in sod., 2001; Kuhar, 2003a; The Ag-memod, spletne strani. OECD-jevo orodje je AGLINK model, ki je dinamični ekonomski model za kmetijske trge na področju geografskega zmernega pasu. Sestavljen je iz modulov za deset glavnih kmetijskih proizvodnih in trgovinskih držav ali skupin držav znotraj skupine OECD7, pa tudi za Argentino, Rusijo in Kitajsko; ostale so združene v eno skupino. Ocenjena je pridelava, poraba in trgovina. V osnovo so vključene tudi projekcije nominalnih cen za vključene proizvode: žita (pšenica, koruza, riž), oljnice, meso (govedina in teletina, svinjina, perutnina, drobnica) in mlečni proizvodi (maslo, sir, mleko v prahu in kazein8). USDA analizira informacije o kmetijskih proizvodih, mednarodni trgovini, dohodkih kmetijskih proizvajalcev, cen in politik ter na tej osnovi s pomočjo modeliranja9 pripravlja dolgoročne projekcije. FAPRI uporablja GOLD model (Grain, Oilseed, Livestock in Dairy). Z moduli so zajeta žita (pšenica, riž in koruza), oljnice (repica, sončnice, soja), bombaž, sladkor, živinoreja (govedo, prašiči, perutnina) ter mleko in maslo. Z njim analizira in napoveduje dogajanja za celotni svetovni prostor, ki ga po državah razčlenjuje na tri velike skupine: razvite države, države v razvoju in ostale države (developed market economies, economies in transition and other economies). Kot rezultat razmerja med ponudbo in povpraševanjem napovedujejo tudi cene obravnavanih kmetijskih proizvodov. 7 V organizacijo OECD je trenutno vključenih 30 držav: vse članice EU-15, Kanada, Islandija, Norveška, Švica, Turčija, ZDA, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija, Mehika, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška in Koreja 8 Kazein je mlečna beljakovina. 9 USDA na svoji spletni strani omenjajo ‘ERS models’, vendar o teh modelih kaj več ni navedenega. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Delovni zvezek 2/2007 UMAR 29 FAO v svoj model vključuje kar 153 držav sveta, ki jih združuje v tri velike skupine, ki jih imenuje države v razvoju, industrijske države in države v tranziciji (developing countries, industrial countries and transition countries), in 32 kmetijskih proizvodov (26 rastlinskih in 6 živinorejskih). Tako kot večina drugih ustanov, tudi oni izhajajo iz pridelave, porabe in neto trgovine, vendar gredo pri tem v precejšnje podrobnosti, kot so na primer upoštevanje namakanih površin ali klimatskih sprememb. V Sloveniji so bili modeli, razviti v zadnjih nekaj letih, uporabljeni predvsem za potrebe merjenja učinkov pristopa Slovenije k Evropski uniji in vrednotenja različnih Tudi v Sloveniji scenarijev izvedbe reforme skupne kmetijske politike. Mednje sodijo modeli APAS imamo razvitih - PAM (Kavčič, 2000), Ag-MEMOD (Kavčič in Erjavec, 2005a), statični nekaj modelov deterministični model kmetijskih gospodarstev (Rednak in sod., 2005) in GEMSAF (Kuhar, 2003b). S pomočjo prvih treh so bili ocenjeni učinki na področju kmetijstva, s pomočjo drugega pa na področju agroživilstva. Analize ekonomskih učinkov so pri vseh metodah dela izpostavile velik vpliv proračunskih podpor na obseg kmetijske proizvodnje in s tem na ekonomski položaj kmetijskih pridelovalcev. Rezultati so pokazali, da se ta na agregatni ravni tudi po pristopu Slovenije k Evropski uniji ne bo poslabšal, če bo Slovenija zagotovila dopolnjevanje neposrednih plačil v prehodnem obdobju, če bo kmetijstvo učinkovito izkoristilo razpoložljiva sredstva za razvoj podeželja in če položaj na svetovnih trgih ne bo slabši kot so kazale tedanje napovedi. Učinki pristopa naj bi bili različni po posameznih sektorjih: v sektorjih, ki so bili do tedaj v slabšem ekonomskem položaju (goveje meso, krmna žita, sladkorna pesa), naj bi bili ugodni, v sektorjih, kjer se bodo soočili z ostrejšo konkurenco in ne bodo deležni neposrednih plačil (prašičereja in perutninarstvo), pa slabši. Ker so ti modeli ter z njimi pridobljeni rezultati za našo nalogo pomembni, jih predstavljamo v nadaljevanju tudi podrobneje. 2.3.3 Simulacijski sektorski model za analizo kmetijske politike (APAS) Simulacijski sektorski model za analizo kmetijske politike (ang. Agricultural Policy Analysis Simulator, APAS) je večproizvodni ekonometrični model parcialnega ravnovesja z nekaterimi značilnostmi dinamičnih modelov. Slovenska različica, ki je razvita na osnovi grške, je dopolnjena z matriko za politične analize (ang. Policy Analysis Matrix, PAM)10 in je bila namenjena ocenjevanju učinkov pristopa Slovenije k EU na slovensko kmetijstvo (Kavčič, 2000). Model je bil večkrat dopolnjen, spremenjen je bil tudi izbor zajetih kmetijskih proizvodov. Njegova zadnja verzija zajema deset ključnih proizvodov slovenskega kmetijstva, in sicer: pšenico, koruzo za zrnje, ječmen in sladkorno peso ter mleko, meso govedi, prašičev, perutnine in drobnice ter jajca. Avtor kot osnovne značilnosti modela navaja naslednje: • več trgov (proizvodov): v model je lahko teoretično vgrajenih neomejeno število trgov. V praksi največjo omejitev predstavlja razpoložljivost ustreznih zanesljivih podatkov; • delno ravnovesje: z modelom so običajno ocenjeni odnosi znotraj dejavnosti, ne pa prehodi virov med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi. Cene proizvodnih dejavnikov in ostali pogoji za splošno ravnovesje so predpostavljeni kot fiksni, njihove spremembe so le v obliki različnih scenarijev politike; 10 Ker v nalogi matrike PA M nismo uporabili, je podrobneje ne predstavljamo. APAS je bil namenjen ocenjevanju učinkov pristopa Slovenije k EU na slovensko kmetijstvo in zajema deset ključnih kmetijskih proizvodov v Sloveniji 30 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav V modelu so ključne štiri enačbe • sintetičnost: parametri modela niso ocenjeni s samo APAS proceduro, ampak so pridobljeni iz literature ali ocenjeni z ekonometričnimi metodami. Vendar pa lahko realnejše odnose med proizvodi vgradimo v sam model tudi preko vnosa koeficientov elastičnosti ponudbe in povpraševanja in drugih vhodno - izhodno koeficientov, praviloma korigiranih v postopku preverjanja (kalibracije) modela; • politična naravnanost: model je namenjen analizi ekonomskih posledic političnih sprememb, ki imajo predvidoma večjo težo; • dinamičnost ponudbe: model upošteva dinamičnost, to je časovne fazne zamike, značilne za kmetijske proizvodne procese. Z modelom so bili vrednoteni učinki, ki jih spremembe cen in ukrepov kmetijske politike povzročijo pri ponudbi, povpraševanju in trgovinskih tokovih ter posledično na neto ali bruto dodani vrednosti kmetijstva. Pridobljene so bile predvsem napovedi o: • površini posameznih posevkov oziroma številu posameznih vrst živali, • intenzivnosti proizvodnje, to je prideleku na enoto zemljišč oziroma prireji na žival, • obsegu proizvodnje, ki je zmnožek površine oziromaštevilaživali in intenzivnosti, • obsegu porabe oziroma povpraševanja prebivalcev, • obsegu neto trgovine, ki je razlika med ponudbo in povpraševanjem, • stopnji samooskrbe, ki je količnik ponudbe in povpraševanja ter • vrednosti posameznih finančnih pomoči skupno in po posameznih proizvodih. Za vsak proizvod in za vsak scenarij so bile uporabljene štiri enačbe, in sicer skupna površina ali število živali, hektarski pridelek ali prireja na žival, proizvodnja oz. domača ponudba kot zmnožek prejšnjih dveh in povpraševanje. Skupna površina ali število živali je v modelu funkcija površine ali števila živali in cen v preteklih letih in ostalih spremenljivk: Li f (Li t-1, Pt-n, ZA) Splošna oblika enačb za skupno površino ali število živali je naslednja: n n k n n m S Li = S Ai + S s n*n * (S lnPi - lnPc) + S Bi * S lnLi t-1 (5) i=1 i=1 n=1 i=1 i=1 j=1 kjer je: L Ai E Pi posejana površina ali število živali, konstanta (vrednost za izhodiščno leto), ustrezen koeficient elastičnosti, cene, Pc Bi L i t-1 ZA deflator na strani porabe, koeficient dolgoročnega učinka, površina v predhodni sezoni, ostale spremenljivke (npr. časovni trendi ipd.) Enačbe za površine se preračunavajo simultano ob upoštevanju skupne razpoložljive orne površine: n E Li < razpoložljive površine (ha) i=1 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Delovni zvezek 2/2007 UMAR 31 Na ta način, torej z določitvijo zgornjega praga, so v modelu upoštevani ukrepi kmetijske politike, ki pomenijo količinske omejitve (kvote in referenčne količine). Pridelek ali prireja na enoto je funkcija pridelka ali prireje in cen v preteklih letih ter ostalih spremenljivk: Y i = f (Y it-1 P t-n ,Z B ) (6) Splošna oblika enačb za hektarski pridelek ali prirejo na žival je naslednja: n n k n n m SYi = S C i + S s n*n * (S lnPi - lnPc) + S Ti * S lnY i t-1 (7) i=1 i=1 n=1 i=1 i=1 j=1 kjer je: Yi hektarski pridelek ali prireja P deflator na strani porabe, na žival rc koeficient za opis hitrosti Ci konstanta i in smeri tehnoloških sprememb, (vrednost za izhodiščno leto), Y t1 pridelek v predhodni sezoni ustrezen koeficient elastičnosti, Z i - ostale spremenljivke Pi cene, B Avtorji modela navajajo, da ogrodje modela predstavljajo koeficineti elastičnosti. Model je prilagojen na podlagi elastičnosti za slovensko kmetijstvo, ki so pridobljene iz prejšnjih raziskav, ekspertnih ocen in ostalih virov. Cene proizvodov so v celotnem APAS modelu zunanje, eksogene spremenljivke. Za določitev modelnih cen za napovedovanje političnih učinkov je bila uporabljena enačba, ki je trende svetovnih cen ob upoštevanju različne politike na meji pretvorila v trende domačih tržnih cen. V APAS izračunih pridobljeni rezultati o pridelkih, površini oziroma številu živali in količini proizvodov so bili nato preko povezav neposredno uporabljeni v matriki za politične analize PAM. S tem je bil omogočen izračun kazalnikov dohodkovnega položaja posameznih dejavnosti za različne scenarije v določenih časovnih obdobjih. Rezultati modela se nanašajo na tržne, blaginjske, dohodkovne in konkurenčne učinke desetih obravnavanih kmetijskih proizvodov. Prvi rezultati so bili pridobljeni po treh scenarijih, za katere je bilo ugotovljeno naslednje: (i) scenarij popolnega in enakopravnega prevzema skupne kmetijske politike ohranja dohodkovni položaj na izhodiščni ravni; (ii) diskriminacija kandidatk na področju neposrednih plačil znižuje agregatni dohodek za tretjino; (iii) nekonkurenčnost živilskopredelovalne industrije lahko poslabša ekonomski položaj proizvodnje za dodatno tretjino. Ugotovljeno je bilo, da bodo dohodki kmetijskih gospodarstev izrazito odvisni od višine pridobljenih neposrednih plačil. Avtorji modela so presodili, da je iz rezultatov za posamezne proizvode mogoče opraviti tudi približno oceno na agregatni ravni celotnega kmetijstva. V kasnejših raziskavah so ugotavljali, da nepopolni zajem proizvodov ni vplival na smeri ocen. Verjetno pa so bila odstopanja od izhodiščnega stanja na agregatni ravni izrazitejša, kot bi jih lahko pričakovali v primeru popolnega zajetja proizvodov; manjkali so predvsem trajni nasadi in vrtnine (Kavčič, Erjavec, 2003). Osnovna verzija modela je bila večkrat nadgrajena in prenovljena (Kavčič, Erjavec, 2001; Kavčič in sod, 2002; Kavčič, Erjavec, 2003). Še naprej so se ukvarjali 32 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav predvsem s pomenom neposrednih plačil na dohodkovni položaj slovenskega kmetijstva po pristopu k Evropski uniji. V ta namen je bilo izdelanih več scenarijev hipotetičnega pristopa v letu 2004, z različnimi ravnmi doplačevanja plačil za proizvode, za katere je mogoče v okviru Skupne kmetijske politike EU uveljavljati podpore neposrednih plačil. Modelne rezultate ekonomskega položaja v letu 2004 so primerjali z dohodkovnim položajem v letu 2000 kot reprezentativnim letom predpristopnega obdobja. Rezultati so bili nato primerjani tudi z nekaterimi rezultati, pridobljenimi z drugimi metodološkimi pristopi, predvsem z ekonomskimi računi za kmetijstvo (EAA). Rezultati obeh metodologij so pokazali pričakovane spremembe v isto smer. Tako naj bi v primeru, da bi bili slovenski proizvajalci deležni le 25 % vrednosti neposrednih plačil in dopolnjevanja teh plačil do ravni, izplačanih v letu 2001, lahko pričakovali izrazito poslabšanje agregatnega ekonomskega položaja v kmetijstvu; po modelnih rezultatih EAA za okoli 15 %, po APAS-PAM metodi pa celo za več kot četrtino. Ag-MEMOD je bil namenjen ocenjevanju učinkov različnih scenarijev reforme SKP na slovensko kmetijstvo in zajema osem ključnih kmetijskih proizvodov v Sloveniji 23.4 Simulacijski sektorski modeli za napovedovanje gibanj na trgih s hrano (Ag-MEMOD) Simulacijski sektorski modeli za napovedovanje gospodarskih gibanj na trgih s hrano (ang. AGricultural MEmber States MODelling, Ag-MEMOD) so ekonometrični, dinamični, večproizvodni modeli parcialnega ravnovesja. Slovenska različica, ki je bila razvita na osnovi evropske mreže sektorskih modelov Ag-MEMOD, je bila namenjena ocenjevanju učinkov različnih scenarijev izvedbe reforme skupne kmetijske politike na obseg proizvodnje ključnih kmetijskih proizvodov v Sloveniji (Kavčič, Erjavec, 2005a). Zajema osem ključnih proizvodov slovenskega kmetijstva, in sicer: pšenico, koruzo za zrnje in ječmen ter mleko in mlečne izdelke, meso govedi, prašičev, perutnine in drobnice. Tudi ta model, podobno kot APAS - PAM, ocenjuje posamezne parametre prehranskih bilanc, to je proizvodnjo, domačo porabo, izvoz, uvoz in zaloge, pri čemer je večji poudarek namenjen proizvodni strani. Ključni dejavniki napovedanih sprememb predstavljajo cene standardnih proizvodov, ki so tudi v tem modelu eksogene in izhajajo iz cen na referenčnem evropskem trgu. Pri tem je upoštevana tudi vloga neposrednih plačil, ki v določeni meri prispevajo k odločitvi proizvajalcev za posamezno kmetijsko proizvodnjo. S pomočjo izgrajenega nacionalnega Ag-MEMOD modela so bili ocenjeni učinki štirih scenarijev kmetijske politike do leta 2010, ki so naslednji: • scenarij nevključitve Slovenije v Evropsko unijo: predstavlja izhodiščni scenarij in predvideva ohranitev slovenske kmetijske politike iz obdobja 2001-2003 skozi celotno obdobje do leta 2010; • pristopni scenarij z uvedbo enotnega regionalnega plačila na površino: predvideva uvedbo iste višine plačil za vse upravičene kmetijske površine v registrirani uporabi, torej uporabo načel, predpisanih v Pristopni pogodbi za nove članice; plačila bi se postopno povečevala do leta 2007; • pristopni scenarij z izvedbo reforme Skupne kmetijske politike: predvideva izvedbo diferencialnega plačila na površino za trajno travinje in višjega plačila za ostale upravičene površine; plačila bi se postopno povečevala do leta 2007; • pristopni scenarij s standardno shemo neposrednih plačil: predvideva, da bo Slovenija nadaljevala s proizvodno vezanimi plačili, njihova višina pa bi se povečevala skladno z dogovorjeno ravnijo ob zaključku pristopnih pogajanj. To je sistem neposrednih plačil, ki je veljal v državah članicah EU-15 pred uvedbo reforme, plačila bi se postopno povečevala do leta 2007. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Pregled objav Delovni zvezek 2/2007 UMAR 33 Rezultati raziskave so pokazali, da bi po scenariju, ki prikazuje razmere brez pristopa in ob ohranitvi kmetijske politike pred pristopom, lahko pričakovali majhno rast obsega proizvodnje. V rastlinskem delu bi se obseg povečal zaradi povečevanja intenzivnosti, nekoliko bi se spremenila tudi struktura proizvodnje. V živinoreji bi nekateri sektorji stagnirali, pomembnejšo rast bi lahko pričakovali le pri reji drobnice. Pristopni scenariji na agregatni ravni naj ne bi prinesli ugodnejših učinkov, spremembe v ekonomskih razmerjih pa bi lahko pričakovali med posameznimi sektorji. Pridelava žit naj ne bi bila deležna večjih pozitivnih učinkov, položaj prireje govejega mesa naj bi se izboljšal, prireje prašičev poslabšal, piščancev pa ostal skorajda nespremenjen. Uvedba poenostavljene sheme neposrednih plačil bi v primerjavi s standardno shemo predvsem povzročila nekoliko večji obseg pšenice, manjši pa koruze in ječmena, zmanjšala obseg prireje govejega mesa in povečala obseg prireje mesa drobnice11. 2.3.5 Statični deterministični model kmetijskih gospodarstev Tudi statični deterministični model kmetijskih gospodarstev je bil razvit za potrebe analize in presojo učinkov kmetijske politike (Rednak in sod., 2005). Je statičen, torej se fizični kazalci ne spreminjajo v odvisnosti od sprememb ekonomskih kazalcev v času (proizvajalčevih cen in neposrednih plačil) in determinističen, ker so vrednosti ekonomskih kazalcev dane eksogeno. Temelji na realnih podatkih o kmetijskih gospodarstvih, ki so zaprosila za neposredna plačila. Vključuje fizične kazalce o površinah in številu izplačanih premij za rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo iz baze podatkov Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za leto 2004. Omogoča simulacijo različnih višin in vrst neposrednih plačil v skladu z izborom potencialne reforme sheme, oblikovanje porazdelitvenih razredov ter analizo prerazdelitve po proizvodnih tipih kmetij, tipih območij s težjimi razmerami za kmetijstvo ter velikostnih razredih. S spremembo višin izplačil so simulirana izplačila za referenčno leto 2006, ki je zadnje leto pred reformo. V analizo je bilo vključenih zelo veliko različnih možnih shem reforme, od čistega regionalnega plačila na enoto kmetijske zemlje v uporabi do najvišje možne ohranitve vseh danih možnosti vezanih plačil, ki so jih primerjali s standardno shemo neposrednih plačil. Za podrobnejšo analizo in širšo presojo so bile izbrane tri sheme. Dve sta bili s poudarkom na enotnem regionalnem plačilu (čista regionalna shema s postopnim prehodom in korigirana regionalna shema s postopnim prehodom), ena pa s poudarkom na čim večjem približevanju sistema plačil po standardni shemi (kombinirana shema). Tudi s tem načinom dela je bilo ugotovljeno, da naj bi največje prerazdelitvene učinke imela čista regionalna shema (pri čemer naj bi bili posamezni sektorji različno prizadeti), najmanjše pa kombinirana shema. Korigirana shema naj bi bila med obema skrajnima scenarijema. Pri vseh shemah naj bi bil najbolj prizadet sektor za rejo bikov, izgubila pa bi še sektorja mleko in mešano. Nadpovprečno naj bi pridobili sektorji dojilje, drobnica in tudi poljedelstvo, saj naj bi enotno plačilo zagotovo vzpodbudilo povečanje obsega površin. Tudi Statični deterministični model kmetijskih gospodarstev je bil namenjen ocenjevanju učinkov različnih scenarijev reforme SKP... ...temelji na podatkih o gospodarstvih, ki so zaprosila za neposredna plačila 11 Opisana gibanja so razvidna tudi iz Grafikonov 61-68, kjer jih primerjamo z rezultati naše napovedi. 34 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Metode dela 3 Metode dela Poglavje o predstavitvi delovnih metod smo pričeli z utemeljitvijo izbire modela za napovedovanje dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva. Opozorili smo na nekatere razlike v metodologiji dela glede na prvotno različico slovenskega modela, ki je predstavljal osnovo našemu izračunu. Poseben poudarek smo namenili predstavitvi poteka dela, ki smo ga razdelili na analizno in napovedno ter na proizvodno in izdatkovno stran. Predstavili in utemeljili smo izgrajeno različico računa ter prikazali osnovna izhodišča pri delu. Poglavje smo zaključili s pregledom izbranih scenarijev. Za napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v naslednjem srednjeročnem obdobju smo izdelali model APAS/ABTA, ki je kombinacija APAS modela in ABTA računov Zajema štiri poljedelske in šest živinorejskih proizvodov, in sicer pšenico, koruzo, ječmen in sladkorno peso ter mleko, meso govedi, prašičev, perutnine, drobnice in jajca 3.1 Izbor osnovnega metodološkega ogrodja Zastavljeni cilj dela, ki je izdelati razmeroma preprosto empirično orodje za pridobivanje ocen rasti dodane vrednosti slovenskega kmetijstva v naslednjem srednjeročnem obdobju in z njim te ocene tudi pripraviti, smo poskušali doseči s pomočjo kombinacije dveh že razvitih orodij za slovensko kmetijstvo. Prvo med njima je • simulacijski sektorski model za analizo kmetijske politike (APAS), drugo pa so • ekonomski računi kmetijstva po aktivnostih (ABTA). Avtorji slovenskih različic modela in računov so ugotovili, da sta obe orodji uporabni tudi za napovedovanje gospodarskih gibanj, zato smo pričakovali, da bo tudi iz njiju sestavljeni model v ta namen enako uporaben. S prilagojenim APAS modelom smo ocenili letne rasti obsega in vrednosti kmetijske proizvodnje, račune po metodi ABTA pa smo uporabili v preračunu ocene vrednosti vmesne porabe. Ker so računi ABTA natančen in dragocen vir podatkov za nadaljnje analize, ki v času nastanka slovenske različice modela APAS še niso bili izdelani, smo predpostavili, da bo njihova vključitev v model prispevala k njegovi vsebinski izboljšavi in nadgradnji. S takšno kombinacijo smo pridobili novo orodje za napovedovanje gospodarskih gibanj, ki smo ga poimenovali APAS/ABTA model. Z njim smo pripravili napovedi rasti dodane vrednosti desetih po deležu v slovenski kmetijski proizvodnji najpomembnejših kmetijskih proizvodov, ki ostajajo isti, kot so bili v zadnjih verzijah že razvite slovenske različice modela APAS (Kavčič, Erjavec, 2003). Štirje med njimi so poljedelski, šest pa je živinorejskih. Ti proizvodi predstavljajo okoli tri četrtine vrednosti slovenske neto kmetijske proizvodnje v osnovnih cenah12 in pri vseh imajo skupne tržne ureditve pomemben vpliv na ekonomske rezultate poslovanja. Ker pa smo v novem modelu nekatere podrobnosti iz modela APAS tudi spremenili, nanje posebej opozarjamo in jih prikazujemo v naslednji preglednici. Model APAS/ABTA smo razvili za napovedovanje proizvodnje obravnavanih proizvodov, ne pa tudi za napovedovanje njihove porabe. S tem seveda niti nismo omogočili izračuna napovedi njihove mednarodne trgovinske menjave, niti izračuna ekonomike blaginje. Izvajali smo ga na enostavni elektronski preglednici, tako kot sta se izvajala tudi model za analizo kmetijske politike APAS in ekonomski računi kmetijstva po aktivnostih ABTA, iz katerih je sestavljen. 12 Izračun deleža obravnavanih desetih kmetijskih proizvodov v skupni bruto in neto vrednosti proizvodnje ter v skupni bruto dodani vrednosti prikazujemo v Prilogi 1. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Metode dela Delovni zvezek 2/2007 UMAR 35 Tabela 8: Razlike med prvotno različico slovenskega modela APAS in novim modelom APAS/ABTA APAS APAS/ABTA 1. Cilj modeliranja pridobitev podatka o spremembi dohodka kmetijskih proizvajalcev pridobitev podatka o spremembi dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva 2. Čas napovedi po pristopu Slovenije k EU do leta 2013, ločeno za vsako posamezno koledarsko leto 3. Izhodiščno leto leto 2000 leto 2004 (leto 2005, če so podatki bili objavljeni do februarja 2006) 4. Vrednosti v EUR vSIT 5. Odločitvena cena sestavljena iz odkupne cene, neposrednih plačil in plačil za razvoj podeželja sestavljena iz odkupne cene in neposrednih plačil 6. Prireja mesa z zakolom pridobljeno skupno meso skupna prireja mesa, v živi masi 7. Število živali1 število zaklanih živali pri govedu in prašičih seštevek iz: števila zaklanih živali + razlike med številom uvoženih in izvoženih živali + razlike med številom živali na koncu in začetku koledarskega leta pri kravah molznicah število konec leta pri perutnini, drobnici in kokoših nesnicah lastni preračun iz prirasta mesa in povprečne teže živali 8. Drobnica ovce ovceinkoze 9. Vir podatkov za vmesno porabo modelne kalkulacije ekonomski računi kmetijstva po aktivnostih (ABTA), ref. leto 2002 10. Merilo rasti stroškov dela rast BDP rast plač zaposlenih v dejavnosti Vir: Kavčič, 2000; lastni model. Opomba: 1Izračun števila živali je v modelu namenjen preračunu pridobljenega mesa, mleka ali jajc. To ni število živali v klasičnem pomenu besede, pridobljenem ob štetju v določenem času. 3.2 Osnovni potek dela Izpolnitev osnovnega cilja naloge smo zasledovali s pomočjo izdelanega poteka dela, ki smo ga za vsak posamezni obravnavani kmetijski proizvod razdelili po dveh kriterijih, in sicer: • glede na proizvodno in izdatkovno stran, torej na • vrednost proizvedenega blaga in storitev (outputa) in • vrednost vmesne porabe (inputa), nato pa še • glede na čas, to je na • analiziranje za preteklo obdobje (ex-post) in • napovedovanje za prihodnje obdobje (ex-ante). Takšno delitev prikazujemo v Sliki 2. Delitev slike na levo in desno stran predstavlja delitev dela po prvem kriteriju (delitev na proizvodno in izdatkovno stran), delitev na spodnji in zgornji del pa delitev dela po drugem kriteriju (delitev po času). Delo je torej za vsak posamezni kmetijski proizvod in za vsako posamezno leto napovedi razdeljeno na štiri enote, ki jih na kratko opisujemo v nadaljevanju. Začetek dela predstavlja spodnji levi del slike. Ta del je analiziranje obsega in vrednosti obravnavanega kmetijskega proizvoda v posameznem letu referenčnega obdobja, ki je v naši nalogi od leta 1991 (vživinoreji 1992 ali 1993) do vključno leta 200413. S pomočjo enačb iz modela APAS (Kavčič, 2000) smo za vsako leto posebej Za vsak obravnavani proizvod smo najprej analizirali njegov obseg in vrednost v preteklosti ter s pomočjo APAS pridobili funkcijske povezave,... 13 Analizo smo za to obdobje pripravili za vse obravnavane kmetijske proizvode, razen za mleko, kjer smo zaradi pomanjkanja podatkov o številu krav molznic analizirali obdobje od leta 1997 dalje. 36 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Metode dela ... ki smo jih uporabili pri napovedovanju za naslednja leta srednjeročnega obdobja Nadaljevali smo z analiziranjem vmesne porabe in s pomočjo ABTA pridobili koeficiente, ... ... ki smo jih uporabili pri napovedovanju za naslednja leta srednjeročnega obdobja izračunali pričakovano zasejano površino zemljišč oziroma število živali ter pričakovani povprečni pridelek na enoto površine oziroma prirejo na žival. Napovedi za tekoče leto smo navezovali na rezultate napovedovanja v predhodnem letu, s čimer smo zagotovili dinamičnost modela. Rezultate smo primerjali z ustreznimi statističnimi podatki v posameznem obravnavanem letu in na njihovi podlagi izvedli prilagoditev funkcijskih povezav v modelu. S tem smo pridobili ustrezne koeficiente elastičnosti za (i) izračun obsega proizvodnje in za (ii) izračun njene intenzivnosti, ki smo jih nato uporabili pri nadaljnjem delu v procesu napovedovanja. Proizvodnjo smo ovrednotili s cenami proizvajalcev in po prištetju subvencij na proizvod pridobili podatek o vrednosti proizvodnje v osnovnih cenah14. Napovedovanje obsega in vrednosti posameznega obravnavanega kmetijskega proizvoda v naslednjih letih prikazuje zgornji levi del Slike 2, ki je po vsebini dela enak delu za referenčno obdobje. Napovedovali smo za naslednje srednjeročno obdobje, to je za posamezna leta v obdobju od 2005 do 201315. Ker bo Slovenija v tem času implementirala reformirano kmetijsko politiko, smo pripravili scenarijske izračune. Pri tem so ključni dejavnik predstavljale napovedi gibanja cen in neposrednih pomoči, ki so zunanji podatek; podrobneje smo jih predstavili v Poglavju 3.5. Po izračunani vrednosti proizvodnje v posameznem letu naše napovedi se osredotočimo na desno stran slike, ki predstavlja delo na področju vmesne porabe. Pričnemo v spodnjem desnem delu, to je analiziranju vmesne porabe. S pomočjo za Slovenijo izdelanih ekonomskih računov kmetijstva po aktivnostih ABTA (Rednak, 2004) smo izračunali matrike koeficientov po aktivnostih v izbranem referenčnem letu (ang. Matrix of Activity Coefficients, MAC). V nalogi smo kot referenčno leto izbrali leto 2002, ker je bilo to leto v daljši seriji vremensko izjemno sušnih let zadnje vremensko običajno leto, za katerega so bili na voljo podatki. V naših izračunih smo skladno z izbrano vmesno bruto / neto različico modela najprej razporedili vrednost vmesne porabe v model še nezajete krme na živinorejo (več o tem v Poglavju 3.3), nato pa dobljene podatke primerjali z v modelu izračunano vrednostjo proizvodnje obravnavanega kmetijskega proizvoda v proizvajalčevih cenah v referenčnem letu16. S tem smo za vsak posamezni obravnavani kmetijski proizvod in za vsako posamezno postavko vmesne porabe pridobili MAC koeficiente, ki so predstavljali osnovo za napoved vrednosti posameznih skupin porabe v letih napovedi. Po izračunu MAC koeficientov nadaljujemo z delom v zgornjem desnem delu slike. Za vsako že izračunano pričakovano vrednost proizvodnje v posameznem napovednem letu smo s pomočjo pridobljenih MAC koeficientov izračunali pričakovano vrednost vmesne porabe. Pri tem smo upoštevali predvidene rasti cen vmesne porabe, ki so podatek, pridobljen zunaj modela. 14 Dobljene vrednosti osnovne proizvodnje (outputa) niso bile povsem identične vrednostim, pridobljenimi na podlagi metode ekonomskih računov kmetijstva po aktivnostih ABTA, ker je bil naš izračun poenostavljen in v njem nismo upoštevali vseh dejavnikov, ki na vrednost outputa vplivajo (na primer vrednosti razlike v zalogah, višjih cen semen pri žitih, plemenske živine pri živini in podobno). Primerjava med v modelu izračunano vrednostjo proizvodnje obravnavanih desetih kmetijskih proizvodov in vrednostjo te proizvodnje po računih ABTA (bruto EAA output) je pokazala, da je bila razlika v obdobju 1999-2003 med 1 % in 3 %. Pri nadaljnjem delu smo zato predpostavljali, da se razmerja med temi dejavniki v obdobju naše napovedi ne bodo bistveno spreminjala. S tem smo ocenili, da z našim razmeroma enostavnim izračunom pridobljena povprečna vrednost proizvodnje v referenčnem obdobju zadostuje za izračun napovedi njene rasti v naslednjem srednjeročnem obdobju. 15 Leto 2005 smo označili kot prvo leto napovedi, čeprav smo v model že vključili vse za to leto razpoložljive statistične podatke. Večina med njimi je bila prva ocena in ne končni podatek, vsi podatki (predvsem za živinorejo) pa v času izdelave dela še niso bili objavljeni. 16 Izbira EAA po proizvajalčevih cenah (in ne po osnovnih cenah, torej brez subvencij na proizvod) je smiselna predvsem zato, ker se bo struktura vrednosti proizvodnje v osnovnih cenah po uvedbi reformirane kmetijske politike spremenila. Znižala se bo višina subvencij na proizvodnjo, posledično pa se bodo spremenila tudi razmerja med vmesno porabo in EAA outputom v osnovnih cenah. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Metode dela Delovni zvezek 2/2007 UMAR 37 Slika 2: Osnovni potek napovedovanja BDV posameznega kmetijskega proizvoda PROIZVODNASTRAN: AP AS IZDATKOVNASTRAN: / DV fe> ABTA vrednost outputa ("subvencije na proizvod) -------> ! vrednost outputa proizvajalčeve cene (proizvajalčeve cene) -------^| pridelek /prireja na enoto površina / št. živali KOLIČINA ^ OUTPUTA J -"\ ° 5? r (vrednost outputa A ( proizvajalčeve cene J vrednost input a ^ kupčeve cene J -*Y kupčeve cene ) 02) f vrednost inputa > ^ l kupčeve cene J (proizvajalčeve cene ") ^_ A C pridelek /prireja ^\_____________ ^ na enoto J _ *" C MAC Koeficienti površina / št. živali KOLIČINA OUTPUTA ) 38 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Metode dela Izhajali smo iz predpostavke, da se razmerja med vrednostjo pričakovane proizvodnje in vrednostjo posameznih postavk vmesne porabe v letih naše napovedi ne bodo bistveno spremenila. Predpostavka nespremenjenih razmerij se je zdela dokaj sprejemljiva ob upoštevanju dejstva, da je tehnološki napredek v kmetijstvu razmeroma počasen, torej se razmerja med proizvodnjo in vmesno porabo spreminjajo le na daljši časovni rok (Erjavec, 2003; Turk, 2001). Po pridobljeni napovedi vrednosti proizvodnje v osnovnih cenah in vrednosti vmesne porabe v kupčevih cenah smo za vsak obravnavani kmetijski proizvod in za vsako leto napovedi izračunali razliko med njima, ki je napoved dodane vrednosti proizvoda. Delo smo zaključili s seštevkom dobljenih dodanih vrednosti vseh desetih obravnavanih kmetijskih proizvodov za vsako posamezno napovedno leto. Posebno pozornost je bilo pri modeliranju potrebno nameniti ugotavljanju cenovnih elastičnosti ponudbe in povpraševanja po posameznih kmetijskih proizvodih in dolgoročnemu učinku povečevanja proizvodnje. Poskusili smo z uporabo ekonometričnih metod dela, vendar so se te zaradi kratke časovne serije izkazale za precej omejene. Kot osnovo smo zato prevzeli že ugotovljene regresijske vrednosti Tabela 9: Matriki cenovnih elastičnosti in dolgoročnega učinka Cenovna elastičnost WH MA BA RS MK BF PK PT SH EG Dolgor. učinek za izračun obsega proizvodnje: WH 0,225 -0,14 -0,012 -0,01 0 0 0 0 0 0,007 MA -0,190 0,100 -0,010 -0,01 -0,005 -0,012 -0,016 -0,018 -0,017 0,035 BA -0,012 0,273 0 -0,004 -0,008 -0,010 -0,016 -0,014 0,010 RS -0,005 -0,004 -0,005 0,400 0 0 0 0 0 0 MK 0 0,002 0,002 0 0,320 0,005 -0,002 0 BF 0 0,005 0,004 0 -0,004 0,180 -0,008 0,020 PK 0 0,010 0,008 0 -0,003 -0,02 0,450 0 0 PT 0 0 0 0 0 0 0,450 -0,005 SH 0 0,365 0 0,018 EG 0 0 0 0 -0,014 0,450 gnojila -0,140 -0,300 -0,190 -0,045 0 0 0 0 0 0 delo 0 -0,190 -0,420 -0,410 -0,270 -0,800 -0,850 za izračun intenzivnosti proizvodnje: WH 0,070 0 0 0 0 0,020 MA 0 0,110 0 -0,030 0 0,010 BA 0 0,060 0 -0,020 0,015 RS 0 0 0,140 0 0,002 MK 0 0,111 000000 BF 0,010 PK 00000000000 PT 00000000000 SH 0,009 EG 00000000000 gnojila -0,070 -0,110 -0,057 -0,100 -0,060 delo 00000000000 Vir podatkov: Kavčič (2003a) in lastne ocene - višje vrednosti koeficientov pomenijo tesnejšo povezavo med ceno proizvoda in obsegom oziroma intenzivnostjo pridelave. Pozitivna vrednost pomeni, da sta si proizvoda konkurenčna (sta substituta), negativna pa, da se med seboj dopolnjujeta (sta komplementarna). Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Metode dela Delovni zvezek 2/2007 UMAR 39 iz modela APAS, nato pa smo jih s pomočjo ekspertne ocene prilagajali dejanskim (novejšim) podatkom iz referenčnega obdobja17. Tudi povečevanje dolgoročnega učinka je v modelu ocenjeno le ekspertno, omejitve proizvodnje pa izhajajo iz pogodbenega dogovora med Slovenijo in Evropsko unijo. Kot je razvidno iz Tabele 9, so ugotovljene povezave med obsegom proizvodnje in cenami najmočnejše pri kokoših nesnicah, pri perutnini za meso in prašičih. Povezave med intenzivnostjo proizvodnje in cenami so nižje, najvišjo smo ugotovili pri koruzi in sladkorni pesi. Pri prireji mesa jih nismo ugotavljali, ker so bolj kot od cen odvisne od tehnologije prireje18. Dolgoročni trend povečevanja proizvodnje bo zaradi najhitrejšega tehnološkega napredka po naših predvidevanjih najvišji pri žitih, omejitev proizvodnje pa bo najizrazitejša pri mleku, kjer smo predpostavili, da bodo kvote polno izkoriščene, vendar ne presežene. 3.3 Izbrana različica računa Ob načrtovanju poteka dela smo v osnovi lahko izbirali med dvema različicama, to je med bruto in neto načinom računa. Ugotovili smo, da imata oba nekaj pomanjkljivosti, zaradi katerih za naš namen nobeden od njiju ni ustrezal: • bruto različica ne dovoljuje seštevanja med obravnavanimi kmetijskimi proizvodi, saj bi v seštevek vključili tudi del proizvodnje, ki se porabi v delovnem procesu kmetovanja in ni namenjen porabi na trgu, • neto različica ni skladna z že pripravljenim pristopom pri napovedovanju proizvodnje na podlagi modela APAS, ki je bruto pristop. Ker je med obema metodama mogoče razviti tudi različne vmesne variante (Rednak, 2003), smo najustreznejšo rešitev iskali med njimi. Odločili smo se za izhajanje iz bruto koncepta, ker na njem temelji tudi prvotni model APAS, s katerim smo nameravali pripraviti napoved proizvodnje, vendar smo ga nekoliko priredili. Poleg obravnavanih desetih proizvodov smo v delo vključili še glavnino tistih proizvodov, ki jih kmetijska gospodarstva porabijo sama v svojem nadaljnjem procesu dela (niso namenjena prodaji na trgu) in jih v model še nismo zajeli. V največji meri je to domača krma za živali. Poleg poljščin, ki smo jih že zajeli, so to v Sloveniji še predvsem naslednji štirje krmni pridelki: 1. koruzna silaža, 2. krmne korenovke, 3. zelena krma z njiv in 4. krma s trajnega travinja. Za njihovo vključitev v model je bilo potrebno delo v dveh korakih. Na končnega porabnika, ki je živinoreja, smo najprej razporedili (i) vmesno porabo, ki je potrebna za pridelavo krme, namenjene živinoreji na istem gospodarstvu, nato pa še (ii) Ker smo potrebovali možnost seštevanja rezultatov za posamezne kmetijske proizvode, ki jih že pripravljena bruto različica ne dovoljuje, smo razvili kombinacijo bruto in neto različice računa... ... in v model vključili še tiste manjkajoče najpomembnejše proizvode, ki so porabljeni v nadaljnjem procesu kmetijske proizvodnje 17 Problem neuporabnosti ekonometričnih metod dela zaradi prekratke časovne serije je navajal tudi avtor prvotne slovenske različice APAS. Ta problem bo v Sloveniji nerešljiv vse dokler se ne ustvari dovolj dolga časovna serija za izračune. 18 S primerjavo dobljenih rezultatov in dejanskimi podatki za posamezna leta v preteklem obdobju smo ugotovili, da so odvisnosti razmeroma dobro ocenjene predvsem pri posejanih površinah poljedelskih proizvodov, številu mlečnih krav, številu goveda in številu prašičev (razpolagali smo z dobro statistično podlago), medtem ko so nekoliko slabše pri številu drobnice in predvsem perutnine (ni bilančnih izračunov). Pri intenzivnosti pridelave je bilo ugotavljanje cenovnih odvisnosti posameznih poljedelskih kultur za to obdobje oteženo zaradi pogostih vremensko neugodnih let in posledično nižjih pridelkov (ki torej niso bili posledica cenovnih odvisnosti). 40 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Metode dela neposredna plačila, ki se v skladu z veljavno kmetijsko politiko dodeljujejo za proizvodnjo te krme, dejansko pa so namenjena subvencioniranju živinoreje. Pri tem smo posebno pozornost namenili izbiri ključa razporeditve. Zanj smo uporabili porabo posameznega krmnega pridelka za krmo posameznih vrst živali v referenčnem letu. V nadaljevanju smo izračunali razmerja med vsako skupino inputov in outputom obravnavanega kmetijskega proizvoda, to je MAC koeficinete, kar pa smo že opisali. Po opravljeni razdelitvi je potrebno pri v modelu pridobljenih rezultatih vživinoreji upoštevati, da vrednost proizvodnje posameznega živinorejskega proizvoda v osnovnih cenah vključuje tudi vrednost morebitnih neposrednih plačil za krmo (silažno koruzno, krmne korenovke, zeleno krmo z njiv in krmo s trajnega travinja) in da vrednost vmesne porabe živinorejskih proizvodov v kupčevih cenah vsebuje tudi strošek pridelave omenjene krme. S tem je odpadel strošek nakupa te krme za živinorejsko proizvodnjo, zato ta vrednost ni več prikazana kot samostojna postavka vmesne porabe (oziroma je njena vrednost nič)19. S takšnim načinom dela je pripravljena možnost seštevanja posameznih postavk računa vseh obravnavanih kmetijskih proizvodov. Ker so se nam rezultati na agregatni ravni zdeli posebej zanimivi, smo rezultate po posameznih proizvodih med seboj seštevali ne le na ravni vrednosti, pač pa tudi količin. Obravnavane kmetijske Slika 3: Postavitev bruto / neto različice dela (ključ: poraba krme v letu 2002) Vmesna poraba za pridelavo krme, ki še ni bila vključena v model 19 Nekatere podrobnosti iz izračuna na strani vmesne porabe prikazujemo v Prilogi 2. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Metode dela Delovni zvezek 2/2007 UMAR 41 proizvode smo smiselno razvrščali v posamezne skupine, kot so poljščine, živali in živinorejski proizvodi. Pri seštevanju posameznih kategorij ponekod ni šlo brez poenostavitev, kot na primer pri preračunu števila živali v skupno enoto, ki je število glav velike živine (GVŽ)20. 3.4 Podatkovna osnova Podatkovno osnovo napovedovanju so predstavljali predvsem podatki dveh ustanov, in sicer Statističnega urada RS (SURS, spletne strani) in Kmetijskega inštituta Slovenije (Rednak, 2004). Prvi vir smo uporabili na proizvodni strani izračuna, saj so ti podatki dostopni za vse posamezne obravnavane proizvode in jih uporablja tudi Statistični urad RS sam pri pripravi svojih ekonomskih računov za kmetijstvo. Drugi vir smo uporabili na področju analize neposrednih plačil in na izdatkovni strani izračuna, saj so ti podatki dostopni le v okviru izdelanih ekonomskih računov kmetijstva po aktivnostih. Kombiniranje obeh virov ni problematično, ker sta računa med seboj razmeroma dobro usklajena (Rednak, 2003). Pri napovedi gibanja cen smo uporabili pričakovanja Raziskovalnega inštituta za agroživilsko politiko (FAPRI, 2005), pri napovedi gibanj najpomembnejših makroekonomskih dejavnikov pa Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR, 2006). Napovedi finančnih pomoči kmetijstvu, ki bodisi posredno ali neposredno vplivajo na gibanje dodane vrednosti kmetijske proizvodnje, smo povzeli iz Pristopne pogodbe med RS in EU ter predhodnih raziskav (RS, EU, 2004; Rednak, 2004). Tabela 10: Osnovni viri podatkov Vir Kazalniki / podatkovni nizi Časovno obdobje SURS Zasejane površine, število živali, intenzivnost, cene 1991–2005 KIS vmesna poraba, finančne pomoči 2002 FAPRI napovedi cen 2005–2013 UMAR makroekonomske napovedi 2006–2013 Pristopna pogodba napovedi finančnih pomoči 2006–2013 Uveljavljali smo pravilo, da imajo statistični podatki prednost pred podatki iz ostalih virov. S tem smo dosegli kar najmanjšo podatkovno odvisnost od virov, ki so praviloma razpoložljivi z večjim časovnim zamikom ali pa je njihova razpoložljivost v prihodnjih letih lahko tudi vprašljiva. V največji možni meri smo uporabili podatke iz redne kmetijske statistike, ki se objavljajo periodično in z njimi vedno razpolagamo najprej. Tako smo si pripravili pot za sprotno preverjanje in prilagajanje že izdelanih napovedi takoj, ko se spremenijo že objavljeni ali objavijo novi podatki statistike. 3.5 Izhodišča V modelu smo izhajali iz nekaterih predpostavk, med katerimi štiri najpomembnejše posebej izpostavljamo. Vse predstavljajo eksogene spremenljivke, torej niso pridobljene v postopku modeliranja, ampak so v model prinesene iz drugih virov. Izhajali smo iz nekaterih makroekonomskih predpostavk, predpostavk o gibanju proizvajalčevih in odločitvenih cen, cen vmesne porabe in neposrednih finančnih pomoči 20 Pri preračunu v GVŽ smo uporabili koeficiente SURS (SURS, 2002), in sicer: za govedo 1, za prašiče 0,20, za perutnino 0,005 in za drobnico 0,15. 42 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Metode dela (i) Makroekonomske predpostavke. Pri izgradnji modela smo upoštevali sledeče makroekonomske predpostavke: rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji in v povprečju držav Evropske unije, implicitni deflator BDP21 (vpliv na izračun v stalnih cenah), menjalna tečaja za euro in ameriški dolar (vpliv na cene proizvodov) ter povprečne plače v dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva (vpliv na stroške dela). Tabela 11: Uporabljene makroekonomske predpostavke Podatki enota 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Inflacija, povprečje leta % 8,9 8,4 7,5 5,6 3,6 2,5 Deflator BDP % 5,6 9,1 8,0 5,5 3,6 2,5 Tečaj EUR (povprečje leta) 205,0 217,2 226,2 233,7 238,8 239,6 Tečaj USD (povprečje leta) 222,7 242,7 240,2 207,1 195,1 196,3 Povpr. bruto plača v A na uro* SIT 1.022 1.104 1.168 1.234 1.307 1.336 Napovedi enota 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Inflacija, povprečje leta % 2,1 2,1 2,1 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 Deflator BDP 2,6 2,7 2,5 2,7 2,0 2,0 2,0 2,0 Tečaj EUR (povprečje leta) 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 Tečaj USD (povprečje leta) 196,3 196,3 196,3 196,3 196,3 196,3 196,3 196,3 Povpr. bruto plača v A na uro* SIT 1.368 1.406 1.445 1.485 1.537 1.591 1.647 1.705 Vir podatkov in napovedi: SURS, spletne strani; Umar, 2006; lastne predpostavke. Opomba: *lastni preračun iz povprečne mesečne plače. Proizvajalčeve cene naj bi se gibale skladno z gibanji primerljivih cen na trgih EU (ii) Predpostavke gibanj cen proizvodov. V modelu smo ločili dve vrsti cen na enoto obravnavanih kmetijskih proizvodov, proizvajalčevo in odločitveno ceno. Proizvajalčeve cene posameznih kmetijskih proizvodov in njihova pričakovana gibanja so ključni dejavniki sprememb v kmetijstvu (Kavčič, 2000; Kavčič, Erjavec, 2001, 2003 in 2005a), zato jim posvečamo posebno pozornost. Predvideli smo, da so se cene posameznih proizvodov do leta 2006 že prilagodile primerljivim cenam na skupnemu evropskemu trgu in se bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju gibale skladno z njimi. Ker so že v zadnjih letih pred pristopom k Evropski uniji v veliki meri sledila gibanjem primerljivih povprečnih cen v Evropski uniji, smo pričakovali, da bo tako tudi v prihodnje. V izračunu po pogojih prostega trga smo predvideli, da bi cene v letu uveljavitve sheme padle na svetovno raven, v naslednjih letih pa bi se gibale skladno z gibanji cen na svetovnem trgu. Proizvajalčeve cene po standardni in regionalni shemi naj bi bile v vseh letih napovedi nominalno višje kot v referenčnem letu 2005 le pri koruzi; pri ječmenu, govedu in perutnini naj bi v prvih letih padle, nato pa porasle; pri prašičih nihale v zanje značilnih ciklih; pri jajcih naj bi ostale enake; pri ostalih proizvodih pa naj bi bile vse opazovano obdobje nominalno nižje kot v letu 2005. Realne rasti proizvajalčevih cen (merjene z rastjo inflacije) naj bi bile v zaključnem letu napovedi pri vseh obravnavanih proizvodih glede na leto 2005 nižje, najbolj pri sladkorni pesi, drobnici in mleku (za 46 %, 26 % in 26 %). Primerjava med evropskimi in svetovnimi cenami pokaže, da so največje razlike med njimi pri mesu govedi, prašičev in perutnine. 21 Implicitni deflator je izračunan z deljenjem podatkov v tekočih cenah s podatki v stalnih cenah (SURS, spletne strani 2005). Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Metode dela Delovni zvezek 2/2007 UMAR 43 Tabela 12: Pričakovane proizvajalčeve cene v obdobju 2006–2013, po shemah V SIT / kg (l, kom), tekoče cene 2005* 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Standardna in regionalna shema (Ss in Rs) pšenica 25,4 25,4 25,4 24,9 24,9 25,1 24,9 24,9 24,9 koruza 22,0 22,7 23,0 23,0 23,4 23,5 23,7 23,9 23,9 ječmen 24,0 23,7 23,7 23,5 24,3 24,6 24,9 25,4 26,0 sladkorna pesa 9,4 7,5 6,8 6,3 6,0 6,0 6,0 6,0 6,0 mleko 65,0 62,9 62,0 61,0 60,7 60,6 60,4 60,1 60,0 govedo 328,2 320,5 320,5 325,6 332,0 341,0 348,7 355,1 359,0 prašiči 276,3 284,8 278,4 269,8 265,5 274,1 280,5 284,8 276,3 perutnina 196,8 194,0 194,0 194,0 195,4 198,2 199,7 201,1 202,5 drobnica 444,2 425,3 419,7 416,4 410,8 403,1 398,6 394,2 392,0 jajca 18,5 18,5 18,5 18,5 18,5 18,5 18,5 18,5 18,5 Shema prostega trga (Spt) pšenica 25,4 25,4 23,3 23,6 23,9 24,3 24,6 24,7 25,1 koruza 22,0 22,7 18,9 19,0 19,2 19,4 19,6 19,7 19,7 ječmen 24,0 23,7 22,0 22,3 22,7 23,0 23,3 23,4 23,7 sladkorna pesa 9,4 7,5 6,8 6,3 6,0 6,0 6,0 6,0 6,0 mleko 65,0 62,9 57,2 56,4 56,0 55,8 56,0 56,4 56,8 govedo 328,2 320,5 182,9 177,8 172,7 169,2 165,6 163,7 163,9 prašiči 276,3 284,8 158,9 172,4 187,1 180,8 172,6 166,4 179,8 perutnina 196,8 194,0 158,8 157,9 157,4 157,8 157,9 158,3 158,5 drobnica 444,2 425,3 369,4 369,4 369,4 369,4 369,4 369,4 369,4 jajca 18,5 18,5 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 Vir podatkov: SURS, spletne strani; FAPRI, 2005; lastna ocena (cene jajc); lastni preračun. Opomba: *Podatki SURS za leto 2005. Cene govedi, prašičev, perutnine in drobnice smo izračunali na podlagi objavljenihpodatkov SURS za posamezne kategorije živali in njihovih ponderjev. Izhodišče za posamezne sheme: Ss in Rs: pšenica EU market; mleko, govedo, prašiči, perutnina in drobnica firm prices EU, koruza Cif Rotterdam, ječmen Canada feed, sladkor tržni red EU, jajca lastna ocena. Spt: pšenica Canadian wheat board, koruza Corn FOB U.S. gulf, mleko U.S.milk, govedo Nebraska direct fed steer price, prašiči Barrow and gift price, perutnina US 12-city price. Odločitvene cene posameznih kmetijskih proizvodov predstavljajo širšo cenovno osnovo za odločitev pridelovalcev o strukturi in obsegu kmetijske proizvodnje. To so proizvajalčeve cene, povečane za pričakovani učinek neposrednih plačil na odločitve proizvajalcev (določen z multiplikatorjem). V osnovnem scenariju smo predvideli, da se neposredna plačila proizvajalčevim cenam pridružijo v višini svoje 60 - odstotne, po regionalni shemi pa 40 - odstotne vrednosti. Odločitvene cene po standardni shemi naj bi pri pšenici, koruzi in ječmenu v naslednjem obdobju nominalno naraščale; pri govedu in perutnini najprej nekoliko padle in nato porasle; pri prašičih v celotnem obdobju nihale; pri jajcih ostale nespremenjene in pri ostalih proizvodih padle. Uveljavitev regionalne sheme bi prinesla višje odločitvene cene predvsem sektorju mleka in nekoliko tudi perutnini. Pri shemi prostega trga proizvajalci niso upravičeni do nikakršnih finančnih pomoči, zato bi se odločitvene cene poleg govedu in prašičem najbolj znižale še ječmenu, koruzi in pšenici22. Odločitvene cene so ‘psihološke cene’, saj se proizvajalčevim cenam pridruži pričakovani učinek neposrednih plačil na odločitve proizvajalcev 22 Grafične prikaze rasti cen prikazujemo v Prilogi 3. 44 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Metode dela Tabela 13: Pričakovane odločitvene cene v obdobju 2005–2013, po shemah V SIT / kg (l, kom), tekoče cene 2005* 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Standardna shema (Ss) pšenica 35,1 35,7 36,2 36,0 36,3 36,7 36,9 37,2 37,5 koruza 28,3 29,4 30,1 30,3 30,8 31,1 31,5 31,9 32,1 ječmen 35,9 36,2 36,9 36,9 38,1 38,8 39,4 40,3 41,3 sladkorna pesa 9,4 7,5 6,8 6,3 6,0 6,0 6,0 6,0 6,0 mleko 66,3 64,3 63,5 62,5 62,2 62,2 62,0 61,7 61,6 govedo 400,0 396,3 400,3 407,4 415,8 426,9 436,8 445,4 451,5 prašiči 276,3 284,8 278,4 269,8 265,5 274,1 280,5 284,8 276,3 perutnina 196,8 194,0 194,0 194,0 195,4 198,2 199,7 201,1 202,5 drobnica 497,7 481,8 479,2 477,4 473,4 467,2 464,3 461,5 461,0 jajca 18,5 18,5 18,5 18,5 18,5 18,5 18,5 18,5 18,5 Regionalna shema (Rs) pšenica 35,1 35,7 32,0 31,7 31,8 32,2 32,2 32,3 32,5 koruza 28,3 29,4 27,4 27,5 27,9 28,2 28,4 28,7 28,8 ječmen 35,9 36,2 31,8 31,7 32,7 33,2 33,7 34,4 35,2 sladkorna pesa 9,4 7,5 7,4 7,0 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 mleko 66,3 64,3 69,4 68,6 68,4 68,5 68,5 68,3 68,4 govedo 400,0 396,3 384,1 390,5 398,4 408,8 418,0 425,9 431,3 prašiči 276,3 284,8 278,8 270,3 266,0 274,6 281,0 285,3 276,7 perutnina 196,8 194,0 194,0 194,0 195,4 198,2 199,7 201,1 202,5 drobnica 497,7 481,8 461,2 460,5 455,9 449,2 445,7 442,3 441,2 jajca 18,5 18,5 18,6 18,6 18,6 18,6 18,6 18,6 18,6 Shema prostega trga (Spt) pšenica 35,1 35,7 23,3 23,6 23,9 24,3 24,6 24,7 25,1 koruza 28,3 29,4 18,9 19,0 19,2 19,4 19,6 19,7 19,7 ječmen 35,9 36,2 22,0 22,3 22,7 23,0 23,3 23,4 23,7 sladkorna pesa 9,4 7,5 6,8 6,3 6,0 6,0 6,0 6,0 6,0 mleko 66,3 64,3 57,2 56,4 56,0 55,8 56,0 56,4 56,8 govedo 400,0 396,3 182,9 177,8 172,7 169,2 165,6 163,7 163,9 prašiči 276,3 284,8 158,9 172,4 187,1 180,8 172,6 166,4 179,8 perutnina 196,8 194,0 158,8 157,9 157,4 157,8 157,9 158,3 158,5 drobnica 497,7 481,8 369,4 369,4 369,4 369,4 369,4 369,4 369,4 jajca 18,5 18,5 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 Vir podatkov: SURS, spletne strani; FAPRI, 2005; lastna ocena (cene jajc); lastni preračun. Opomba: *Izračun na podlagi podatkov SURS in KIS. Odkupne cene sladkorne pese, drobnice in jajc po shemi prostega trga so lastne ocene. Napovedi gibanj cen vmesne porabe so negotove, zato smo enostavno predpostavili, da bodo sledile inflaciji (iii) Predpostavke gibanj cen vmesne porabe. V modelu smo predpostavili, da bodo te cene sledile inflaciji. Lahko bi predvideli, da bodo vsaj nekatere izmed njih v največji meri odvisne od rasti cen nafte, a se njihova prihodnja gibanja zdijo precej negotova. Večina svetovnih institucij, ki se ukvarja z napovedjo teh cen, že nekaj let pričakuje umirjanje, vendar pa so dejanska gibanja prav nasprotna. V takšnih negotovih okoliščinah se nam je zdela predpostavka, da bodo cene vmesne porabe sledile inflaciji, najrealnejša tako za cene vmesne porabe skupaj, kot tudi za vse posamezne skupine vmesne porabe. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Metode dela Delovni zvezek 2/2007 UMAR 45 (iv) Predpostavke gibanj neposrednih finančnih pomoči (subvencij). Neposredne finančne pomoči se v modelu pojavljajo v dveh vlogah: so sestavni del odločitvenih cen, hkrati pa se njihova vrednost po metodologiji ekonomskih računov neposredno prišteva k bruto dodani vrednosti proizvoda. Vse finančne pomoči smo razdelili na enoto posameznega proizvoda, pri čemer smo izhajali iz povprečne intenzivnosti pridelave v referenčnem obdobju. Za leta napovedi smo predpostavili, da bodo polno izkoriščena v višini, dogovorjeni s Pristopno pogodbo Republike Slovenije k Evropski uniji (predstavili smo jih v Tabeli 3). Pri tem jih nismo ločevali po viru, to je iz proračuna Evropske unije ali iz nacionalnega proračuna. Razdelitev regionalnih plačil na enoto proizvoda smo izračunali na podlagi razpoložljivih podatkov o površinah in njihovi zasejanosti. Tudi tu smo se držali bruto / neto koncepta dela in subvencije za krmo živali pripisali živinoreji, zato so tudi skupne subvencije v živinoreji po regionalni shemi višje kot po standardni shemi23. Subvencije so že bile dogovorjene s pogodbo, potrebno pa jih je bilo še razdeliti na enoto proizvoda Tabela 14: Primerjava plačil po standardni in regionalni shemi, na enoto pridelka / prireje, za leto 2007 v SIT/kg, SIT/l ali SIT/kom WH MA BA RS MK BF PK PT SH EG Ss 18,1 11,8 21,9 0,0 2,4 133,0 0,0 0,00 99,2 0,00 Rs 16,6 10,8 20,2 1,6 18,5 157,3 1,0 0,01 103,6 0,05 Vir podatkov: Rednak, 2004 (preračun iz tabel ABTA); SURS spletne strani (površine v letu 2003), Rednak in sod., 2004 (preračun višine plačil); lastni preračun. 3.6 Scenariji (sheme) Slovenija je do leta 2007 izvajala standardno shemo neposrednih plačil (ang. Standard direct payment scheme), ta pa so se v skladu s sklenjeno pristopno pogodbo postopoma zviševala. Od tega leta dalje lahko nadaljevanje izvajanja te kmetijske politike predstavlja le izhodiščni scenarij, ki nudi primerjavo ostalim možnostim izbire24. Kljub nerealnosti scenarija pa njegovi rezultati niso nezanimivi, saj so v Sloveniji nekatera proizvodno vezana in zgodovinska plačila tudi po uvedbi reforme skupne kmetijske politike ohranjena, s tem pa je izbrani izvedbeni model reforme precej blizu standardni shemi. Za obdobje od leta 2007 do 2013 smo poleg izhodiščnega scenarija predvideli še dve možnosti: • Scenarij implementacije čiste regionalne sheme, po katerem je predvidena uvedba enotnega regionalnega plačila na vso upravičeno kmetijsko površino v uporabi (ang. Single area payment scheme). Po tem scenariju je predviden vsebinsko povsem nasproten ukrep od ukrepov dosedanje kmetijske politike. Uvedba proizvodno nevezanega plačila bi predvidoma prispevala k nižji intenzivnosti kmetijske pridelave, saj kmetijski pridelovalci ne bi več bili stimulirani za doseganje visokih pridelkov. V našem delu je poseben izziv predstavljal izračun porazdelitve plačila za površine, ki so namenjena pridelavi krme za živali, na živinorejo. Poleg izhodiščnega scenarija, ki je standardna shema neposrednih plačil, smo predvideli še dve skrajni možnosti izvedbe politike.... 23 Podrobnejši izračun razporeditve enotnega regionalnega plačila na prirejo prikazujemo v Prilogi 4. 24 Izhodiščni scenarij je v naših izračunih torej sistem, ki je bil v veljavi v državah članicah EU-15 pred implementacijo reforme Skupne kmetijske politike. Slovenija ga je s postopnim dvigom neposrednih plačil in s pomočjo doplačevanja iz nacionalnega proračuna dosegla v letu 2007. 46 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Metode dela ... in tako omogočili kvanificiranje razlik v izbranih skrajnih okoljih delovanja • Scenarij prostega trga, po katerem je hipotetično predvideno znižanje cen na raven cen ‘svetovnega’ trga, hkrati pa tudi ukinitev vseh finančnih pomoči kmetijskim proizvajalcem. Višine proizvajalčevih cen so po tem scenariju enake višinam odločitvenih cen. Rezultati tega scenarija omogočajo odgovor na vprašanje, kaj bi se zgodilo z obsegom kmetijske proizvodnje in višino dodane vrednosti kmetijske dejavnosti v pogojih popolne ukinitve zaščite kmetijskih trgov. Navedena scenarija nismo izbrali zato, ker bi morda predpostavljali, da obstajajo resne možnosti njihove uresničitve, kar še posebej velja za scenarij prostega trga. Izbrana scenarija sta nam pomenila zgolj zanimivi teoretični opciji za prikaz dilem kmetijske politike in za preverjanje zmožnosti modela, ki smo ga razvili. Želeli smo predvsem kvanitificirati razliko obsega in vrednosti kmetijske proizvodnje v izbranih spremenjenih okoljih delovanja kmetijske dejavnosti. Predvideli smo, da bi se spremembe uveljavile takoj v celoti, in sicer z letom 2007. V praksi takšne uveljavitve niso nujne, možne in verjetne so tudi postopne spremembe politik v daljšem časovnem obdobju. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Delovni zvezek 2/2007 UMAR 47 4 Rezultati V tem poglavju smo prikazali le rezultate, ki so z vidika zastavljenih ciljev dela najzanimivejši. Najprej smo prikazali pridobljene rezultate o posameznih količinah, to je površine zemljišč in števila živali, in o intenzivnosti, nato pa iz njiju izračunan obseg proizvodnje. To je bila osnova za izračun vrednosti, kjer smo dobljeni obseg posameznih proizvodov ovrednotili s pričakovanimi cenami. V nadaljevanju smo prikazali pričakovane vrednosti vmesne porabe in s tem omogočili prikaz končnega dela izračuna, ki je bruto dodana vednost obravnavanih desetih kmetijskih proizvodov. Večji poudarek smo namenili prikazu gibanj po skupinah proizvodov in vseh proizvodov skupaj, vendar smo grafično prikazali tudi vse rezultate po posameznih proizvodih. 4.1 Proizvodnja Skupna površina zemljišč, zasejanimi s pšenico, koruzo, ječmenom in sladkorno peso, se je v obdobju zadnjih nekaj let v Sloveniji zmanjševala in bila v letu 2005, za katerega smo imeli zadnje statistične podatke, najmanjša po letu 1991. Obsegala je nekaj manj kot 93 tisoč hektarjev kmetijskih površin, kar je bilo skoraj za petino manj kot v letu 1991 in je predstavljalo dobro polovico vseh njivskih površin v uporabi25. Večina jih je bila zasejana s koruzo in pšenico (46 % in 32 %), manj pa z ječmenom in sladkorno peso (17 % in 5 %). V letu 2006 naj bi se površine po naših izračunih povečale, in sicer za 3 %, ter s tem nadoknadile približno polovico svojega znižanja iz leta 200526. Grafikon 1: Skupna površina zemljišč, zasejana z obravnavanimi poljščinami 120.000 115.000 Trend padanja skupne površine zemljišč obravnavanih poljščin naj bi se po vseh treh shemah upočasnil, in sicer najbolj po standardni in manj po regionalni shemi, najmanj pa po shemi prostega trga 110.000 105.000 100.000 95.000 90.000 85.000 80.000 Vir podatkov: SURS do vključno leta 2005, nato lastni izračun. 25 Če k njivskim površinam, zasejanimi z obravnavanimi štirimi poljščinami, prištejemo še zasejana površine z ostalimi poljščinami, ki so namenjene krmi in smo jih s kombiniranim pristopom dela vključili v živinorejski del proizvodnje, smo v naš model zajeli okoli 80 % v tem letu zasejanih njivskih površin. 26 V prid našim rezultatom izračuna glede povečanja zasejanih površin v letu 2006 kažejo tudi statistične ocene o posejanih površinah v tem letu, ki so bile objavljene v času zaključevanja dela; površine so se v primerjavi z letom prej pri pšenici in piri povečale za 6 %, pri ječmenu za 3 %. 48 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Grafikoni 2-5: Površine zemljišč, po posameznih poljščinah 40.000 38.000 36.000 34.000 32.000 30.000 PŠENICA - površina zemljišč \ i^\ Ss Rs -\. . .......Spt Linear (Ss) \ ™ * fc ^- — N. * ~ J \ \ / """"*»¦» \ ^ \ " * * T^^l T'"-------— ^-.„ 65.000 60.000 55.000 50.000 45.000 KORUZA - površina zemljišč \^_ Ss Rs A Spt Linear (Ss) *" * ¦«\. ~ * ~ » ^^\ * ™ .*—&__¦» k- » . 40.000 —--*--------vfv;7.T: JEČMEN - površina zemljišč 18.000 16.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 12.000 SLADKORNA PESA - površina zemljišč 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 \---,---,---,---,---,---,---,---,---,---,---,---,---,---,---,---,---,---,---,---,---,---,--- Vir podatkov: SURS do vključno leta 2005, nato lastni izračun. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Delovni zvezek 2/2007 UMAR 49 V obdobju 2007-2013 bodo površine po pričakovanjih nekoliko odvisne od izbrane sheme reformirane kmetijske politike. V nobenem primeru sicer ne bi mogli pričakovati njihovega skupnega porasta, niti ne ohranitve na ravni iz leta 2006, lahko pa bi se ustavil ali upočasnil nekajletni trend padanja. • V primeru nadaljevanja standardne sheme bi se površine zmanjšale za 0,8 %. Pričakovali bi povečanje površin z ječmenom in koruzo (za 15 % in 2 %), zmanjšanje pa s pšenico in sladkorno peso (za 7 % in 25 %); pri slednji predvsem zaradi že dogovorjene občutno nižje odkupne cene. • V pogojih uveljavitve čiste regionalne sheme bi se skupna površina obravnavanih štirih poljščin zmanjšala nekoliko bolj, za 1 %. Povečanje bi bilo le pri ječmenu (za 10 %), zmanjšanje pa pri pšenici, koruzi in sladkorni pesi (za 1 %, 2 % in 22 %). Pri sladkorni pesi bi bile spremembe manjše kot v pogojih nadaljevanja standardne sheme, ker bi bili pridelovalci ponovno upravičeni do subvencij na površino. • V primeru prepustitve prostemu trgu bi skupna površina obravnavanih polj ščin padla bolj, za nekaj manj kot 5 %. Padla bi pri vseh poljščinah, najmanj pri pšenici in koruzi (za 1 % in za 5 %), nekoliko bolj pri ječmenu in predvsem pri sladkorni pesi (za 7% in za 23%). Skupno število obravnavanih vrst živali, to je goveda, prašičev, perutnine in drobnice, ki predstavljajo veliko večino vseh gospodarsko pomembnejših vrst živali, je v Sloveniji v zadnjem desetletju razmeroma precej nihalo. Za pridobitev njegove ocene smo pripravili preračun v skupno enoto, ki je ti. število glav velike živine (GVŽ). V letu 2004, ki je zadnje leto, za katerega smo imeli statistične podatke, smo razpolagali z okoli 470.000 GVŽ obravnavanih vrst živali, kar je bilo za 1 % manj kot v letu 1994. Med njimi je bila tretjina govedi, tretjina prašičev, nekoliko manj kot tretjina perutnine in 4 % drobnice. Skupno število živali se je glede na leto prej, ko je bilo eno najvišjih v opazovanem obdobju, znižalo za 3 %. Znižalo se je število vseh vrst živali, razen drobnice. V letih 2005 in 2006 naj bi se po rezultatih našega izračuna skupno število obravnavanih vrst živali zopet nekoliko zvišalo, in sicer v prvem letu za 1,6 %27, v drugem pa še za 0,3 %. V teh dveh letih naj bi se najbolj zvišalo število goveda (za 3 %), manj prašičev in perutnine (za 1 % in 2 %), število drobnice pa naj bi se znižalo (za 3%). V obdobju 2007-2013 bo število živali odvisno tudi od izbrane sheme kmetijske politike. • V primeru ohranitve standardne sheme bi skupno število živali nekoliko poraslo, za 1 %, kar sovpada z naraščajočim trendom števila živali v zadnjem desetletju. Najbolj bi poraslo število drobnice (za 9 %), nato prašičev (za 2 %) in nekoliko tudi govedi (za 1 %). • V primeru uveljavitve regionalne sheme bi se skupno število živali znižalo, za 0,3 %. Bolj kot pri standardni shemi bi poraslo število drobnice (za 16 %), enako prašičev (za 2 %), število goveda pa bi padlo (za 4 %). • V pogojih prostega trga bi se skupno število živali znižalo še bolj, za okoli 7 %. Najbolj bi padlo število govedi (za 20 %), nekoliko pa tudi prašičev (za 1 %). Trend narašča-nja skupnega števila obravnavanih vrst živali naj bi se nadaljeval le v primeru nadaljevanja standardne sheme, v primeru uveljavitve ostalih dveh shem pa bi število padlo 27 V času izračunavanja še niso bile objavljene bilance za živinorejo v letu 2005, zato smo kot referenčno leto v živinoreji upoštevali leto 2004. Objavljeni pa so že bili statistični podatki o številu živali ob štetju koncem leta 2005. Po njih se je povečalo število vseh vrst živali, in sicer: goveda za 0,3 %, prašičev za 3 %, perutnine za 13 % in drobnice za 9 %. Zmanjšalo pa se je število krav molznic, za 10 %, in število kokoši nesnic, za 5 %. Smeri sprememb so bile pri večini živali v skladu z napovedmi, pridobljenimi z našimi izračuni, vendar neposredne povezave med njimi ni, ker v modelu ne zajemamo števila živali po štetju na določen dan (podrobneje v Preglednici 8). 50 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Grafikon 6: Skupno število obravnavanih vrst živali 500.000 490.000 480.000 470.000 460.000 450.000 440.000 Vir podatkov: SURS do vključno leta 2004 (lastni preračun v GVŽ), nato lastni izračun Grafikoni 7-12: Število živali, po posameznih vrstah KRAVE MOLZNICE - število živali 180.000 160.000 140.000 120.000 100.000 80.000 195.000 180.000 165.000 150.000 135.000 120.000 830.000 800.000 770.000 740.000 710.000 680.000 650.000 Ss Rs - . . .......Spt - - - ¦ Linear (Ss) " * ¦. ^"~~\. * * « \ ^~*~-»—^—„ ™ * -, ~—~-—i_5„a 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 GOVEDO - število živali ~\^___^ Ss ----------Rs .......Spt - - - ¦ Linear (Ss) \-----------------------------^ -^ ¦-'>¦:..- *---^.«. "'"¦•... PRAŠIČI - število živali /-""X ^\ X^~~~~~~-^ ^-——«-*^r - ¦ •'-='' =••-¦"-" /^ / Ss ¦ --Rs .......Spt - - - ¦ Linear (Ss) Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Delovni zvezek 2/2007 UMAR 51 30.000.000 29.000.000 28.000.000 27.000.000 26.000.000 25.000.000 PERUTNINA - število živali 170.000 140.000 110.000 80.000 50.000 20.000 DROBNICA - število živali 1.900.000 1.750.000 1.600.000 1.450.000 1.300.000 1.150.000 1.000.000 KOKOŠI NESNICE -število živali Ss Rs Spt Linear (Ss) Vir podatkov: SURS do vključno leta 2004, nato lastni izračun. Število drobnice bi poraslo, vendar manj, kot v ostalih dveh obravnavanih pogojih trga (za 3%). • Število krav molznic bi vseh treh pogojih delovanja politike padlo, za okoli 15 %. To bi bila ob povečani mlečnosti na žival predvsem posledica dogovorjenih kvot za mleko. Tudi število kokoši nesnic naj bi v vseh treh primerih padlo enako, za desetino, kar pa je nekoliko manj, kot je bil trend v zadnjem desetletju. Intenzivnost pridelave, ki je povprečni pridelek na enoto površine, se je pri vseh štirih obravnavanih poljščinah v zadnjih letih povečevala, kar je predvsem posledica boljše tehnologije pridelave. Gibanja so bila pri posameznih poljščinah in v posameznih letih precej različna, tudi zaradi v zadnjih letih precej spremenljivih vremenskih pogojev. V letu 2005, ki je bilo vremensko razmeroma precej ugodno leto, je bila rast intenzivnosti pridelave v primerjavi z letom 1991 najvišja pri koruzi (za 53 %), nato pri ječmenu in pšenici (za 18 % in 10 %), najmanj pa pri sladkorni pesi (za 1 %). Intenzivnost pridelave, ki se zaradi nenehnih izboljšav v tehnologiji povečuje, naj bi se povečevala tudi v prihodnje, najbolj v pogojih nadaljevanja standardne sheme, najmanj pa po shemi prostega trga 52 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati V intenzivnosti prireje naj tudi v prihodnje ne bilo večjih sprememb Povečevala naj bi se le mlečnost krav, najbolj v pogojih prostega trga, zaradi strožje selekcije med živalmi V letu 2006 smo lahko po naših izračunih pri pšenici in ječmenu pričakovali kratkotrajno nižjo intenzivnost, zaradi precej visoke osnove v letu 2005, pri koruzi in predvsem sladkorni pesi pa naj bi intenzivnost porasla. V obdobju 2007-2013 bo izbrana shema kmetijske politike nekoliko vplivala tudi na intenzivnost pridelave, vendar je pričakovani vpliv nanjo manjši od pričakovanega vpliva na obseg zasejanih kmetijskih površin. • Izračuni kažejo, da bi intenzivnost pridelave najhitreje rasla v pogojih nadaljevanja standardne sheme, in sicer pri vseh poljščinah, razen pri sladkorni pesi. Najvišje stopnje rasti intenzivnosti bi lahko še naprej pričakovali pri koruzi (za četrtino), nato pa pri ječmenu in pšenici (za 15 % in 13 %), nižje pa pri sladkorni pesi (za 2%). • V primeru uvedbe čiste regionalne sheme bi pričakovana rast intenzivnosti za okoli 1 odstotno točko zaostajala za pričakovano rastjo v pogojih standardne sheme. Izjema je intenzivnost pridelave pri sladkorni pesi, kjer bi lahko dosegali za malenkost (0,2 odstotni točki) višjo stopnjo rasti. • Najnižjo rast intenzivnosti bi pričakovali v primeru prepustitve pridelave pogojem prostega trga. Med posameznimi poljščinami bi bila rast ponovno najvišja pri koruzi (za 21 %), nato pri ječmenu in pšenici (za 10 % in 9 %), najnižja pa pri sladkorni pesi (za 2 %). Intenzivnost prireje, ki je povprečna prireja mesa, mleka ali jajc na žival, se v preteklih letih, kot kažejo podatki statistike, pri večini vrst živali ni bistveno spreminjala. Bolj kot od cen je bila odvisna od optimalne tehnologije reje živali. Izjema je bila intenzivnost prireje mleka, ki se je razmeroma hitro povečevala, v obdobju 1997-2005 za okoli tretjino. Tudi v naslednjem obdobju lahko večje spremembe pričakujemo le pri mlečnosti krav. Grafikoni 13-16: Intenzivnost pridelave, po posameznih poljščinah PŠENICA - intenzivnost 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0 -TV 3,5 3,0 2,5 2,0 4 KORUZA - intenzivnost 11 10 9 Ss Rs Spt Linear (Ss) 7 6 3 2 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Delovni zvezek 2/2007 UMAR 53 JEČMEN - intenzivnost 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 SLADKORNA PESA - intenzivnost 60 55 50 45 40 35 30 25 20 Ss Rs Spt Linear (Ss) Vir podatkov: SURS do vključno leta 2005, nato lastni izračun. • Sedanja še vedno razmeroma nizka mlečnost na živali naj bi se še naprej poviševala, do leta 2013 v pogojih standardne sheme za okoli petino. • Ker bi bila uvedba enotnega regionalnega plačila za sektor mleka ugodnejša od neposrednih plačil po standardni shemi, bi mlečnost v teh pogojih narasla še nekoliko hitreje, za 22%. Grafikoni 17-22: Intenzivnost prireje, po posameznih vrstah živali MLEKO - intenzivnost 7,0 6,5 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 GOV EDO- intenz ivnos t 600 550 500 450 400 Ss Rs Spt Linear (Ss) 54 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati PRAŠIČI - intenzivnost 120 115 110 105 100 3,0 2,9 2,8 2,7 2,6 2,5 2,4 2,3 2,2 PERUTNINA - intenzivnost DROBNICA - int e nz iv n os t 32,0 31,5 31,0 30,5 30,0 29,5 29,0 28,5 28,0 Ss Rs Spt Linear (Ss) 220 218 JAJCA -intenzivnost Ss Rs Spt Linear (Ss) 216 214 212 210 Vir podatkov: SURS do vključno leta 2004, nato lastni izračun. • Približno za toliko bi porasla tudi v pogojih prostega trga, kjer pa ne bi bila posledica vzpodbudnega okolja, pač pa nižjega števila krav in s tem strožje selekcije med njimi. • Intenzivnost prireje naj bi nekoliko porasla pri govedu, perutnini in tudi drobnici, nespremenjena iz povprečja zadnjih let pa ostala pri prašičih in kokoših nesnicah. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Delovni zvezek 2/2007 UMAR 55 Skupni obseg pridelave opazovanih poljščin, ki je produkt zasejanih površin in povprečnega pridelka, je v opazovanem obdobju zadnjih petnajstih let trendno naraščal in bil v letu 2005 za desetino višji kot v letu 1991. V letu 2005 je znašal 769 tisoč ton, pri čemer sta imela največji delež koruza in sladkorna pesa (44 % in 30 %), manj pa pšenica in ječmen (18 % in 8 %). V letu 2006 naj bi se po naših izračunih obseg pridelave obravnavanih štirih poljščin povečal za 4 %. Rasti v tem letu smo pričakovali pri vseh poljedelskih proizvodih, razen pri ječmenu. Grafikon 23: Skupni obseg pridelave obravnavanih poljščin 1.000.000 900.000 Skupni obseg pridelave obravnavanih poljščin naj bi se v vsakem primeru trendno še naprej poveče-val, zaradi povečevanja intenzivnosti -----------Ss -----------Rs Spt Linear (Ss) y \ ¦ _^ /r^......-YA' -^^~^ K" / v 800.000 700.000 600.000 500.000 400.000 Vir podatkov: SURS do vključno leta 2005, nato lastni izračun. Grafikoni 24-27: Obseg pridelave, po posameznih poljščinah PŠENICA - pridelek 200.000 190.000 180.000 170.000 160.000 150.000 140.000 130.000 120.000 110.000 100.000 KORUZA - pridelek 500.000 450.000 400.000 350.000 300.000 250.000 200.000 150.000 100.000 56 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Razprava 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 500.000 450.000 400.000 350.000 300.000 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 JEČMEN - pridelek Ss Rs Spt Linear (Ss) SLADKORNA PESA - pridelek Ss Rs Vir podatkov: SURS do vključno leta 2005, nato lastni izračun. Skupni obseg prireje obravnavanih vrst mesa naj bi se še naprej povečeval le v primeru nadaljevanja standardne sheme, v primerih uveljavitve ostalih dveh shem pa bi se zaradi nižjega števila živali zmanjševal V obdobju 2007-2013 naj bi se skupni obseg pridelave obravnavanih poljščin trendno še naprej povečeval, in sicer po vseh opazovanih shemah. • V primeru nadaljevanja standardne in tudi regionalne sheme bi bila to posledica tako večjega obsega zasejanih površin, kot tudi nadaljnjega povečevanja intenzivnosti pridelave. V pogojih standardne sheme bi se obseg skupno povečal za 8 %. Precejšnjo rast bi zaradi povečane intenzivnosti lahko pričakovali pri ječmenu in koruzi (za 32 % in 27 %). Obseg pšenice bi se povečeval precej počasneje (za 5 %), pridelek sladkorne pese pa bi v vseh treh primerih zaradi nižjih cen in posledično občutnega znižanja zasejanih površin padel (za 24 %). • V primeru uvedbe regionalnih plačil bi se skupni obseg povečal nekoliko manj - za 7 %. Tudi po tej shemi bi se najbolj povečala pridelka ječmena in koruze, vendar nekoliko počasneje kot v primeru nadaljevanja standardne sheme (za 24 % in 21 %). Za obseg pšenice in sladkorne pese bi bila ta shema ugodnejša; prvi bi se bolj povečal (za 10 %), drugi pa manj padel (za 20 %). • Prepustitev pridelave prostim pogojem trga bi skupne zasejane površine zmanjšala, vendar bi se obseg pridelka do konca opazovanega obdobja zaradi povečevanja intenzivnosti kljub temu nekoliko povečal - za 2 %. Še vedno bi se razmeroma precej povečal obseg pridelave koruze (za 15 %), pa tudi pšenice (za 7 %). Obseg pridelave ječmena bi se zaradi nižje porabe v živinoreji zvišal manj (za 3 %), sladkorne pese pa padel nekoliko bolj kot v primeru uveljavitve regionalne sheme (za 22 %). Skupna prireja mesa obravnavanih vrst živali, ki je produkt števila živali in povprečne prireje na žival, je v opazovanem obdobju med leti razmeroma precej nihala, vendar trendno naraščala. V letu 2003 je bila za skoraj 4 % višja kot v letu 1992, nato pa je v naslednjem letu zopet padla, za 3 %. V tem letu, ki je zadnje leto, za katerega 0 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Razprava Delovni zvezek 2/2007 UMAR 57 razpolagamo s statističnimi podatki, je bila skupna prireja mesa v višini 242.000 t, pri čemer je bilo 35 % prašičjega, 33 % govejega, 30 % perutninskega mesa in 2 % mesa drobnice. Rezultati naših izračunov kažejo, da naj bi se prireja v letih 2005 in 2006 še povečevala, najprej za 1 % in nato za 0,6 %. V letu 2005 naj bi predvsem porasel obseg prireje perutnine (za 6 %) in se zmanjšal obseg drobnice (za 6 %), slednji pa naj bi v letu 2006 zopet porasel (za 4 %). Grafikon 28: Skupni obseg prireje obravnavanih vrst živali 255.000 j-------- / V ¦ * "j^*-"*ir^^* ¦ . IT " * " " ---. .___ V,j *x *N Ss Rs Spt ¦ Linear (Ss) 250.000 245.000 240.000 235.000 230.000 225.000 Vir podatkov: SURS do vključno leta 2004, nato lastni izračun. Grafikoni 29-34: Obseg prireje, po posameznih vrstah živali MLEKO - prireja 750.000 700.000 650.000 600.000 550.000 500.000 450.000 100.000 95.000 90.000 85.000 80.000 75.000 70.000 65.000 60.000 GOVEDO - prireja Ss Rs Spt Linear (Ss) 58 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati 100.000 95.000 90.000 85.000 80.000 75.000 70.000 65.000 PRAŠIČI - prireja 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 PERUTNINA - p r ir e ja Ss Rs Spt Linear (Ss) DROBNICA - pr ir e ja 6.000 5.000 -----:rrr.r .""r~" 4.000 / ^"\ /^ ~~ * " 0 m " 3.000 ^/...--•-" 2.000 ¦» — * ^ *¦ * " "^-------------^^^ Ss Rs 1.000 ^— Spt Linear (Ss) JAJCA - prireja 500.000 Ss Rs 450.000 \ 400.000 ___ Spt Linear (Ss) 350.000 ""-------—x 300.000 v^_ // *" »-«—- ~——-———-s—— 250.000 200.000 150.000 Vir podatkov: SURS do vključno leta 2004, nato lastni izračun. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Delovni zvezek 2/2007 UMAR 59 V obdobju 2007-2013 naj bi skupna prireja mesa nekoliko porasla le v primeru nadaljevanja standardne sheme, pri ostalih dveh shemah pa padla. • V pogojih standardne sheme bi obseg mesa porasel za 1 %. Največje rasti bi lahko pričakovali pri prireji mesa drobnice (za 9 %), nekoliko tudi prašičev in govedi (za 2 % in 1 %), obseg perutninskega mesa naj bi ostal nespremenjen. • V primeru uvedbe regionalnih plačil bi obseg prireje padel, za 0,6 %. Rasti bi lahko pričakovali le pri mesu drobnice in pri prašičjem mesu (za 16 %, kar je največ med opazovanimi shemami in za 2 %, kar je enako kot po standardni shemi), obseg perutninskega mesa bi ostal nespremenjen. • V primeru uveljavitve sheme prostega trga bi skupna prireja mesa padla bolj - za 7 %. Porasla bi le prireja mesa drobnice (za 3 %), padla pa prireja mesa perutnine in prašičev (za 0,01 %, za 1 %) ter predvsem govedi (za 20 %). • Pri prireji mleka naj v naslednjih letih ne bi bilo bistvenih sprememb in niti ne večjih vplivov posameznega okolja politike. Omejevale jo bodo s pristopno pogodbo dogovorjene kvote, pri čemer v različnih pogojih politike lahko pričakujemo nekoliko različno mlečnost na žival, ta pa naj bi vplivala na skupno število živali. • Prireja jajc naj bi se v letu 2005 po zmanjšanju v letu 2004 zopet povečala (za 6 %), v letu 2006 ostala na skoraj isti ravni (povečanje za 0,01 %), nato pa se v obdobju 2007-2013 znižala po vseh treh shemah skoraj enako (za 10 %). Skupna vrednost pridelave obravnavanihštirih poljščin je v zadnjih letih nihala skladno z obsegom njihove pridelave. V letu 2005 je v cenah pri proizvajalcih znašala 14.654 mio Sit, v osnovnih cenah pa 18.544 mio Sit. To je bilo v cenah proizvajalcev za 5 % manj, v osnovnih cenah pa skoraj enako kot v letu 200028. V tem času se je povečala vrednost neposrednih plačil, tako da je njihov delež v skupni vrednosti obravnavane pridelave v osnovnih cenah porasel s 17 % v letu 2000 na 21 % v letu 2005. Več kot tričetrtinski delež v obravnavani vrednosti pridelave v osnovnih cenah sta imeli koruza in pšenica (50 % in 28 %), ostalo pa skoraj v enakem deležu ječmen in sladkorna pesa (po 11 %). Skupna vrednost pridelave obravnavanih poljščin v osnovnih cenah naj bi se še naprej zviševala le v primeru ohranitve standardne sheme... ...v primeru uveljavitve ostalih dveh shem bi padla, zaradi izgubljene vrednosti neposrednih plačil Grafikon 35: Skupna vrednost pridelave obravnavanih poljščin 24.000 22.000 20.000 18.000 16.000 14.000 12.000 10.000 — ¦ 0 ^*~"^— ¦— - ™ /0 ™ " ¦ * " " * ¦ '. \ __. — - — '"" '•.....--¦-""" Ss Rs Spt Linear (Ss) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: SURS in lastni izračun. 20092010 2011 2012 2013 28 Gibanja vrednosti proizvodnje smo analizirali le za obdobje zadnjih petih let, ker nam ti podatki, z razliko od količinskih, niso služili pri postavitvi modela. Z njimi želimo le osvetliti dogajanja v bližnji preteklosti. Pri tem je potrebno poudariti, da so bila v tem obdobju kar tri za kmetijstvo vremensko izjemno neugodna leta, 2000, 2001 in 2003, z nižjim obsegom kmetijske proizvodnje. 60 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Grafikoni 36-39: Vrednost pridelave, po posameznih poljščinah PŠENICA - vrednost pridelave 8.000 7.500 7.000 6.500 6.000 5.500 5.000 4.500 4.000 3.500 3.000 Ss Spt Rs Linear (Ss) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 2012 2013 KORUZA - vrednost pridelave 14.000 13.000 12.000 11.000 10.000 9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 2012 2013 JEČMEN - vrednost pridelave 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 Ss Rs Spt Linear (Ss) _ ¦¦?—^— -* ¦ m " ¦ */¦ __________________— ¦ — '^ *'.N . — . — - — ' "~ 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 2012 2013 SLADKORNA PESA - vrednost pridelave 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 2012 2013 Vir podatkov: SURS in lastni izračun. Ss Rs Spt Linear (Ss) "\"---------, /—-^ ^^¦""¦'-¦^N^... ^^^^liA^^^^^^ ¦ ¦ ^ Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Delovni zvezek 2/2007 UMAR 61 V letu 2006 naj bi se po naših izračunih vrednost pridelave teh poljščin povečala, in sicer skupno v cenah pri proizvajalcih za 1 %, v osnovnih cenah pa za 2 %. Rast smo lahko pričakovali pri pšenici in koruzi, padec pa pri ječmenu in predvsem pri sladkorni pesi. V obdobju 2007-2013 bo skupna vrednost poljščin v osnovnih cenah zelo odvisna od izbrane sheme reforme, v največji meri zaradi različnih vrednosti neposrednih plačil, pa tudi zaradi različnih proizvajalčevih cen. • V primeru nadaljevanja standardne sheme bi se vrednost obravnavanih poljščin v osnovnih cenah glede na leto 2006 skupno povečala, za 18 %. Rast bi bila najvišja pri ječmenu in koruzi (za 37 % in 31 %), pa tudi pri pšenici (za 8 %), zaradi povečanega obsega pridelave. Pri sladkorni pesi bi vrednost zaradi nižjih cen in znižanja zasejanih površin padla (za 39 %). • V primeru uvedbe regionalne sheme bi lahko pričakovali znižanje skupne vrednosti obravnavanih poljščin v osnovnih cenah, za 9 %. To bi bila predvsem posledica izgubljene vrednosti neposrednih plačil, saj bi rast vrednosti v proizvajalčevih cenah v tem času po regionalni shemi za rastjo po standardni shemi zaostajala le za 2 odstotni točki. Vrednost bi najbolj padla pri sladkorni pesi (za 36 %, kar pa je manj kot v primeru nadaljevanja standardne sheme), pri pšenici (za 24 %) ter tudi ječmenu (za 3 %), medtem ko bi bila rast vrednosti pri koruzi še vedno pozitivna (za 2 %). • Prepustitev pridelave prostim pogojem trga bi povzročila znižanje vrednosti skupne pridelave v osnovnih cenah, za 24 %. Znižanje bi bilo razmeroma precejšnje pri vseh poljščinah, od 20 % pri koruzi, do 37 % pri sladkorni pesi. Skupna vrednost obravnavane živinorejske prireje v primerjavi z rastlinsko pridelavo med leti niha precej manj in je po porastu v letu 2001 ostala razmeroma stabilna. V letu 2004 je v cenah proizvajalcev znašala 108.247 mio Sit, v osnovnih cenah pa 115.888 mio Sit. To je bilo v cenah proizvajalcev za skoraj 7 %, v osnovnih cenah pa za 12 % več kot v letu 2000. V tem času se je povečala vrednost neposrednih plačil, tako da je njihov delež v skupni vrednosti obravnavane prireje v osnovnih cenah porasel z 2 % v letu 2000 na 7 % v letu 2005. Največji delež v obravnavani vrednosti prireje v osnovnih cenah sta imela mleko in goveje meso (36 % in 26 %), ki sta jima sledila prašičje in perutninsko meso (20 % in 13 %), deleža mesa drobnice in jajc pa sta bila razmeroma skromna (2 % in 4 %). Grafikon 40: Skupna vrednost prireje obravnavanih vrst živali 130.000 120.000 110.000 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 Tudi skupna vrednost prireje obravnavanih živali v osnovnih cenah naj bi se še naprej zviševala le v primeru ohranitve standardne sheme. V prime-ru uveljavitve ostalih dveh shem bi padla, predvsem zaradi izgubljene vrednosti neposrednih plačil —p—¦—*^~* V V \ \ ¦ » Ss Rs Spt Line ar (Ss) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: SURS in lastni izračun. 20092010 2011 2012 2013 62 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Grafikoni 41–46: Vrednost prireje, po posameznih vrstah živali MLEKO - vrednost prireje 50.000 45.000 40.000 35.000 30.000 25.000 Ss Rs Spt Linear (Ss) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 2012 2013 45.000 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 GOVEDO - vrednost prireje Ss Rs Spt Linear (Ss) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 2012 2013 PRAŠIČI - vrednost prireje 28.000 26.000 24.000 22.000 20.000 18.000 16.000 14.000 12.000 10.000 \^ _-____ ^—^i^-—» \ -------- \ Spt - - - ¦ Linear (Ss) X------ 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 2012 2013 17.000 16.000 15.000 14.000 13.000 12.000 11.000 10.000 PERUTNINA - v r e d no s t p r ir e je ----------———_ -_^-*^ ^^-^-z-^^-^- m ¦* " * "V Ss Rs Spt Linear (Ss) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 2012 2013 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Delovni zvezek 2/2007 UMAR 63 DROBNICA - vrednost pridelave 2.200 2.000 1.800 1.600 1.400 1.200 1.000 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 2012 2013 JAJCA - vrednost prireje 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: SURS in lastni izračun. Ss Rs Spt Linear (Ss) 20092010 2011 2012 2013 V letih 2005 in 2006 naj bi se skupna vrednost prireje po naših izračunih znižala - za 1 %, v osnovnih cenah pa ostala skoraj nespremenjena. Pri tem naj bi se nekoliko spremenila struktura vrednosti, predvsem zaradi sprememb v govedoreji. Znižala naj bi se vrednost prireje mleka, vendar naj bi jo nadomestila višja vrednost prireje govejega mesa. V obdobju 2007-2013 bo skupna vrednost prireje v osnovnih cenah odvisna od izbrane sheme reforme. • V primeru nadaljevanja standardne sheme bi lahko pričakovali povečanje vrednosti za 3 %. Rast bi bila najvišja pri prireji govejega mesa (za 14 %), pa tudi perutninskega mesa in drobnice (za 4 % in 3 %), znižala pa bi se vrednost prireje jajc, mleka in prašičjega mesa (za 10 %, 2 % in 1 %). V primeru uvedbe regionalne sheme bi lahko pričakovali znižanje skupne vrednosti obravnavane reje v osnovnih cenah - za 6 %. To bi bila predvsem posledica izgubljene vrednosti neposrednih plačil, saj bi rast vrednosti v proizvajalčevih cenah v tem času po regionalni shemi za rastjo po standardni shemi zaostajala le za 1 odstotno točko. Vrednost bi najbolj padla pri prireji govejega mesa in jajc (za 17 % in 10 %), pa tudi prireji mleka in prašičjega mesa (oboje enako, za 3 %), porasla pa bi pri prireji mesa perutnine (za 4 %). Kot kažejo rezultati izračuna, uvedba regionalnih plačil ne bi vplivala na rasti vrednosti prireje le v sektorju perutnine, saj so pričakovane rasti po obeh opazovanih shemah enake. Prepustitev prireje prostim pogojem trga bi povzročila znižanje vrednosti skupne prireje - za 34 %. Znižanje bi bilo precejšnje pri vseh vrstah prireje, najbolj pri prireji govejega (za 68 %), pa tudi prašičjega mesa (za 39 %), najmanj pa pri prireji perutninskega mesa in jajc (za 18 % in 8 %). Skupna vrednost v modelu obravnavanih desetih kmetijskih proizvodov je bila v letu 2004 med višjimi v zadnjih petih letih. V cenah pri proizvajalcih je znašala Skupna vrednost obravnavanih desetih kmetijskih proizvodov v osnovnih cenah bi sledila smerem gibanja pridelave in prireje • • 64 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati 126.052 mio Sit, v osnovnih cenah pa 137.366 mio Sit. To je bilo v cenah proizvajalcev za 8 %, v osnovnih cenah pa za 12 % več kot v letu 2000. Delež neposrednih plačil v skupni vrednosti obravnavane proizvodnje je s 4 % v letu 2000 porasel na 8 % v letu 2004. V strukturi proizvodnje je imela 84 - odstotni delež živinoreja, 16 % pa obravnavani štirje sektorji poljedelstva. V letu 2005 naj bi se vrednost po naših izračunih zaradi znižanja v poljedelstvu znižala za 2 %, nato pa v letu 2006 na tej višini tudi ostala29. Grafikon 47: Skupna vrednost proizvodnje obravnavanih proizvodov 150.000 140.000 130.000 120.000 110.000 100.000 90.000 80.000 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: SURS in lastni izračun. Ss Rs Spt Linear (Ss) 20092010 2011 2012 2013 V obdobju 2007-2013 bi • v primeru nadaljevanja standardne sheme lahko pričakovali porast skupne vrednosti obravnavane proizvodnje v osnovnih cenah za 6 %. Rasti bi bile precej višje v poljedelstvu (za 18 %), kot v živinoreji (za 3 %). • V primeru uvedbe regionalne sheme bi se skupna vrednost proizvodnje v osnovnih cenah znižala - za 7 %. Merjeno v osnovnih cenah bi se bolj znižala vrednost obravnavanih poljedelskih proizvodov (za 9 %), kot živinorejskih (za 6 %). • V pogojih prepustitve proizvodnje prostim pogojem trga, ko se učinku izgube subvencij pridružijo še učinki nižjih cen na trgu, bi povzročila precej globlje znižanje njene vrednosti v osnovnih cenah - za 33%. Znižanje bi bilo občutnejše v živinoreji (za 34 %), predvsem zaradi občutno nižjih cen na svetovnem trgu, kot v poljedelstvu (za 24%). Tabela 15: Rasti vrednosti obravnavane proizvodnje cenah proizvajalcev in osnovnih cenah, obdobje 2007-2013 glede na leto 2006 Standardna shema Regionalna shema Shema prostega trga cene proizvajalcev osnovne cene cene proizvajalcev osnovne cene cene proizvajalcev osnovne cene rast, v % Rastlinska pridelava 18 18 16 -9 -3 -24 Živinorejska prireja 2 3 1 -6 -29 -34 Skupaj 4 6 3 -7 -26 -33 Vir podatkov: SURS in lastni izračuni. 29 Znižanje v letu 2005 je pričakovano tudi zaradi razmeroma visoke osnove v letu 2004, ki je bilo vremensko ugodno leto. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Delovni zvezek 2/2007 UMAR 65 Izračunana gibanja vrednosti v osnovnih cenah so v veliki meri posledica metodologije njenega izračuna, po kateri so v vrednosti v osnovnih cenah vključene subvencije po proizvodih, ne pa subvencije, ki niso vezane na proizvodnjo (mednje sodijo tudi regionalna plačila). V preglednici 15 smo zato zbirno prikazali tudi rasti vrednosti po proizvajalčevih cenah, ki ta vpliv subvencij izključujejo. Iz primerjave po obeh prikazanih vrednotenjih je razvidno, da bi vrednosti proizvodnje v cenah proizvajalcev po posameznih shemah rasle nekoliko počasneje oziroma padle nekoliko manj kot njene vrednosti, merjene v osnovnih cenah. • V primeru nadaljevanja standardne sheme bi bila rast tudi posledica večje vrednosti neposrednih pomoči pridelovalcem, saj bi bila v cenah proizvajalcev za 2 odstotni točki nižja. • V primeru uvedbe regionalnih plačil bi bilo znižanje v osnovnih cenah izključna posledica metodologije izračuna. Vrednost proizvodnje v proizvajalčevih cenah bi se namreč v tem času povečala za 3 %, s tem pa za primerljivo vrednostjo v pogojih nadaljevanja standardne sheme zaostajala le za 1 odstotno točko. • V primeru uveljavitve pogojev prostega trga bi bila vrednost proizvodnje v cenah proizvajalcev precej nižja, saj bi razmeroma globoko padle tudi cene obravnavanih proizvodov na trgu. Skupna vrednost obravnavanih desetih kmetijskih proizvodov v proizvajalčevih cenah bi porasla v okolju standardne in regionalne sheme, kar za četrtino pa padla v okolju prostega trga 4.2 Vmesna poraba Vrednosti vmesne porabe posameznih obravnavanih proizvodov so bila za vsa napovedna leta izračunana kot deleži skupne vrednosti posameznih proizvodov v cenah proizvajalcev (MAC koeficineti), zato njena letna gibanja sledijo letnim gibanjem vrednosti proizvodnje. Ker smo jih zgoraj že prikazali, smo tu večjo pozornost namenili rezultatom izračuna vpliva letnih rasti cen proizvodov in cen vmesne porabe na spremembo MAC koeficientov. MAC koeficiente smo izračunali za vsako napovedno leto posebej, v preglednici 16 pa jih prikazujemo za leto 2002 (izbrano referenčno leto), 2005 (zadnje leto z objavljenimi statističnimi podatki o rasti cen) in 2013 (zadnje leto napovedi). Izračunani koeficienti so po standardni in regionalni shemi isti, ker smo pri njiju izhajali iz predpostavke enakih višin in rasti cen obravnavanih proizvodov. Po shemi prostega trga so drugačni, ker smo predpostavili drugačne višine in rasti cen proizvodov. Izračun za referenčno leto 2002 smo pripravili na podlagi izbrane bruto / neto različice modela (nekoliko podrobneje je predstavljen v Prilogi 2). V tem letu se je vrednost vmesne porabe pri posameznih obravnavanih proizvodih gibala med 33 % in 80 % vrednosti proizvodnje tega proizvoda, merjene v cenah proizvajalcev. Najnižji MAC koeficient je bil ugotovljen pri prireji mleka, najvišji pa pri prireji govejega mesa. V obdobju 2003-2005 so cene vmesne porabe naraščale hitreje od rasti cen proizvodov, zato so izračunani MAC koeficienti višji od primerljivih v referenčnem letu 2002. Cene so se po posameznih skupinah vmesne porabe in po posameznih kmetijskih proizvodih gibale različno, zato so rasti izračunanih MAC koeficientov po posameznih proizvodih različne. Pri nekaterih pridelkih (pšenica, ječmen) je vrednost vmesne porabe že presegla vrednost pridelka v cenah proizvajalcev, torej njihova pridelava brez finančnih pomoči ne bi bila več smiselna. V teh primerih je MAC koeficient višji od 100. Letna gibanja vrednosti vmesne porabe v našem izračunu sledijo letnim gibanjem vrednosti proizvodnje, saj je vmesna poraba prikazana kot delež vrednosti posameznega proizvoda Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Tabela 16: Spremembe MAC koeficientov, leta 2002, 2005 in 2013, po scenarijih Delež vmesne porabe v vrednosti proizvodnje v proizvajalčevih cenah, v % WH MA BA RS MK BF PK PT SH EG Leto 2002, skupaj 74,3 75,1 73,3 75,6 33,0 80,0 78,7 73,6 42,7 54,6 Seme in sadike 12,6 14,4 9,3 11,7 1,3 3,0 0,1 0,0 0,0 0,1 Energija 11,1 10,2 13,0 9,0 7,7 16,9 3,4 4,8 7,4 1,5 Gnojila 19,2 22,6 10,8 10,6 3,7 9,0 0,2 0,0 3,1 0,2 Sredstva za varstvo rastlin in pesticidi 8,4 5,2 9,4 17,5 0,2 0,6 0,1 0,0 0,0 0,1 Veterinarske storitve in zdravila 0,0 0,0 0,0 0,0 4,3 7,3 4,2 1,1 8,2 1,7 Krma (brez mleka) 0,0 0,0 0,0 0,0 9,1 28,2 66,2 65,8 16,7 41,1 Vzdrževanje strojev in opreme 4,2 4,2 5,1 3,8 3,2 6,8 0,2 0,0 2,9 0,1 Vzdrževanje zgradb 0,1 0,1 0,1 0,1 1,1 3,3 1,2 0,3 1,3 0,2 Kmetijske storitve 17,1 15,7 25,2 17,3 0,2 0,4 0,1 0,0 0,0 0,1 Drugo blago in storitve 1,5 2,6 0,4 5,6 2,3 4,6 3,0 1,7 3,1 9,7 Leto 2005, skupaj 106,8 92,3 126,3 76,7 39,4 82,9 80,3 72,0 50,3 55,3 Seme in sadike 17,6 17,1 15,4 11,5 1,5 3,1 0,1 0,0 0,0 0,1 Energija 19,0 15,0 26,3 10,8 11,0 21,2 4,6 6,3 10,6 2,0 Gnojila 25,8 25,9 17,1 10,0 4,1 8,8 0,2 0,0 3,5 0,2 Sredstva za varstvo rastlin in pesticidi 10,9 5,8 14,5 16,1 0,2 0,5 0,1 0,0 0,0 0,1 Veterinarske storitve in zdravila 0,0 0,0 0,0 0,0 5,0 7,7 4,8 1,2 9,8 1,9 Krma (brez mleka) 0,0 0,0 0,0 0,0 9,3 25,4 65,0 62,2 17,2 38,7 Vzdrževanje strojev in opreme 5,9 5,1 8,5 3,8 3,7 7,1 0,2 0,0 3,4 0,1 Vzdrževanje zgradb 0,1 0,1 0,2 0,1 1,2 3,3 1,3 0,3 1,5 0,2 Kmetijske storitve 25,0 19,7 43,5 17,9 0,2 0,4 0,1 0,0 0,0 0,1 Drugo blago in storitve 2,5 3,6 0,7 6,4 3,1 5,5 3,9 2,2 4,3 12,0 Leto 2013, skupaj: Ss in Rs shema 128,5 100,3 137,7 141,5 50,4 89,5 94,8 82,7 67,3 65,3 Seme in sadike 21,1 18,6 16,8 21,3 1,9 3,3 0,1 0,0 0,0 0,1 Energija 22,8 16,3 28,7 20,0 14,0 22,8 5,4 7,2 14,2 2,3 Gnojila 31,0 28,1 18,7 18,5 5,3 9,5 0,3 0,0 4,7 0,2 Sredstva za varstvo rastlin in pesticidi 13,1 6,3 15,8 29,8 0,3 0,6 0,1 0,0 0,0 0,1 Veterinarske storitve in zdravila 0,0 0,0 0,0 0,0 6,5 8,3 5,6 1,3 13,1 2,2 Krma (brez mleka) 0,0 0,0 0,0 0,0 11,9 27,4 76,7 71,4 23,0 45,7 Vzdrževanje strojev in opreme 7,2 5,5 9,3 7,0 4,8 7,6 0,3 0,0 4,5 0,2 Vzdrževanje zgradb 0,2 0,1 0,2 0,2 1,6 3,6 1,5 0,3 2,1 0,2 Kmetijske storitve 30,1 21,4 47,5 33,0 0,2 0,4 0,1 0,0 0,0 0,1 Drugo blago in storitve 3,0 4,0 0,7 11,8 4,0 5,9 4,6 2,5 5,7 14,2 Leto 2013, skupaj: Spt shema 127,7 121,5 151,0 141,5 53,2 196,0 145,7 105,6 71,5 74,2 Seme in sadike 21,0 22,5 18,4 21,3 2,0 7,3 0,2 0,0 0,0 0,1 Energija 22,7 19,7 31,5 20,0 14,8 50,0 8,3 9,2 15,1 2,6 Gnojila 30,8 34,0 20,5 18,5 5,6 20,9 0,4 0,0 5,0 0,2 Sredstva za varstvo rastlin in pesticidi 13,0 7,6 17,4 29,8 0,3 1,3 0,2 0,0 0,0 0,1 Veterinarske storitve in zdravila 0,0 0,0 0,0 0,0 6,8 18,1 8,7 1,7 13,9 2,5 Krma (brez mleka) 0,0 0,0 0,0 0,0 12,5 60,1 117,9 91,2 24,5 51,9 Vzdrževanje strojev in opreme 7,1 6,7 10,2 7,0 5,0 16,7 0,4 0,0 4,8 0,2 Vzdrževanje zgradb 0,2 0,2 0,2 0,2 1,7 7,8 2,3 0,4 2,2 0,3 Kmetijske storitve 29,9 25,9 52,1 33,0 0,2 0,9 0,2 0,0 0,0 0,1 Drugo blago in storitve 3,0 4,8 0,8 11,8 4,2 13,0 7,1 3,2 6,0 16,1 Vir: Rednak, 2004, SURS, lastni preračun. 66 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Delovni zvezek 2/2007 UMAR 67 V letih napovedi naj bi se deleži vmesne porabe v vrednosti posamezne proizvodnje še naprej zviševali. To naj bi povzročile predvidene hitrejše rasti cen vmesne porabe (predvideli smo, da naj bi rasla v skladu z rastjo inflacije) od rasti cen posameznih proizvodov pri proizvajalcih. Vrednost MAC koeficientov za obravnavane proizvode naj bi v letu 2013 v primeru • ohranitve standardne ali prevzema regionalne sheme znašala od 50 do 142. Najnižji naj bi še naprej ostajal pri prireji mleka, najvišji pa pri sladkorni pesi, kjer bi proizvajalčeve cene in s tem vrednost pridelave v teh cenah najbolj padla. Vrednost koeficienta naj bi bila pri vseh poljedelskih kulturah nad 100, kar pomeni, da naj bi vrednost vmesne porabe presegla vrednost te pridelave v cenah proizvajalcev. • V primeru uveljavitve sheme prostega trga bi bile vrednosti MAC koeficientov praviloma precej višje kot v primeru ostalih dveh prikazanih shem. Izjemi sta pšenica, kjer naj bi bila cena v letu 2013 nekoliko višja po shemi prostega trga, in sladkorna pesa, kjer po posameznih shemah nismo predvideli razlik v proizvajalčevi ceni proizvoda in je zato opazovani koeficient enak po vseh treh shemah. Med posameznimi obravnavanimi proizvodi bi lahko ponovno pričakovali najnižjo vrednost koeficienta pri prireji mleka, najvišjo, kar 196, pa pri prireji govejega mesa. 4.3 Bruto dodana vrednost Tudi skupna dodana vrednost pridelave obravnavanih štirih poljščin je v preteklem obdobju nihala skladno z obsegom pridelave. V letu 2005 je znašala 5.106 mio Sit, kar je bilo za 34 % manj kot v letu prej in za 14 % manj kot v letu 2000.30 Sektor pridelave koruze, ki je imel v skupni vrednosti obravnavanih proizvodov kar 50 -odstotni delež, je ustvaril le 35 % skupne obravnavane dodane vrednosti, medtem ko je sektor pridelave pšenice, ki je k vrednosti pridelave prispeval 28 %, ustvaril 30 % dodane vrednosti. Dodana vrednost ječmena je k skupni dodani vrednosti prispevala 24 %, dodana vrednost sladkorne pese pa je bila v tem letu negativna. Če bodo cene vmesne porabe rasle v skladu z rastjo inflacije, bodo presegle rasti cen posameznih proizvodov pri proizva-jalcih. V tem primeru bo do konca opazovanega obdobja tudi vrednost vmesne porabe pri vseh obravnavanih poljščinah presegla njihovo vrednost pridelave v cenah proizvajalcev Grafikon 48: Skupna dodana vrednost pridelave obravnavanih poljščin 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 -2.000 -4.000 -6.000 :\ 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2.007 ~2008 - -2009_. 2010 2011 2012 2013 Ss Rs Spt Linear (Ss) Vir podatkov: SURS in lastni izračun. 30 Bruto dodano vrednost skladno z metodologijo izračuna prikazujemo le v osnovnih cenah. 68 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Grafikoni 49-52: Dodana vrednost pridelave, po posameznih poljščinah PŠENICA - dodana vrednost 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 -1.000 -2.000 Ss Rs Spt Linear (Ss) - - " » « * ¦ — J -~^^___™ 'S ---------------------------¦—«—%• K h-----^--- ---------~~=~ 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 ,2011 2012 2013 KORUZA - dodana vrednost 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 -1.000 -2.000 -3.000 1.200 1.000 800 600 400 200 0 -200 -400 -600 -800 JEČMEN - dodana vrednost Ss Rs Spt Linear (Ss) 2000 2001---2002---2003 2004---2005---2006-K2007---2008---200920102011---2012 2013 ^V SLADKORNA PESA - dodana vrednost 1.000 800 600 400 200 0 -200 -400 -600 -800 Vir podatkov: SURS in lastni izračun. Ss Rs Spt Linear (Ss) 2000 2001---2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 - 20092010 2011---2012 2013 V letu 2006 naj bi se po naših izračunih dodana vrednost obravnavanih proizvodov znižala, za 20 %. Znižanje naj bi bilo najgloblje pri ječmenu (za 72 %), prisotno naj bi bilo tudi pri koruzi in pšenici (za 19 % in 17 %), dodana vrednost sladkorne pese pa naj bi se iz negativne spremenila v pozitivno vrednost. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Delovni zvezek 2/2007 UMAR 69 V obdobju 2007-2013 bi skupna dodana vrednost opazovanih poljščin pri vseh treh opazovanih shemah padla, pozitivna pa ostala le v primeru nadaljevanja standardne sheme. • V okolju standardne sheme bi se znižala za 3 8 %, najbolj pri pridelavi sladkorne pese in ječmena, kjer bi bile njene vrednosti že negativne, manj pa pri pšenici in koruzi (za 37% in 13%). V primeru uvedbe regionalne sheme bi se dodana vrednost znižala za 158 %, v pogojih prostega trga pa za 197 %. Skupna bruto dodana vrednost prireje obravnavanih vrst živali je v letu 2004 znašala 41.867 mio Sit, kar je bilo za 3 % manj kot v letu prej in za 9 % manj kot v letu 2000. Največji, skoraj 62 - odstotni delež v strukturi je imel sektor prireje mleka (delež je dva krat tolikšen kot je delež tega sektorja v vrednosti prireje), sledila pa sta mu sektorja prireje govejega mesa in perutnine, z 20 % in 9 %. Posamični prispevek ostalih sektorjev k bruto dodani vrednosti prireje je bil okoli 3 %. V letu 2005 naj bi se po naših izračunih dodana vrednost obravnavane prireje zvišala za 12 %, nato pa se v letu 2006 znižala za 5 %. Zvišanje v letu 2005 naj bi bilo najvišje pri prašičih, pa tudi pri govedu in perutnini. V letu 2006 bi dodana vrednost padla povsod, razen pri prašičih. Skupna bruto dodana vrednost pridelave obravnavanih poljščin naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju ostala pozitivna le v primeru nadaljevanja standardne sheme,... Grafikon 53: Skupna dodana vrednost prireje obravnavanih vrst živali 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 —— ^ """¦ — -¦ \ **¦>.._ Ss Rs Spt Linear (Ss) 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir podatkov: SURS in lastni izračun. Grafikoni 54-59: Dodana vrednost prireje, po posameznih vrstah živali MLEKO - dodana vrednost 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 Ss Rs Spt Linear (Ss) ¦iz^-Sy^^ ^\_ ¦¦ ¦» **. —"—¦ -^ — ~^~m^^x^ ^-s-- 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 2012 2013 70 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati GOVEDO - dodana vrednost 20.000 15.000 10.000 5.000 0 -5.000 -10.000 Ss Rs Spt Linear (Ss) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 2012 2013 PRAŠIČI - dodana vrednost 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 -2.000 -4.000 Ss Rs Spt Linear (Ss) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 2012 2013 PERUTNINA - dodana vrednost 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 -1.000 -2.000 Ss Rs Spt Linear (Ss) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 ' 2012'" 2013 DROBNICA - dodana vrednost 1.400 1.200 1.000 800 600 400 200 0 Ss Rs Spt Linear (Ss) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 2011 2012 2013 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Delovni zvezek 2/2007 UMAR 71 Ss Rs JAJCA - dodana vrednost 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: SURS in lastni izračun. Spt Linear (Ss) 20092010 V obdobju 2007-2013 bi se dodana vrednost obravnavane prireje znižala pri vseh shemah kmetijske politike. • V primeru nadaljevanja standardne sheme bi bila nižja za 18 %, • v primeru uveljavitve regionalnih plačil za 41 % in • v primeru prepustitve proizvodnje prostemu trgu za 79 %. Kljub temu bi bila dodana vrednost prireje v vseh treh shemah še vedno pozitivna. Vsota bruto dodane vrednosti desetih obravnavanih kmetijskih sektorjev je v letu 2004, ki je bilo zadnje koledarsko leto, za katerega smo razpolagali z vsemi statističnimi podatki o obsegu in vrednosti kmetijske proizvodnje, znašala 49.609 mio Sit. To je bilo za 8 % več kot v letu 2003 in za 5 % več kot v letu 2000. Obravnavani štirje sektorji poljedelstva so prispevali 16 %, ostalo pa sektorji živinoreje. V letu 2005 naj bi se skupna dodana vrednost zvišala za 5 %, v letu 2006 pa znižala za 7%. V obdobju 2007 - 2013 naj bi se skupna dodana vrednost znižala po vseh opazovanih shemah, in sicer • pri standardni shemi za 20%, • pri regionalni shemi za 51% in • pri shemi prostega trga za 110%. Grafikon 60: Skupna dodana vrednost proizvodnje obravnavanih proizvodov 70.000 60.000 2011 2012 2013 ... skupna bruto dodana vrednost prireje obravnavanih vrst živali, ki je vrednostno pomembnejša, pa naj bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju znižala pri vseh opazovanih shemah kmetijske politike, ... ... zato naj bi se znižala tudi skupna bruto dodana vrednost vseh obravnavanih desetih kmetijskih proizvodov 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 -10.000 Vir podatkov: SURS in lastni izračun. ---Sf. \ — * * fc » —~~~~~~ ~~""—-— ^-^ "" ~^\^^^^.. , - ™ ™ " ~*—s—fe—^ N. ~ _ — ~ — " ~ ¦ — ¦ ~ Ss ¦ --Rs .......Spt - - - ¦ Linear (Ss) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009201 0 ' 2011" ¦ "2012--2013 72 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti v dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Rezultati Ob tem bi se struktura dodane vrednosti nekoliko spremenila, različno po posameznih shemah Njena vrednost bi bila po prvih dveh shemah pozitivna, po zadnji pa negativna že od leta 2011 dalje. Različne stopnje rasti dodane vrednosti po posameznih sektorjih bi nekoliko spremenile strukturo njihove skupne dodane vrednosti. • Trije po deležu najpomembnejši proizvodi, ki v trenutni strukturi predstavljajo tri četrtine skupne dodane vrednosti obravnavanih desetih proizvodov - mleko, goveje meso in prašičje meso - bi v primeru nadaljevanja standardne sheme obdržali svoje vodilne deleže, čeprav bi bilo predvsem očitno zniževanje deleža mleka ob hkratnem povečevanju deleža govejega in nekoliko tudi prašičjega mesa. • Ob uveljavitvi regionalne sheme bi se predvsem povečal delež dodane vrednosti mleka in mesa prašičev, zmanjšal pa delež govejega mesa. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Razprava Delovni zvezek 2/2007 UMAR 73 5 Razprava V petem poglavju smo interpretirali rezultate naloge. Pričeli smo s kratko razpravo o prednostih in slabostih postavljenega modela, nadaljevali pa z razpravo o pridobljenih rezultatih izračuna napovedi. Odprli smo nekatere dileme o njihovi uresničitvi in opozorili na možnosti razvoja, ki jih z modelom nismo mogli ovrednotiti. 5.1 Model APAS/ABTA Izgrajeni model APAS/ABTA je enostavno orodje za letno napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji, kar je bil tudi prvi cilj naloge. Enostavnost daje modelu precejšnjo aplikativno vrednost, saj omogoča razmeroma hitro in nezahtevno posodobitev njegove podatkovne baze in s tem pridobitev novih rezultatov modela. Njegovo odzivnost smo preizkusili v treh zelo različnih okoljih kmetijske politike. Ta so v našem delu predstavljala predvsem različne teoretične, ne pa tudi dejanske možnosti izbire. Dejanska izbira sheme kmetijske politike za naslednje srednjeročno obdobje je bila nekoliko drugačna, vendar ji bo model kljub temu možno razmeroma hitro prilagoditi. Enostavnost modela je lahko na drugi strani njegova slabost, ker so bile pri takšni izgradnji modela nujne nekatere teoretične poenostavitve. Tako smo na primer ekspertno ocenili multiplikatorje, ki so pričakovani vpliv neposrednih plačil na odločitve proizvajalcev, in dolgoročne učinke, ki so predvsem posledica pričakovanega tehnološkega napredka v dejavnosti. Zaradi prekratkih razpoložljivih časovnih vrst podatkov, ki nam niso dovoljevala ekonometričnega ovrednotenja razmerij, smo se v procesu prilagoditve modela razmeroma precej opirali na že ugotovljene regresijske vrednosti iz predhodnega modela APAS. Slabost lahko pomeni tudi nepopolni zajem kmetijskih sektorjev, zaradi česar so pridobljena odstopanja od izhodiščnega stanja na agregatni ravni verjetno izrazitejša, kot bi jih lahko pričakovali v primeru popolnega zajetja proizvodov (Kavčič, Erjavec, 2003). Model je razvit za napovedovanje proizvodnje, ne pa tudi za napovedovanje povpraševanja po kmetijskih pridelkih. S tem nismo omogočili primerjave med osnovnima stranema trgov, vendar pa ta problem zaradi nizke stopnje samooskrbe s kmetijskimi proizvodi v Sloveniji verjetno ni zelo pereč. Rezultati, pridobljeni z modelom APAS/ABTA, torej kažejo na zelo verjetno smer razvoja dejavnosti, vendar je pri njihovi interpretaciji nujna kritična presoja z vidika širših dogajanj v dejavnosti in ostalem gospodarstvu. Katere so glavne prednosti in pomanjkljivosti modela APAS/ABTA? 5.2 Pridobljeni rezultati Skupni obseg opazovanih poljščin naj bi se v obdobju do leta 2013 glede na leto 2005 v vseh treh opazovanih okoljih politike, ki so standardna in regionalna shema ter shema prostega trga, povečal (za 12 %, 10 % in 5 %). V primeru nadaljevanja standardne in tudi uveljavitve regionalne sheme bi bila to posledica tako večjega obsega zasejanih površin, kot tudi nadaljnjega povečevanja intenzivnosti pridelave, v primeru prepustitve pridelave pa le povečevanja intenzivnosti. Pridobljeni rezultati ponujajo razmislek na treh področjih. V primeru uveljavitve regionalnih plačil bi bila zasejanost zemljišč nekoliko nižja od zasejanosti v primeru nadaljevanja standardne sheme. Pričakovali bi lahko obratno, 74 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Razprava V kolikšni meri na rezultate vpliva izbor obravnavanih kmetijskih proizvodov? Ali bi bile spremembe v pogojih prepustitve kmetijske dejavnosti razmeram prostega trga lahko izrazitejše? Kakšen bo vpliv opustitve pridelave sladkorne pese? Zakaj bo izbrana shema kmetijske politike najbolj vplivala na spremembo števila posameznih vrst živali? saj naj bi uvedba regionalnih plačil spodbudila pridelovalce k povečanju obsega površin v obdelavi (Rednak in sod, 2005). Vzrok je verjetno v tem, da bi bila regionalna plačila za obravnavane poljščine nižja od plačil po standardni shemi (izjema je le sladkorna pesa). Sklepamo lahko, da bi se ob uvedbi regionalnih plačil hitreje povečale površine s pridelki, za katera bi bila regionalna plačila višja od obstoječih, ki pa jih z modelom nismo zajeli. V pogojih prepustitve kmetijske dejavnosti razmeram prostega trga bi zasejanost zemljišč padla le razmeroma malo. Velika izguba podpor bi lahko vodila v izrazitejše spremembe, kot jih prikazuje naš model. Razlog za takšne rezultate lahko iščemo v eni izmed osnovnih značilnosti kmetijske dejavnosti, to je v še vedno veliki tradicionalni navezanosti kmetijskih pridelovalcev na zemljo in v počasnem odzivu na tržne spremembe (Hallam, 1990; Avsec, 1997; Turk, 2001). Kljub temu rezultati modela že nakazujejo verjetnost prestrukturiranja v zaostrenih pogojih pridelave, ki se kaže predvsem v različni smeri sprememb pridelave pšenice in koruze. Pri koruzi, ki se v večji meri prideluje tudi za krmo živali, bi se površine znižale (verjetno zaradi hkratnega znižanja staleža živali), kar pa bi nekoliko nadomestila povečana setev pšenice31. Padanje površin s sladkorno peso, ki bo posledica znižanja cen sladkorja in omejevanja njegove proizvodnje, bo po letu 2006 pri vseh treh shemah kmetijske politike verjetno nadomestila povečana setev pšenice in koruze. V tem primeru bi se zasejane površine in s tem skupni obseg pridelave obravnavanih poljščin ohranil ali povečal, vendar te spremembe v naših izračunih še nismo predvideli. Skupni obseg opazovane prireje bi se v obdobju do leta 2013 glede na leto 2005 spremenil bolj in hitreje kot skupni obseg rastlinske pridelave. Trend njegovega povečevanja bi se v primeru nadaljevanja standardne sheme nadaljeval z enako hitrostjo kot v zadnjih nekaj letih (rast za 1 %), uvedba regionalnih plačil bi ga ustavila, pogoji prostega trga pa upočasnili (za - 6 %). Takšna gibanja bi bila v veliki meri rezultat sprememb v številu živali, saj večjega povečevanja intenzivnosti prireje na žival ne kaže pričakovati. Uvedba regionalnih plačil bi predvsem povzročila znižanje števila govedi, kjer je obstoječa standardna shema ugodnejša od reformirane, in zvišanje števila drobnice, za katero bi bila ugodnejša regionalna shema. V pogojih prostega trga bi bilo znižanje števila teh živali posledica tako ukinitve finančnih pomoči, kot tudi znižanja proizvajalčevih cen, v primeru prašičereje pa le znižanja slednjih, ker ta reja tudi po prvih dveh shemah ni oz. ne bi bila deležna večjih finančnih pomoči. Velike spremembe v pogojih prostega trga niso presenetljive, ker so cene živali oziroma mesa na svetovnem trgu razmeroma precej nižje od cen na domačem in evropskem trgu. Pri prireji mleka in jajc naj bi v naslednjih letih ne bilo bistvenih sprememb in niti ne večjih vplivov posameznega okolja politike. Prirejo mleka bodo omejevale s pristopno pogodbo dogovorjene kvote, pričemer v različnih pogojih politike lahko pričakujemo nekoliko različno mlečnost na žival, ta pa naj bi vplivala na skupno število živali. Vrednost proizvodnje desetih obravnavanih proizvodov v osnovnih cenah bi v obdobju do leta 2013 glede na leto 2005 po rezultatih našega izračuna v primeru nadaljevanja standardne sheme porasla, v primeru uveljavitve regionalne sheme in predvsem sheme prostega trga pa padla (za 5 %, - 7 % in - 33 %). To bi bila predvsem posledica pričakovanih gibanj cen pri pridelovalcih in neposrednih finančnih pomoči kmetijskim pridelovalcem, ki so ena izmed najvažnejših predpostavk našega modela. 31 Opomniti velja, da v modelu pridobljeni koeficienti elastičnosti ne omogočajo prikaza sprememb ob radikalnejših skokih. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Razprava Delovni zvezek 2/2007 UMAR 75 Pri gibanju cen obravnavanih proizvodov pri proizvajalcih smo izhajali iz treh predpostavk, ki so: (i) cene na domačem trgu so se do konca leta 2005 že prilagodile primerljivim cenam na skupnem evropskem trgu, (ii) cene na domačem trgu se bodo gibale enako kot se bodo gibale primerljive cene na skupnem evropskem trgu in (iii) cene na skupnem evropskem in svetovnem trgu se bodo gibale tako, kot predvideva ameriški Raziskovalni inštitut za agroživilsko politiko (FAPRI, 2005). Jasno je, da obstaja razmeroma velika možnost, da se bodo cene gibale drugače od naših predpostavk, saj so odvisne od mnogih dejavnikov (ponudbe in povpraševanja, ki je močno odvisno od vremenskih razmer, pojava bolezni, kmetijske politike, spremenjenih prehranjevalnih navad in drugo). Drugačna gibanja cen od predpostavljenih bi na rezultate vplivala dvakrat; najprej v spremembi obsega proizvodnje, nato pa še v spremembi njegovega ovrednotenja. Predpostavka gibanja cen neposrednih finančnih pomoči se zdi v primerjavi s predpostavko cen manj tvegana, ker je dogovorjena s pristopno pogodbo Slovenije k EU. Kljub temu tudi na tem področju ni šlo brez predpostavk. Predvsem ekspertno (in nekoliko tudi s pomočjo predpostavk predhodnih analiz) smo ocenili višino multiplikatorja, ki je pričakovani učinek na odločitve proizvajalcev za določeno proizvodnjo. S tem smo pridobili višine odločitvenih cen, od katerih je odvisna višina pričakovanega obsega proizvodnje. Vrednost vmesne porabe obravnavanih proizvodov bo sledila vrednosti proizvodnje (v proizvajalčevih cenah), pri čemer bodo posebno vlogo igrale rasti njenih cen. Izhajali smo iz enostavne predpostavke, da se bodo cene vmesne porabe poviševale skladno z rastjo cen življenjskih potrebščin, ki so merilo inflacije. Poudariti je potrebno, da je predpostavka rasti teh cen ena izmed najbolj negotovih, a izjemno pomembnih predpostavk. V preteklih letih so cene vmesne porabe naraščale precej hitreje od cen kmetijskih proizvodov, v veliki meri tudi zaradi rasti cen energentov in nafte. Napovedi za njihove rasti v naslednjih letih se zdijo precej negotove, zato smo ubrali previdnejšo pot, to je rast v skladu z rastjo inflacije. Dodana vrednost obravnavanih proizvodov naj bi se v obdobju do leta 2013 glede na leto 2005 po vseh treh shemah znižala (za 25 % in 54 %, v pogojih prostega trga bi bila vrednost že v letu 2010 negativna). Poleg vsega že omenjenega kaže posebej opozoriti, da bi bila to predvsem posledica povečevanja razlik v rasti cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih in cen vmesne porabe za njihovo proizvodnjo. Ob uveljavitvi regionalne sheme bi bilo razmeroma precejšnje znižanje dodane vrednosti predvsem avtomatično, zaradi spremembe finančnih pomoči na proizvode v finančne pomoči na proizvodnjo32. Pri izračunih po tej shemi je potrebno upoštevati, da smo predpostavili njeno čisto izvedbo, kar pomeni uvedbo enotnega regionalnega plačila na površino zemlje in takojšnjo uvedbo z letom 2007. Dejansko je bila sprejeta precej prilagojena oblika regionalne sheme, ki vključuje različni višini plačil na enoto njiv in travinja in ohranitev dela proizvodno vezanih plačil v najbolj prizadetih sektorjih Rasti skupne dodane vrednosti, še bolj pa rasti dodane vrednosti posameznih proizvodov, bodo lahko precej manj spremenjene od pridobljenih. Poudariti je potrebno še, da vsi rezultati izračuna predstavljajo verjetnostni razvoj gospodarske aktivnosti ob predpostavki normalnih vremenskih pogojev in normalnih Ali so se proizvajalčeve cene na domačem trgu že prilagodile primerljivim cenam na trgu EU in ali se bodo v prihodnje gibale enako? Ali so predvidena svetovna in evropska gibanja v naslednjem srednjeročnem obdobju pravilna? Ali se bodo cene vmesne porabe gibale skladno z infacijo? Koliko se bo dodana vrednost spremenila v dejanskih pogojih sprejete sheme reformirane kmetijske politike? 32 Takšno avtomatično znižanje je že bilo izkazano v ekonomskih računih kmetijstva za leto 2005 v tistih državah članicah Evropske unije, ki so v tem letu že pričele izvajati reformo kmetijske politike. Na znižanje dodane vrednosti zaradi spremenjenih finančnih pomoči je opozoril Eurostat pri objavi svojih prvih ocen sprememb dohodka v letu 2005 (Eurostat, 2006). 76 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Razprava pogojev prireje. Razvoj pa bi lahko bil ob spremembi te predpostavke tudi bistveno drugačen. V preteklosti so na primer kmetijsko proizvodnjo in njeno dodano vrednost precej znižala vremensko sušna leta. V živinoreji lahko stanje bistveno spremenijo prisotnosti bolezni, kot so BSE ali ptičja gripa. V teh primerih bi lahko pričakovali zmanjšano povpraševanje po eni vrsti in povečano po drugih vrstah mesa. To bi na eni strani povzročilo znižanje, na drugi pa zvišanje cen (eno izmed zadnjih podobnih tovrstnih pričakovanj objavlja The Goldman Sachs Group, 2006), kar bi vplivalo tudi na skupno vrednost ali vsaj na njeno strukturno prerazporeditev med posameznimi sektorji. Ob pričakovanem padanju dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v naslednjem srednjeročnem obdobju je končno zanimivo tudi vprašanje o njenem deležu v skupni dodani vrednosti gospodarstva. Ta bo še naprej razmeroma hitro rasla (Umar, 2006), zato lahko ob hkratnem padanju dodane vrednosti kmetijstva pričakujemo nadaljnje zniževanje deleža dodane vrednosti kmetijske dejavnosti v skupni dodani vrednosti gospodarstva. Že do konca tega srednjeročnega obdobja naj bi se delež znižal za dodatno odstotno točko, z zdajšnjih 2,3 % na okoli 1 % skupne dodane vrednosti, v primeru prepustitve dejavnosti prostim pogojem trga pa bi ta dejavnost kaj hitro postala neekonomična. Za ohranitev kmetijske dejavnosti bo torej nujna ohranitev družbenega vrednotenja njenih številnih ostalih vlog, ki niso vezane le na proizvodnjo hrane. Pričakovana gibanja v naslednjem srednjeročnem obdobju so po vseh opazovanih metodah dokaj podobna 5.3 Primerjava rezultatov z rezultati drugih študij Rezultate naše raziskave smo v določeni meri lahko primerjali z nekaterimi rezultati študij na podlagi drugih metod dela, pri čemer smo posebej izpostavili dve metodi: statistični deterministični model kmetijskih gospodarstev (Rednak in sod, 2005) in model za napovedovanje gospodarskih gibanj na trgih s hrano Ag-MEMOD (Kavčič in sod, 2005). Rezultati obeh kažejo na podobno sliko pričakovanih gibanj v naslednjih letih, pri čemer je z drugo metodo dela upoštevan tudi vpliv gibanja pričakovanih cen na rast obsega posameznega proizvoda. Ker je bil ta vpliv ključnega pomena tudi pri naši metodi napovedovanja, smo pripravili podrobnejšo primerjavo rezultatov napovedi in jo po posameznih proizvodih prikazujemo v naslednjih grafikonih. Grafikoni 61–68: Primerjava predvidene rasti obsega proizvodnje med APAS/ABTA in Ag–MEMOD, po posameznih proizvodih 160 140 120 100 80 60 PŠENICA - primerjava pridelka Ag-MEMOD Ss APAS/ABTA Rs Ag-MEMOD Rs 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Razprava Delovni zvezek 2/2007 UMAR 77 180 160 140 120 100 80 60 2001 KORUZA - primerjava pridelka , j ' ~ _-._.- "** \/ APAS/ABTA Rs Ag-MEMOD Rs 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60 JEČMEN - primerjava pridelka 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 120 110 100 90 80 70 60 2001 ML EK O - p r ime r java prireje _ APAS/ABTA Rs Ag-MEMOD Rs 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 120 110 100 90 80 70 60 GOVEDO - primerjava prireje APAS/ABTA Ss Ag-MEMOD Ss AP AS/ABT A Rs Ag-MEMOD Rs 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 78 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Razprava 120 110 100 90 80 70 60 PRAŠIČI - primerjava prireje APAS/ABTA Ss Ag-MEMOD Ss APAS/ABTA Rs Ag-MEMOD Rs 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 120 110 100 90 80 70 60 160 PERUTNINA - p r ime r java prireje 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20092010 D RO B NI CA - p r i me r java prireje 140 120 100 80 60 2001 2002 2003 2004 Vir podatkov: SURS, Kavčič in lastni izračun. 2005 2006 2007 2008 20092010 Primerjavo smo pripravili za obdobje od leta 2001 do leta 2010, ker napovedi za nadaljnja leta do 2013 po Ag-MEMOD modelu še niso bile pripravljene. Napovedi za sladkorno peso in jajca ne prikazujemo, ker jih Ag-MEMOD model ne vključuje. V prikazu napovedi obsega proizvodnje so po našem APAS/ABTA modelu do vključno leta 2005 (poljedelstvo) oz. 2004 (živinoreja) prikazana dejanska gibanja po objavljenih podatkih statistike, za naslednja leta pa naše napovedi. Po Ag-MEMOD modelu se vsi prikazi za celotno obdobje nanašajo na njihove izračune napovedi. Iz primerjave rasti po posameznih proizvodih v obdobju 2001-2005 pri rastlinskih pridelkih oziroma v obdobju 2001-2004 pri živinoreji je tako razviden tudi celoten razpon razlik med napovedanimi rastmi po Ag-MEMOD modelu in dejanskimi rastmi obsega posamezne proizvodnje. Okvirni pregled pokaže, da so bila dejanska gibanja razmeroma zelo blizu napovedanim pri po deležu zelo pomembnih proizvodih, to je pri mleku, govedu in prašičih. Nekoliko nižja od napovedanih so bila pri pšenici in perutnini, višja pa pri ječmenu in koruzi, nekoliko tudi pri drobnici. Za leta napovedi lahko ugotovimo, da so izračunane smeri in višine pričakovanih sprememb pri obeh metodah dela razmeroma blizu. To velja tako za pogoje Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Razprava Delovni zvezek 2/2007 UMAR 79 proizvodnje v primeru nadaljevanja standardne sheme, kot tudi v primeru uveljavitve regionalnih plačil. 5.4 Priporočila za nadaljnje delo Da bi povečali zanesljivost napovedi, bi kazalo delo nadaljevati v več smereh. Povečali bi lahko število obravnavanih kmetijskih proizvodov V analizo in napoved bi kazalo vključiti še predvsem tiste proizvode, ki ustvarjajo visoke dodane vrednosti, s čimer bi povečali delež zajete skupne dodane vrednosti v celotni dodani vrednosti slovenskega kmetijstva. Vključiti bi kazalo še predvsem sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo, čeprav so ravno ti sektorji zaradi razmeroma velikih nihanj pridelka med posameznimi leti za napovedovanje izjemno problematični. Proučili in upoštevali bi lahko vpliv plačil iz drugega stebra na obseg proizvodnje in s tem na ekonomski položaj in dodano vrednost proučevanih proizvodov. Predpostavili smo, da na odločitev proizvajalcev o obsegu in intenzivnosti proizvodnje vplivajo dosežene cene proizvodov na trgu in (v predpostavljenem deležu) neposredna plačila proizvajalcem, vplive plačil iz politike razvoja podeželja pa smo zaradi poenostavitve izračuna zanemarili. Primerno upoštevanje teh plačil bi izboljšalo zanesljivost rezultatov. Upoštevali bi lahko možnost povečevanja deleža kmetijske proizvodnje z višjo dodano vrednostjo. Slovenska kmetijska politika vse bolj poudarja nujnost večje usmeritve kmetijske proizvodnje na področja, kjer ima Slovenija konkurenčne prednosti in kjer se povečuje tudi povpraševanje. Načrtovano je, da bi se v naslednjih desetih letih delež ekoloških kmetij v Sloveniji povečal z zdajšnjih 2 % na 15 %, delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč z zdajšnjih 5 % na 20 % odstotkov, delež ekoživil slovenskega porekla na slovenskem trgu pa z zdajšnjih manj kot 1 % na 10 % (MKGP, 2005). Ker so cene tako pridelanih proizvodov na trgu tudi do nekajkrat višje od pridelanih na konvencionalni način, bi se s tem zvišala tudi njihova dodana vrednost. Poleg ponudbene strani bi lahko proučili tudi stran povpraševanja na kmetijskih trgih, ki jo je prvotni model APAS že vključeval, mi pa se je nismo lotili. To bi omogočilo tudi proučevanje gibanj blagovne menjave kmetijskih proizvodov z drugimi državami. Pomembnost napovedovanja povpraševanja povečuje dejstvo, da reformirana kmetijska politika z uvajanjem proizvodno nevezanih podpor odpira pot rasti za proizvodnjo, ki ima najboljše možnosti za dobro prodajo na trgu. Gibanje dodane vrednosti kmetijstva bi kazalo poskusiti napovedati še z drugimi metodami dela. Ker pri ekonometričnih metodah predstavlja glavno oviro za nadaljnji razvoj in izboljšanje rezultatov prekratka časovna vrsta statističnih podatkov, ki bo zagotvo prisotna in nerešljiva še nekaj časa, bi kazalo izkoristiti še druge vire informacij. Ena takšnih so izdelane nacionalne output - input tabele, ki nudijo dodatne možnosti za širše razumevanje, analiziranje in napovedovanje dogajanj na kmetijskih trgih, predvsem v odvisnosti od dogajanj na trgih ostalih dejavnosti gospodarstva. Kazalo bi proučiti možnost napovedovanja dodane vrednosti kmetijstva na agregatni ravni dejavnosti. Na podlagi naše metode dela smo lahko pripravili napoved ponudbe desetih po deležu najpomembnejših kmetijskih proizvodov in s tem le nakazali grobo oceno smeri razvoja agregatne dodane vrednosti kmetijske dejavnosti. S pristopom, ki bi temeljil na agregatnih podatkih, bi lahko pridobili ustreznejše rezultate za napovedovanje dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva na agregatni ravni. 80 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Sklepi 6 Sklepi Na podlagi opravljenega dela lahko zaključimo predvsem naslednje: • Razvili smo razmeroma enostavno orodje za grobo napovedovanje letnih sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju. Po dveh predhodno že razvitih modelih, iz katerih je sestavljen, smo ga poimenovali model APAS/ABTA. • Prvotni model APAS smo posodobili z novejšimi podatki, ga nekoliko priredili za potrebe napovedovanja dodane vrednosti na letni ravni ter preverili ustreznost odgovarjajočih cenovnih elastičnosti in trendov • Račune ABTA smo uporabili za ugotavljanje razmerja med vrednostjo obravnavane proizvodnje in ustreznimi vrednostmi vmesne porabe. Z izgrajenim modelom lahko pripravimo napovedi obsega pridelave, njene vrednosti v proizvajalčevih in osnovnih cenah, vrednosti vmesne porabe in bruto dodane vrednosti; • Model omogoča napovedovanje za deset vrednostno najpomembnejših kmetijskih sektorjev, in sicer pšenice, koruze, ječmena, sladkorne pese, mleka, goveda, prašičev, perutnine, drobnice in jajc. Razvili smo različico dela, s katerim je omogočeno tudi seštevanje dodanih vrednosti posameznih sektorjev in s tem pridobivanje skupne letne vrednosti in rasti dodane vrednosti obravnavanih kmetijskih sektorjev; • Glavno omejitev pri razvijanju modela je predstavljalo pomanjkanje zanesljivih in predvsem dovolj dolgih časovnih vrst statističnih podatkov, ki bi omogočale ekonometrično ocenjevanje vpliva posameznih dejavnikov na obseg obravnavane proizvodnje. Na ta problem je opozarjal že avtor prvotnega slovenskega modela APAS, ki je zato rešitve, podobno kot mi, iskal predvsem s pomočjo navedb iz literature, logične presoje in poenostavitve povezav; • Kmetijska proizvodnja je v največji meri odvisna od cenovnih ravni na posameznih kmetijskih trgih ter od finančnih pomoči kmetijskim pridelovalcem, ki sta v modelu eksogena podatka. V nalogi smo izračunali pričakovane spremembe za tri različna okolja kmetijske politike. Rezultati so pokazali, da lahko v vseh treh opazovanih okoljih pričakujemo znižanje realne dodane vrednosti kmetijstva v tekočem srednjeročnem obdobju. Najmanjšo spremembo dodane vrednosti bi beležili pri nadaljevanju standardne sheme (do leta 2013 glede na leto 2005 za okoli četrtino), nekoliko večjo pri uveljavitvi čiste regionalne sheme plačil (za okoli polovico, predvsem zaradi spremembe neposrednih plačil v proizvodno nevezane, ki v nasprotju s prvimi niso sestavni del dodane vrednosti), največje zmanjšanje pa seveda v pogojih prostega trga, ko bi že v letu 2010 dosegala negativne vrednosti; • Pridobljene rezultate napovedi gospodarskih aktivnosti smo primerjali z nekaterimi objavljenimi rezultati drugih avtorjev, pridobljenimi z drugimi metodami dela. Ugotovili smo precejšnjo stopnjo sorodnosti med njimi. Ker so se rezultati njihovih napovedi v preteklosti v precejšnji meri uresničili, lahko sklepamo, da ugotovljene sorodnosti med napovedmi prispevajo tudi k večji verodostojnosti rezultatov našega dela; Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Sklepi Delovni zvezek 2/2007 UMAR 81 Rezultati naloge potrjujejo vse tri postavljene hipoteze o spremembi dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji, in sicer: • vstop Slovenije v Evropsko unijo ni povzročil izrazitih sprememb v dodani vrednosti dejavnosti kmetijstva na agregatni ravni in jih v naslednjih letih do uvedbe reformirane politike niti ne pričakujemo. Spremembe, ki so se zgodile v zadnjih letih, so bile v največji meri posledica spremenjenih vremenskih razmer; • izbrana shema neposrednih plačil in čas uvedbe reforme bosta razmeroma močno vplivala na rast dodane vrednosti slovenskega kmetijstva, v največji meri zato, ker proizvodno nevezana plačila za razliko od proizvodno vezanih niso njen sestavni del; • pomen kmetijstva v Sloveniji, merjenega kot delež njegove dodane vrednosti v skupnem gospodarstvu, se bo še naprej zniževal. To bo predvsem posledica razvoja nekmetijskih dejavnosti, pa tudi zniževanja dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva. • 82 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vred nosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Literatura in viri 7 Literatura in viri 1. Avsec, F., 1997. Pravo v kmetijstvu. Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo: 611 str. 2. Commission of the European Communities, 2004. Proposal for a Council Regulation on support for rural development by the European Agricultural Fund for Rural Development (EAFRD) (presented by the Commission). Brussels, 14.7.2004: 68 str. Pridobljeno novembra 2004 na http://europa.eu.int/comm/agriculture/capreform/rurdevprop_en.pdf 3. Council of the European Communities, 1990. Council Regulation (EEC) No 3037/90 of 9 October 1990 on the statistical classification of economic activities in the European Community. Pridobljeno novembra 2005 na http:// forum.europa.eu.int/irc/dsis/bmethods/info/data/new/legislation/nace.html 4. Council of the European Union, 2004. Council Regulation (EC) No 583/2004 of 22 March 2004 amending Regulations (EC) No 1782/2003 establishing common rules for direct support schemes under the common agricultural policy and establishing certain support schemes for farmers, (EC) No 1786/2003 on the common organisation of the market in dried fodder and (EC) No 1257/1999 on support for rural development from the European Agricultural Guidance and Guarantee Fund (EAGGF) by reason of the accession of the Czech Republic, Estonia, Cyprus, Latvia, Lithuania, Hungary, Malta, Poland, Slovenia and Slovakia to the European Union. Official Journal of the European Union. 30.3.2004. Pridobljeno novembra 2004 na http://europa.eu.int/eur-lex/pri/en/dat/2004/1_091/ 1_09120040330en00010014.pdf 5. Erjavec, E., Volk, T., Kavčič, S., Rednak, M., Juvančič, L., 2002a. Ocena pogajalskih izhodišč Evropske unije na področju skupne kmetijske politike. Razprava na podlagi osnutka skupnih stališč EU (DCP), april 2002. Kmetijski inštitut Slovenije. Raziskave in študije 76: 65 str. 6. Erjavec, E., 2003. Uvod v kmetijsko politiko in skupna kmetijska politika EU. Študijsko gradivo magistrskega študija pri predmetu Kmetijska politika in ruralna sociologija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko: 114 str. 7. Erjavec, E., Rednak, M., Volk, T., Kavčič, S., Juvančič, L., Kuhar, A., 2003. Nekatera odprta vprašanja nacionalne kmetijske politike ob vstopu Slovenije k Evropski Uniji. V: Slovensko kmetijstvo in Evropska Unija. 2. konferenca Društva agrarnih ekonomistov Slovenije, Ljubljana, 14. april 2003. Kavčič S., Erjavec E., Kuhar A. (ur.) Ljubljana, Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije: str. 87-112 8. Erjavec, E., Rednak, M., Volk, T., Kavčič, S., 2005. Analitična podpora pri uveljavljanju reforme SKP na področju neposrednih plačil v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Kmetijski inštitut Slovenije: 128 str. 9. European Commission, 2005. Economic Forecasts, Autumn 2005. European Economy, No 5/2005. Luxembourg: 152 str. Pridobljeno decembra 2005 na http://europa.eu.int/comm/economy_finance/publications/european_economy/ forecasts_en.htm 10. European Commission, Directorate - General for Agriculture, 2002. Analysis of the Impact on Agricultural Markets and Incomes of EU Enlargement to the CEECs. March 2002: 89 str. Pridobljeno junija 2003 na http://europa.eu.int/ comm/agriculture/publi/reports/ceecimpact/fullrep_en.pdf 11. European Commission, Directorate - General for Agriculture, 2003. Reform of the Common Agricultural Policy, Medium - Term Prospects for Agricultural Markets and Income in the European Union 2003-2010. December 2003: 53 str. Pridobljeno marca 2004 na http://europa.eu.int/comm/agriculture/publi/caprep/prospects2003b/index_en.htm 12. European Commission, Directorate - General for Agriculture, 2005a. Prospects for Agricultural Markets and Income 2005 - 2012. July 2005: 120 str. Pridobljeno avgusta 2005 na http://europa.eu.int/comm/agriculture/publi/ caprep/prospects2005/fullrep.pdf 13. European Commission, Directorate - General for Agriculture, 2005b. Skupna kmetijska politika na dlani: 32 str. Pridobljeno novembra 2005 na http://europa.eu.int/comm/agriculture 14. Eurostat, spletne strani. Pridobljeno v obdobju 2004-2005 na http://epp.eurostat.cec.eu.int/portal/ page?_pageid=1090,30070682,1090_33076576&_dad=portal&_schema=PORTAL Napovedovanje sprememb dodane vred nosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Literatura in viri Delovni zvezek 2/2007 UMAR 83 15. Eurostat, 2000. Manual on the Economic Accounts for Agriculture and Forestry EAA/EAF 97 (Rev. 1.1). Luxemburg: 179 str. 16. Eurostat, 2004. Eurostat yearbook 2004. The statistical guide to Europe. Data 1992-2002. Pridobljeno novembra 2004 na http://europa.eu.int/comm/eurostat/newcronos/reference/display.do?screen=detailref&language= en&product=EU_YEARLIES_STRUCTURAL&root=EU_YEARLIES_STRUCTURAL/yearlies/d/da/daa/daa11536 17. Eurostat, 2006. Statistics in focus. Agriculture and Fisheries, St. 5/2006. Luxemburg: 8 str. 18. FAO (Food and Agricultural Organization of the United Nations), 2003. World agriculture: towards 2015/2030. An Fao Perspective. Earthscan Publications Ltd, London: 432 str. Pridobljeno junija 2003 na http://www.fao.org/ documents/show_cdr.asp?url_file=/DOCREP/005/Y4252E/Y4252E00.HTM 19. FAPRI (Food and Agricultural Policy Research Institute), 2005. World Agricultural Outlook. Iowa State University - University of Missouri - Colombia. Ames, Iowa, January 2005: 376 str. Pridobljeno avgusta 2005 na http:// www.fapri.iastate.edu/outlook2005/ 20. Gujarati, D., 1995. Basic Econometrics. International edition. McGraw-hill: 838 str. 21. Hallam, D., 1990. Econometric Modelling of Agricultural Commodity Markets. London and New York, Routledge: 191 str. 22. HM Treasury, Department for Environment Food and Rural Affairs, 2005. A Vision for the Common Agricultural Policy. London: 69 str. Pridobljeno decembra 2005 na www.defra.gov.uk 23. Hren, K., 2001. Četrtletno ocenjevanje temeljnih agregatov nacionalnih računov v Sloveniji. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana: 94 str. 24. Kavčič, S., 2000. Ocena ekonomskih učinkov agrarnopolitičnih razmer v slovenskem kmetijstvu. Doktorska disertacija. Domžale, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko: 172 str. 25. Kavčič, S., Erjavec, E., 2001. Učinki pristopa Slovenije v Evropsko unijo na slovensko kmetijstvo. V: Erjavec, E., Juvančič, L. (ur.). Učinki reforme slovenske kmetijske politike. 1. konferenca DAES. Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije: str. 69-82. 26. Kavčič, S., 2001. Sektorski model slovenskega kmetijstva APAS - PAM. Opis modela z navodili za uporabo modula za podporo pogajalskemu procesu. Domžale, Ljubljana: 52 str. 27. Kavčič, S., Rednak, M., Erjavec, E., Volk, T., 2002. Učinek različnih možnosti dopolnjevanja neposrednih plačil iz nacionalnega proračuna na dohodkovni položaj slovenskega kmetijstva. V: Ravnik, B. (ur). Ali smo pripravljeni na vstop v Evropsko unijo. XVII. tradicionalni posvet Kmetijske svetovalne službe Slovenije, Bled, 25. - 26. november 2002: str. 7-21. 28. Kavčič, S., 2003. Model APAS-PAM (verzija Model-Slo-Spog10). Elektronska preglednica. Interno gradivo. 29. Kavčič, S., Erjavec, E., 2003. Ocena dohodkovnega položaja slovenskega kmetijstva po pristopu k Evropski uniji. V: Kavčič, S., Erjavec, E., Kuhar, A. (ur.). Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. 2. konferenca DAES. Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije: str. 37-52. 30. Kavčič, S., Erjavec, E., 2005a. Kmetijski trgi v Sloveniji - izgledi do leta 2010. V: Kavčič, S. (ur.). Slovenija v EU. Izzivi za kmetijstvo, živilstvo in podeželje. 3. konferenca DAES. Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije: str. 121 - 133. 31. Kavčič, S., Erjavec, E., 2005b. Kmetijski trgi v Sloveniji - izgledi do leta 2010. Podrobni podatki iz modeliranja v Ag-MEMOD, interne tabele. 32. Kavčič, S., 2006. Kako prilagoditi slovenske govedorejske kmetije reformi neposrednih plačil SKP. Sodobno kmetijstvo, številka 2, letnik 39. Ljubljana: str. 10 - 12. 33. Kovač, M., 2006. Intenzivnost kmetovanja. V: Poročilo o razvoju 2006. Zbirka Analize, raziskave in razvoj. Urad RS 84 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vred nosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Literatura in viri za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana: 244 str. 34. Kožar, M., 2003. Ocena sprememb dohodkovnega položaja kmečkih gospodarstev ob pristopu Slovenije k Evropski uniji. Diplomsko delo. Ljubljana: 96 str. 35. Kuhar, A., 2003a. Agrarnopolitični modeli in njihova uporaba. Delovno gradivo pri predmetu Kmetijska politika in ruralna sociologija. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo. Podiplomski študij agrarne ekonomike 2003: 4 str. 36. Kuhar, A., 2003b. Ocena učinkov sprememb ekonomskih razmer v agroživilstvu z uporabo izračunljivega modela splošnega ravnotežja. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko. Doktorska disertacija. Ljubljana: 133 str. 37. Kydland, F., Prescott’s E., 2004. The Time Consistency of Economic Policy and the Driving Forces Behind Business Cycles. Kungl. Vetenskapsakademien. The Royal Swedish Academy of Sciences. Advanced information on the Bank of Sweden Prize in Economic Sciences in Memory of Alfred Nobel, 11. October 2004: 31 str. 38. MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, spletne strani. Pridobljeno v obdobju 2004-2006 na http://www.mkgp.gov.si/ 39. MKGP. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2004. Reforma skupne kmetijske politike. Kmečki glas, julij 2004: 18 str. 40. MKGP. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2005. Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015. Ljubljana: 39 str. 41. OECD (Organization for economic cooperation and development), Center za sodelovanje z nečlanicami, 2001. Pregled kmetijske politike. Slovenija. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Ljubljana: 184 str. 42. OECD (Organization for economic cooperation and development), 2005. The OECD Agricultural Outlook, 2004 -2014. Paris. Pridobljeno januarja 2006 na www.oecd.org/agr 43. Prokopijevič. M., 2005. Skupna kmetijska politika EU. Delovni zvezki ICK - ekonomska serija. Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana: 43 str. 44. Rednak, M., 1997. Ocene posledic vstopa Slovenije v EU - rezultati simulacij. V: Erjavec, E.; Rednak, M., Volk, T. (ur.). Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. Ljubljana: Kmečki glas: 181-203. 45. Rednak, M., 1998. Modelne kalkulacije 1997. Splošna izhodišča in metodologija izdelave modelnih kalkulacij za potrebe kmetijske politike. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana: 15 str. 46. Rednak, M., 2003. Razvoj agrarnopolitičnih informacijskih sistemov v Sloveniji. Doktorska disertacija. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor: 191 str. 47. Rednak, M., Volk, T, Zagorc, B., Golež, M., 2003. Slovensko kmetijstvo 1992 - 2006. V: Kavčič, S., Erjavec, E., Kuhar, A. (ur.). Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. 2. konferenca DAES. Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije: str. 13-35. 48. Rednak, M., Volk, T, Erjavec, E., Kavčič, S., Kožar, M., 2004. Učinki različnih oblik izvedbe reforme SKP na distribucijo neposrednih plačil v slovenskem kmetijstvu. Interno gradivo: 67 str. 49. Rednak, M., 2004. Ekonomski računi kmetijstva po aktivnostih. Interne delovne tabele. 50. Rednak, M., Erjavec, E., Volk, T., Kavčič, S., 2005. Distributivni učinki spremenjene politike neposrednih plačil na slovensko kmetijstvo. V: Kavčič, S. (ur.). Slovenija v EU. Izzivi za kmetijstvo, živilstvo in podeželje. 3. konferenca DAES. Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije: str. 13 - 27. 51. RS, EU (Republika Slovenija, Evropska Unija), 2004. Pristopna pogodba Republike Slovenije k Evropski Uniji. Pridobljeno maja 2005 na http://www2gov.si/svez/svez-web.NSF/ppp_main_slo?OpenPage Napovedovanje sprememb dodane vred nosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Literatura in viri Delovni zvezek 2/2007 UMAR 85 52. SURS, Statistični urad RS, spletne strani. Pridobljeno v obdobju 2004 - februar 2006 na http://www.stat.si 53. SURS. Statistični urad RS, 1996. Standardna klasifikacija dejavnosti. Časopisni zavod Uradni list RS: 224 str. 54. SURS, Statistični urad RS, 2002. Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. Rezultati raziskovanj, št. 777. Ljubljana: 256 str. 55. SURS, Statistični urad RS, 2005a. Statistične informacije, različne številke. 56. SURS, 2005b. Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov. ESR 1995. Posebne publikacije. Ljubljana: 437 str. 57. The Ag-memod, spletna stran. Pridobljeno februarja 2005 na http://tnet.teagasc.ie/agmemod/themodels2020.htm 58. Turk, J., 2001. Teoretične in empirične analize v agrarni ekonomiki. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo. Maribor: 225 str. 59. The Goldman Sachs Group, 2006. Commodity Watch. New York, London: 25 str. 60. Tongeren, F., Meijl, H., Surry.Y., 2001. Global models applied to agricultural and trade policies: a review and assessment. V: Agricultural Economics 26: 149-172. 61. Udovč, A., 1997. ‘Kmetija’ - celovit sistem za podporo odločanju na kmetijskih gospodarstvih. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Inštitut za agrarno ekonomiko, Ljubljana: 141 str. 62. UMAR. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, spletna stran. Pridobljeno maja 2005 na http://www.gov.si/ umar/ 63. UMAR. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2004. Pomladansko poročilo 2004. Zbirka analize, raziskave in razvoj. Ljubljana: 174 str. 64. UMAR. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2005a. Strategija razvoja Slovenije. Sprejeto na 30. redni seji Vlade RS dne 23.6.2005. Ljubljana: 54 str. 65. UMAR. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2005b. Pomladansko poročilo 2005. Zbirka analize, raziskave in razvoj. Ljubljana: 167 str. 66. UMAR. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2005c.Učinki vstopa Slovenije v EU na gospodarska gibanja v letu 2004. Delovni zvezek št. 5. Ljubljana: 45 str. 67. UMAR. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2006. Pomladansko poročilo 2006. Zbirka analize, raziskave in razvoj. Zbirka analize, raziskave in razvoj. Ljubljana: 196 str. 68. USDA (United States Department of Agriculture), 2005. Agricultural Baseline Projections to 2014. Washington D.C. Februar 2005: 108 str. Pridobljeno avgusta 2005 na http://jan.mannlib.cornell.edu/usda/ 69. UVI. Urad Vlade RS za informiranje, 2003. Slovenija in Evropska unija - o pogajanjih in njihovih posledicah. Ljubljana: 151 str. 70. Vlada Republike Slovenije, 1993. Strategija razvoja slovenskega kmetijstva. Poročevalec Državnega zbora RS št. 9, 3. maj 1993: str. 36 - 74. 71. Vlada Republike Slovenije, 2004a. Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006. Uradni list RS, št. 116/04 z dne 26. okt. 2004. 72. Vlada Republike Slovenije, 2004b. Informacija o predlogu modela izvedbe reforme skupne kmetijske politike EU na področju neposrednih plačil v Sloveniji. Sklep Vlade. 84. redna seja z dne 22.7.2004: 1 str. 73. Vlada Republike Slovenije, 2005. Sedmo poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji (za leta 2002, 2003, 2004). Gradivo za sejo vlade. Ljubljana: 63 str. 86 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vred nosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Literatura in viri 74. Volk, T., 2004. Uticaj agrarne politike na razvoj poljoprivrede Slovenije u periodu tranzicije i uključenja u Evropsku uniju. Ponatis doktorske disertacije. Zbirka DAES. Domžale: 213 str. 75. Volk, T., Rednak, M., Štebe, T., Zagorc, B., Bedrač, M., Cunder, T., Moljk, B., 2005. Ocena stanja v slovenskem kmetijstvu v letu 2004 (spomladansko poročilo). Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za ekonomiko kmetijstva. Ljubljana: 86 str. Napovedovanje sprememb dodane vredsnosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Podatkovna priloga Delovni zvezek 2/2007 UMAR 87 Podatkovna priloga Napovedovanje sprememb dodane vredsnosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Podatkovna priloga Delovni zvezek 2/2007 UMAR 89 Priloga 1: Pomen obravnavanih desetih proizvodov v BDV kmetijstva Kmetijski proizvodi, ki smo jih obravnavali v našem delu (pšenica, koruza, ječmen, sladkorna pesa, mleko, govedo, prašiči, perutnina in jajca), k neto skupni kmetijski proizvodnji Slovenije prispevajo glavnino: v petletnem obdobju 1999-2003 je bil njihov prispevek od 72 do 79 %. Ker pa ti kmetijski proizvodi v povprečju ne sodijo med tiste proizvode, kjer je ustvarjena najvišja dodana vrednost dejavnosti, je njihov prispevek k skupni bruto dodani vrednosti kmetijstva nekoliko nižji, v omenjenem obdobju od 54 do 61 %. Priloga 1.1: Deleži obravnavanih desetih proizvodov v vrednosti proizvodnje in BDV kmetijstva, Slovenija, obdobje 1999-2003 Vrednosti v SIT, tekoče cene / deleži v % 1999 2000 2001 2002 2003 1 Proizvodnja, v osnovnih cenah 10 obravnavanih proizvodov 112.941.732.688 122.964.553.899 134.036.974.187 140.461.942.077 133.746.007.89 Kmetijstvo skupaj, ABTA bruto 185.616.273.093 202.457.339.370 213.051.272.173 241.172.261.105 220.658.995.82 Kmetijstvo skupaj, ABTA neto 146.962.495.760 159.707.418.790 169.193.270.730 195.130.793.552 174.782.546.45 Delež: v kmetijstvo skupaj, ABTA bruto 60,8 % 60,7 % 62,9 % 58,2 % 60,6 v kmetijstvo skupaj , ABTA neto 76,9 % 77,0 % 79,2 % 72,0 % 76,5 2 Bruto dodana vrednost, v osnovni h cenah 10 obravnavanih proizvod. 52.224.480.696 52.715.990.232 52.325.960.426 61.610.009.970 46.556.630.28 Kmetijstvo skupaj, ABTA bruto 84.989.853.725 88.794.641.520 86.059.392.431 112.562.566.002 86.188.439.79 Kmetijstvo skupaj, ABTA neto 84.989.853.726 88.794.641.520 86.059.392.431 112.562.566.001 86.188.439.79 Delež: v kmetijstvo skupaj, ABTA bruto 61,4 % 59,4 % 60,8 % 54,7 % 54,0 v kmetijstvo skupaj, ABTA neto 61,4 % 59,4 % 60,8 % 54,7 % 54,0 Vir podatkov: Rednak, 2004; lastni preračun. Opomba: Vrednosti za 10 obravnavanih kmetijskih proizvodov so prikazane po vmesni bruto / neto različici, ki smo jo uporabili v nalogi. Vrednosti po ABTA bruto različici so na strani proizvodnje EAA output in na strani vmesne porabe EAA vmesna poraba. Vrednosti po ABTA neto različici so na strani proizvodnje finalna proizvodnja in na strani vmesne porabe kupljena vmesna poraba. 90 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vredsnosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Podatkovna priloga Priloga 2: Vmesna poraba po bruto / neto različici Pri postavitvi bruto / neto različice smo najprej ugotavljali razporeditev proizvodov za krmo, ki v model še niso vključeni, na porabo v živinoreji. Koruzna silaža in krmne korenovke se za proizvodnjo v nalogi obravnavanih živinorejskih proizvodov porabijo v celoti, v veliki meri pa se zanje porabi tudi zelena krma z njiv in s trajnega travinja. Koruzna silaža, zelena krma z njiv in krma s trajnega travinja se večinoma porabijo pri prireji govejega mesa in mleka, krmne korenovke pa predvsem v prašičereji ter v prireji jajc in mleka. Nato smo izračunali MAC koeficiente, ki so delež dobljene vmesne porabe v vrednosti proizvodnje v cenah proizvajalcev. Priloga 2.1.: Razporeditev krme, ki v model ni vključena, na sektorje v živinoreji V %, referenčno leto 2002 MK BF PK PT SH EG Skupaj 1 2 3 4 Koruzna silaža 43,9 56,1 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 Krmne korenovke 13,0 0,6 73,4 0,5 0,0 12,6 100,0 Zelena krma z njiv 47,3 49,0 0,0 0,0 0,0 0,0 96,3 Krma s trajnega travinja 43,6 51,7 0,0 0,0 2,0 0,0 97,3 Vir podatkov: Rednak, 2004; lastni preračun. Priloga 2.2: Delež vrednosti vmesne porabe v vrednosti proizvodnje (MAC koeficienti), po posameznih proizvodih, bruto / neto različica, referenčno leto 2002 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 WH MA BA RS MK BF PK PT SH EG H Seme in sadike ¦ Energija H Sredstva za varstvo rstlin in pesticidi D Veterinarske storitve in zdravila ¦ Vzdrževanje strojev in opreme ¦ Vzdrževanje zgradb D Drugo blago in storitve Gnojila Krma (brez mleka) Kmetijske storitve Vir podatkov: Rednak, 2004; lastni preračun. Napovedovanje sprememb dodane vredsnosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Podatkovna priloga Delovni zvezek 2/2007 UMAR 91 92 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vredsnosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Podatkovna priloga Napovedovanje sprememb dodane vredsnosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Podatkovna priloga Delovni zvezek 2/2007 UMAR 93 Priloga 3: Pričakovana gibanja proizvajalčevih in odločitvenih cen Proizvajalčeve in odločitvene cene posameznih proizvodov naj bi se v obdobju do leta 2013 gibale precej različno, pri vseh proizvodih in vseh treh shemah pa naj bi bile v zaključnem letu napovedi realno (merjeno z rastjo inflacije) nižje, kot so bile v referenčnem letu 2005. Razmeroma precej bi padle odločitvene cene v pogojih prostega trga, najbolj pri govedu, kar za dve tretjini. Priloga 3.1: Pričakovana gibanja proizvajalčevih cen v letu 2013 v primerjavi z letom 2005, realno, po shemah 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 -70 WH MA -8 -17-17 BA -9 -17 -24 RS Mk -22 BF -8 -26 -46-46 PK -16 PT -13 -45 E U t r gi (Ss in Rs ) Sv et tr gi (Spt) -58 SH -26 -32 -30 EG -16 -26 Vir podatkov: SURS, spletne strani; FAPRI, 2005; European Commision, 2005; lastni preračun Priloga 3.2.: Pričakovana gibanja odločitvenih cen v letu 2013 v primerjavi z letom 2005, realno, po shemah 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 -70 WH -12 -24 MA -7 -16 -5 BA -19 -41 -43 RS -46 -41 Mk -15 -24 -7 BF -11 -30 -47 -47 Ss Rs Spt PK -18-18 PT -15-15 SH -24 -27 -34 EG -18-18 -28 -39 -47 -66 Vir podatkov: SURS, spletne strani; FAPRI, 2005; European Commision, 2005; lastni preračun 94 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vredsnosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Podatkovna priloga Priloga 4: Razporeditev enotnega regionalnega plačila na proizvode Osnovo razporeditve plačila na proizvode po regionalni shemi je predstavljala izračunana vsota finančnih pomoči na enoto kmetijske zemlje v uporabi, ki je 305 Eur (Rednak in sod., 2004). Pomoči se pri pšenici, koruzi in ječmenu glede na obstoječo standardno shemo zmanjšajo, pri sladkorni pesi pa se uvajajo na novo, ker pri standardni shemi njeni pridelovalci v zadnjih nekaj letih niso bili upravičeni do neposrednih plačil. Pri živinoreji smo izhajali iz izračunane vsote finančnih pomoči za poljedelstvo in travništvo (ki je v isti višini) in iz dejstva, da je del posejanih površin na njivah namenjen pridelavi krme, zato smo jo vključili v naš izračun. Tudi tu smo izhajali iz bruto / neto koncepta in plačila za površino s krmo pripisali živinoreji. Priloga 4.1.: Izračun razporeditve enotnega regionalnega plačila na prirejo MK BF PK PT SH EG Skupaj Deleži (v %) Koruzna silaža 43,9 56,1 0 0 0 0 100,0 Krmne korenovke+grah+buče 13,0 0,6 73,4 0,5 0 12,6 100,1 Zelena krma z njiv 47,3 49,0 0 0 0 0 96,3 Krma s trajnega travinja 43,6 51,7 0 0 2 0 97,3 Površina (v ha) Koruzna silaža 12.807 16.366 0 0 0 0 29.173 Krmne korenovke 214 10 1.207 8 0 207 1.645 Zelena krma z njiv 8.868 9.187 0 0 0 0 18.749 Krma s trajnega travinja 124.505 147.636 0 0 5.711 0 285.562 Skupaj 146.394 173.198 1.207 8 5.711 207 335.129 Neposredna plačila (v mio SIT, skupaj) 10.669 12.622 88 1 416 15 23.811 Neposredna plačila (v SIT / žival) 100.717 76.977 113 0 3.089 12 - Neposredna plačila (v SIT / kg) 18,50 157,27 1,04 0,01 103,59 0,05 - Vir podatkov: Rednak, 2004 (preračun iz tabel AB TA); SURS, s pletne strani (p ovršine v letu 2 003); Rednak in sod., 2004 ( preračun višin e plačil); lastni preračun Opomba: Višina plačil na ha zemljišč je 305 Eur oz. 72.878 Sit (Rednak in sod., 2004). Napovedovanje sprememb dodane vredsnosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Podatkovna priloga Delovni zvezek 2/2007 UMAR 95 Priloga 5: Pričakovane površine zemljišč / števila živali, po shemah V ha ali glavah (perutnina in jajca v 000) 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Standardna shema (Ss) pšenica 32.385 30.086 33.185 32.886 32.577 32.251 31.913 31.568 31.212 30.846 koruza 45.996 42.268 43.120 43.238 43.342 43.439 43.530 43.623 43.722 43.819 ječmen 15.324 15.414 14.277 14.621 14.950 15.251 15.555 15.856 16.153 16.451 sladkorna pesa 4.658 4.987 5.178 4.580 4.247 4.191 4.118 4.040 3.957 3.869 mleko 130.711 109.360 106.116 106.125 103.272 100.600 98.088 95.709 93.458 91.330 govedo 159.695 164.030 164.480 164.827 165.125 165.383 165.556 165.619 165.551 165.331 prašiči 764.378 771.322 774.241 777.261 779.714 781.528 782.888 784.239 785.491 786.557 perutnina 27.492 28.087 28.090 28.092 28.094 28.096 28.098 28.099 28.101 28.102 drobnica 131.990 123.821 127.743 130.834 133.476 135.689 137.401 138.421 138.844 138.662 jajca 1.129 1.347 1.329 1.311 1.293 1.275 1.257 1.238 1.220 1.200 Regionalna shema (Rs) pšenica 32.385 30.086 33.185 33.424 33.346 33.253 33.148 33.038 32.915 32.784 koruza 45.996 42.268 43.120 42.801 42.704 42.592 42.468 42.341 42.211 42.073 ječmen 15.324 15.414 14.277 14.621 14.825 14.999 15.172 15.341 15.504 15.665 sladkorna pesa 4.658 4.987 5.178 4.580 4.277 4.252 4.209 4.161 4.109 4.053 mleko 130.711 109.360 106.116 106.125 102.980 100.036 97.272 94.660 92.192 89.861 govedo 159.695 164.030 164.480 163.891 163.087 162.223 161.249 160.143 158.885 157.452 prašiči 764.378 771.322 774.241 777.261 779.733 781.567 782.948 784.319 785.591 786.677 perutnina 27.492 28.087 28.090 28.092 28.094 28.096 28.098 28.099 28.101 28.102 drobnica 131.990 123.821 127.743 134.696 138.198 141.383 144.122 146.221 147.771 148.759 jajca 1.129 1.347 1.329 1.311 1.293 1.275 1.257 1.238 1.220 1.201 Shema prostega trga (Spt) pšenica 32.385 30.086 33.185 33.424 33.314 33.201 33.084 32.964 32.839 32.707 koruza 45.996 42.268 43.120 42.801 42.545 42.281 42.009 41.714 41.391 41.046 ječmen 15.324 15.414 14.277 14.621 14.435 14.244 14.049 13.834 13.599 13.343 sladkorna pesa 4.658 4.987 5.178 4.580 4.269 4.235 4.182 4.125 4.063 3.996 mleko 130.711 109.360 106.116 106.125 103.036 100.153 97.444 94.889 92.465 90.155 govedo 159.695 164.030 164.480 160.808 156.710 152.334 147.677 142.739 137.539 132.073 prašiči 764.378 771.322 774.241 777.261 774.984 773.062 771.527 769.480 766.861 763.761 perutnina 27.492 28.087 28.090 28.092 28.093 28.093 28.093 28.093 28.093 28.093 drobnica 131.990 123.821 127.743 134.696 135.132 135.212 134.933 134.166 132.893 131.098 jajca 1.129 1.347 1.329 1.311 1.293 1.275 1.257 1.238 1.219 1.200 Vir: SURS, spletne strani (za leto 2004 vsi podatki, za leto 2005 samo podatki za poljedelstvo); lastni preračun. Opomba: *perutnina in jajca v tisoč komadov. 96 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vredsnosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Podatkovna priloga Priloga 6: Pričakovana intenzivnost proizvodnje, po shemah V t/ha in 000 l, kg ali kom / žival 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Standardna shema (Ss) pšenica 4,53 4,70 4,52 4,60 4,69 4,77 4,86 4,94 5,03 5,11 koruza 7,78 8,04 8,06 8,33 8,61 8,90 9,19 9,48 9,78 10,09 ječmen 3,90 3,97 3,86 3,94 4,02 4,10 4,18 4,26 4,34 4,43 sladkorna pesa 45,75 45,52 47,09 47,22 47,35 47,45 47,55 47,65 47,74 47,83 mleko 4,83 5,12 5,28 5,43 5,58 5,73 5,88 6,02 6,17 6,31 govedo 484,56 484,56 489,41 489,45 489,46 489,46 489,46 489,46 489,46 489,46 prašiči 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 perutnina 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 drobnica 29,55 29,55 29,81 29,82 29,82 29,82 29,82 29,82 29,82 29,82 jajca 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 Regionalna shema (Rs) pšenica 4,53 4,70 4,52 4,60 4,68 4,75 4,83 4,90 4,98 5,05 koruza 7,78 8,04 8,06 8,33 8,60 8,87 9,15 9,44 9,73 10,02 ječmen 3,90 3,97 3,86 3,94 4,01 4,08 4,15 4,22 4,30 4,37 sladkorna pesa 45,75 45,52 47,09 47,22 47,36 47,48 47,59 47,70 47,81 47,92 mleko 4,83 5,12 5,28 5,43 5,60 5,76 5,93 6,09 6,25 6,42 govedo 484,56 484,56 489,41 489,45 489,46 489,46 489,46 489,46 489,46 489,46 prašiči 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 perutnina 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 drobnica 29,55 29,55 29,81 29,82 29,82 29,82 29,82 29,82 29,82 29,82 jajca 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 Shema prostega trga (Spt) pšenica 4,53 4,70 4,52 4,60 4,66 4,71 4,76 4,82 4,87 4,93 koruza 7,78 8,04 8,06 8,33 8,56 8,79 9,03 9,27 9,51 9,76 ječmen 3,90 3,97 3,86 3,94 3,98 4,03 4,08 4,13 4,18 4,23 sladkorna pesa 45,75 45,52 47,09 47,22 47,35 47,45 47,55 47,65 47,74 47,83 mleko 4,83 5,12 5,28 5,43 5,60 5,76 5,92 6,08 6,24 6,40 govedo 484,56 484,56 489,41 489,45 489,46 489,46 489,46 489,46 489,46 489,46 prašiči 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 108,62 perutnina 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 2,76 drobnica 29,55 29,55 29,81 29,82 29,82 29,82 29,82 29,82 29,82 29,82 jajca 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 214,30 Vir: lastni izračun. Opomba: za leto 2004 in del za 2005 (poljedelstvo) so podatki SURS. Napovedovanje sprememb dodane vredsnosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Podatkovna priloga Delovni zvezek 2/2007 UMAR 97 Priloga 7: Pričakovani obseg pridelave, po shemah V t, mleko v 000 l, jajca v 000 kom 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Standardna shema (Ss) pšenica 146.829 141.293 150.047 151.407 152.706 153.868 154.941 155.962 156.879 157.714 koruza 357.621 339.657 347.562 360.288 373.253 386.422 399.859 413.621 427.721 442.121 ječmen 59.729 61.239 55.070 57.546 60.033 62.460 64.974 67.546 70.169 72.868 sladkorna pesa 213.092 227.004 243.812 216.307 201.090 198.891 195.819 192.479 188.888 185.040 mleko 631.456 560.424 560.424 576.638 576.638 576.638 576.638 576.638 576.638 576.638 govedo 79.800 79.482 80.497 80.675 80.821 80.948 81.032 81.063 81.030 80.922 prašiči 85.000 83.781 84.098 84.426 84.693 84.890 85.038 85.185 85.320 85.436 perutnina 73.400 77.591 77.598 77.604 77.610 77.615 77.619 77.624 77.627 77.631 drobnica 3.900 3.659 3.808 3.901 3.980 4.046 4.097 4.127 4.140 4.134 jajca 241.964 288.582 284.800 280.988 277.146 273.278 269.356 265.380 261.349 257.262 Regionalna shema (Rs) pšenica 146.829 141.293 150.047 153.880 156.025 158.059 160.035 161.990 163.871 165.703 koruza 357.621 339.657 347.562 356.646 367.306 377.977 388.717 399.569 410.536 421.566 ječmen 59.729 61.239 55.070 57.546 59.399 61.151 62.955 64.777 66.610 68.477 sladkorna pesa 213.092 227.004 243.812 216.307 202.572 201.875 200.324 198.521 196.480 194.197 mleko 631.456 560.424 560.424 576.638 576.638 576.638 576.638 576.638 576.638 576.638 govedo 79.800 79.482 80.497 80.217 79.824 79.401 78.924 78.383 77.767 77.066 prašiči 85.000 83.781 84.098 84.426 84.695 84.894 85.044 85.193 85.331 85.449 perutnina 73.400 77.591 77.598 77.604 77.610 77.615 77.619 77.624 77.628 77.631 drobnica 3.900 3.659 3.808 4.016 4.121 4.215 4.297 4.360 4.406 4.435 jajca 241.964 288.582 284.800 280.990 277.151 273.285 269.365 265.392 261.363 257.279 Shema prostega tr ga (Spt) pšenica 146.829 141.293 150.047 153.880 155.132 156.370 157.595 158.804 159.996 161.140 koruza 357.621 339.657 347.562 356.646 364.206 371.742 379.263 386.594 393.696 400.585 ječmen 59.729 61.239 55.070 57.546 57.519 57.457 57.361 57.171 56.879 56.472 sladkorna pesa 213.092 227.004 243.812 216.307 202.136 200.948 198.888 196.560 193.968 191.120 mleko 631.456 560.424 560.424 560.424 559.892 576.638 576.638 576.638 576.638 576.638 govedo 79.800 79.482 80.497 78.708 76.703 74.561 72.282 69.865 67.319 64.644 prašiči 85.000 83.781 84.098 84.426 84.179 83.970 83.804 83.581 83.297 82.960 perutnina 73.400 77.591 77.598 77.604 77.606 77.607 77.608 77.608 77.607 77.606 drobnica 3.900 3.659 3.808 4.016 4.029 4.031 4.023 4.000 3.962 3.909 jajca 241.964 288.582 284.800 280.980 277.130 273.254 269.325 265.342 261.305 257.213 Vir: lastni izračun. Opomba: za leto 2004 in del za 2005 (poljedelstvo) so podatki SURS. 98 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vredsnosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Podatkovna priloga Napovedovanje sprememb dodane vredsnosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Podatkovna priloga Delovni zvezek 2/2007 UMAR 99 100 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vredsnosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Podatkovna priloga Napovedovanje sprememb dodane vrednosti kmetijstva v Sloveniji Izšlo v zbirki Delovni zvezki Delovni zvezek 2/2007 UMAR 101 Izšlo v zbirki Delovni zvezki*: Letnik XII, leto 2003 Št. 1. Poslovanje gospodarskih družb v letu 2002, J.M. Novak št. 2. Strukturne spremembe v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji, G. Kovačič, mag. R. Kmet Zupančič, J. Kušar št. 3. Poslovanje in finančni viri javnih zavodov v letih 2001 in 2002, E. Zver št. 4. Kultura kot razvojni dejavnik države in regij, mag. B. Lipovšek št. 5 Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah, J. Pečar Letnik XIII, leto 2004 Št. 1. Productivity growth and functional upgrading in foreign subsidiaries in the slovenian manufacturing sector, M. Rojec, B. Majcen, A. Jaklič, S. Radoševič št. 2. Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003, mag. R. Kmet Zupančič, M. Koprivnikar Šušteršič, M. Kovač, G. Kovačič, J. Kušar, J. Povšnar, E. Zver št. 3. An Analysis of Past and Future GDP Growth in Slovenia, E.L.W. Jongen / (izšlo skupaj z DZ št. 4/2004) št. 4. Future GDP Growth in Slovenia: Looking for Room for Improvement, E.L.W. Jongen / (izšlo skupaj z DZ št. 3/2004) št. 5. On the Possibility of Negative Effects of EU Entry on Output, Employment, Wages and Inflation in Slovenia, A. Brezigar St. 6. Razvoj malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji in Evropski uniji, L. Žakelj Letnik XIV, leto 2005 Št. 1. Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003, J. M. Novak št. 2. Značilnosti finančnih ukrepov industrijske politike v Sloveniji, dr. A. Murn št. 3. Regulirane cene v Sloveniji 1992-2004, mag. B. Vasle / (izšlo skupaj z DZ št. 4/2005) št. 4. Vpliv cene nafte na inflacijo, M. Hafner / (izšlo skupaj z DZ št. 3/2005) št. 5. Učinki vstopa Slovenije v EU na gospodarska gibanja v letu 2004, uredila: mag. M. Bednaš. Avtorji prispevkov: B. Ferk, M. Hafner, S. Jurančič, J. Kondža, M. Koprivnikar Šušteršič, M. Kovač, mag. G. Kovačič, T. Kraigher, mag. J. Markič, J. Povšnar, dr. M. Rojec, mag. B. Vasle / (izšlo skupaj z DZ št. 6/2005) št. 6. Izzivi makroekonomskih politik do prevzema evra, mag. B. Vasle, mag. M. Bednaš, dr. J. Šušteršič, dr. A. Kajzer / (izšlo skupaj z DZ št. 5/2005) št. 7. Analiza ekonomske upravičenosti začasne uvedbe vinjet v Sloveniji, J. Povšnar (nosilec), M. Ferjančič, J. Kušar / (izšlo skupaj z DZ št. 8/2005) št. 8. Analiza stroškov ob uvedbi dvojnega označevanja cen in pri prevzemu evra, M. Koprivnikar Šušteršič, mag. B. Vasle / (izšlo skupaj z DZ št. 7/2005) št. 9. Regije 2005 - izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah, J. Pečar št. 10. Srednjeročna in dolgoročna projekcija demografskega razvoja Slovenije in njegovih socialno-ekonomskih komponent, T. Kraigher št. 11. Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2004, Janez Kušar, M. Koprivnikar Šušteršič, M. Kovač, mag. G. Kovačič, J. Povšnar, mag. A. Vidrih, E. Zver št. 12. Izhodišča za ciljni razvojni scenarij Strategije razvoja Slovenije, urednici: mag. M. Bednaš, dr. A. Kajzer št. 13. Analiza uspešnosti napovedi UMAR, M. Ferjančič št. 14. Pojem fleksibilnosti trga dela in stanje na trgu dela v Sloveniji, dr. A. Kajzer *Indeks izdanih Delovnih zvezkov je v celoti dosegljiv na UMAR-jevi spletni strani. 102 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti kmetijstva v Sloveniji Izšlo v zbirki Delovni zvezki Letnik XV, leto 2006 št. 1. št. 2. št. 3. št. 4. št. 5. št. 6. št. 7. št. 8. št. 9. št. 10. št. 11. št. 12. št. 13. št. 14. Ključni sektorji slovenskega gospodarstva: Kvantitativen in kvalitativen pristop s poudarkom na primeru predelovalnih dejavnosti, mag. G. Kovačič, dr. T. Jagrič Does Exporting Boost Capital Investments? The Evidence from Slovenian Manufacturing Firms’ Balance Sheets, M. Ferjančič, A. Burger Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004, J.M. Novak Podjetniška aktivnost in podjetniško okolje v Sloveniji, L. Žakelj Spremembe na trgu dela v Sloveniji v obdobju 1995-2005, Uredila dr. A. Kajzer, avtorji prispevkov: A. Kajzer, T. Kraigher, S. Kovačič, G. Kovačič, F. Klužer, A. Brezigar Masten, T. Celebič, D. Kidrič Metodologija izračuna indeksa razvojne ogroženosti za obdobje od 2007 do 2013, J. Pečar, D. Kavaš Metodološke značilnosti ankete o porabi gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji, mag. A. Tršelič Selan Vzorci trošenja gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji, mag. A. Tršelič Selan Denarni prejemki v javnem financiranju Slovenije, Uredila: Maja Kersnik, avtorji prispevkov: M. Kersnik, L. Apohal Vučkovič, S. Kovačič, D. Kidrič, A. Poje Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2005, R. Kmet Zupančič, M. Koprivnikar Šušteršič, M. Kovač, G. Kovačič, J. Kušar, J. Povšnar, E. Zver Firm or Private Value: What is Behind the Creation of Multiple Blockholder Structure?, A. Brezigar Masten, A. Gregorič, K. Zajc Reforma Pakta stabilnosti in rasti, M. Bednaš Metodološke spremembe merjenja cenovne in stroškovne konkurenčnosti, S. Jurančič Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005, J.M. Novak Letnik XVI, leto 2007 Št. 1. Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk št. 2. Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Slovneniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kavčič Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Druge publikacije UMAR Delovni zvezek 2/2007 UMAR 103 Zbirka Delovni zvezki 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kavčič 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk 15/2006: Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah, J. Pečar 14/2006: Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005, J.M. Novak 13/2006: Metodološke spremembe merjenja cenovne in stroškovne konkurenčnosti, S. Jurančič 12/2006: Reforma Pakta stabilnosti in rasti, M. Bednaš 11/2006: Firm of Private Value: What is Behind the Creation of Multiple Blockholder Structure?, A. Brezigar Masten, A. Gregorič, K. Zajc 10/2006: Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2005, uredila R. Kmet Zupančič 9/2006: Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije, uredila M. Kersnik 8/2006: Vzorci trošenja gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji, A. Tršelič Selan 7/2006: Metodološke značilnosti ankete o porabi gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji, A. Tršelič Selan 6/2006: Metodologija izračuna indeksa razvojne ogroženosti za obdobje od 2007 do 2013, J. Pečar, D. Kavaš 5/2006: Spremembe na trgu dela v Sloveniji v obdobju 1995–2005, uredila: A. Kajzer 4/2006: Podjetniška aktivnost in podjetniško okolje v Sloveniji, L. Žakelj 3/2006: Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004, J.M. Novak 2/2006: Does Exporting Boost Capital Investments? The Evidence from Slovenian Manufacturing Firms' Balance Sheets; M. Ferjančič, A. Burger 1/2006: Ključni sektorji slovenskega gospodarstva: Kvantitativen in kvalitativen pristop s poudarkom na primeru predelovalnih dejavnosti, G. Kovačič, T. Jagrič Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede, in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme - dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni. Pomladansko / Jesensko poročilo Pomladansko poročilo 2006 Jesensko poročilo 2006 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013), 2005 Poročilo o razvoju 2006, 2006 Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU – povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001–2006) IB revija IB revija 4/2006 VSEBINA: Boris Gramc: Dejavniki notranjega podjetništva: Primer Slovenije. Matija Rojec: Struktura in politika nabav podjetij s tujim kapitalom v Sloveniji. Marijana Bednaš: Reforma pakta stabilnosti in rasti. Ana Murn: Ugotavljanje učinkovitosti državnih pomoči. Milena Bevc: Reforma financiranja visokega šolstva v Sloveniji za povečano zasebno financiranje – potrebnost in pogoji za uspeh. Razprave Alenka Kajzer: Kako povečati stopnjo zaposlenosti v Sloveniji? – uvod v okroglo mizo demografsko socialni izzivi Slovenije. Miroljub Ignjatović: Položaj mladih na trgu delovne sile. Nada Stropnik: Položaj in problemi mladih družin z vidika zaposlovanja ter usklajevanja dela in družine. Milena Bevc: Položaj mladih na trgu dela v luči sistema financiranja visokega šolstva ter meddržavne mobilnosti in migracij mladih. Monika Šlebinger, Ksenja Pušnik, Barbara Bradač: Pristopi k politiki aktivnega staranja. Tine Stanovnik: Trg dela in možne smeri razvoja pokojninskega sistema v Sloveniji. Dušan Kidrič: Spodbude delodajalcem za podaljšanje aktivnosti starejših zaposlenih. Janez Malačič: Mladi in starejši v pasteh sprememb na trgu dela. 104 UMAR Delovni zvezek 2/2007 Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Naročilnica Naročnina *Naročnina obsega en tiskani in en brezplačni izvod v e-verziji (publikacij, ki so na voljo v e-verziji). Vsak naslednji izvod v eni ali drugi verziji se obračuna dodatno. Pri naročnini na izvod v e-verziji (brez tiskane verzije) imate 10 % popusta. Na količino – po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %), za naročilo na več mesečnih zbirk (na dve zbirki 20 % in 25 % za naročilo na vsaj tri). UMAR, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana; telefon 01-478-1043; fax 01-478-1070. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. E-pošta: publicistika.umar@gov.si; za informacije o ostalih publikacijah se lahko obrnete na naš spletni naslov: http://www.gov.si/umar/public.php Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katero je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, najkasneje do konca koledarskega leta. Popusti Naročilo in informacije Obnavljanje Odpoved Naziv ustanove in ime kontaktne osebe, oz. ime naročnika in tel. št. Naslov naročnika ID za DDV Zavezanec za DDV DA E-naslov NE Datum: Želim koristiti tudi naslednje brezplačne možnosti: prejemati brezplačen e-izvod publikacije na e-naslov (poleg izvoda, ki ga prejmem po navadni pošti) prejemati geslo na svoj elektronski naslov (ob spremembi gesla) prejemati obvestila o izdaji novih publikacij Periodika SIT Ekonomsko ogledalo. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. Slovenian Economic Mirror. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. Pomladansko / Jesensko poročilo. Letna naročnina za eno publikacijo 2.500,00 SIT / 10,43 EUR. Spring / Autumn Report. Letna naročnina za eno publikacijo 3.500,00 SIT / 14,61 EUR. Poročilo o razvoju Development Report Zbirka Delovni zvezki (za posamezne teme se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke; cena po ceniku velja za en izvod). IB revija. Štiri številke letno. Enojna številka stane 3.000,00 SIT / 12,52 EUR, dvojna številka stane 4.000,00 SIT / 16,69 EUR. Info IMAD / UMAR Info. 1 izvod brezplačno. Koristne informacije o UMAR. Slovensko, angleško. V primeru, da ne naročate celotne zbirke, vpišite izbrano publikacijo: Knjižne izdaje Socialni razgledi 2006 (knjiga ali CD) Socialni razgledi 2006 (knjiga in CD) Social Overview 2006 (knjiga ali CD) Social Overview 2006 (knjiga in CD) Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga in CD). Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga ali CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga in CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga ali CD). Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013) Slovenia's Development Strategy (SDS 2006–2013) M. Stare, R. Kmet Zupančič, M. Bučar: Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) povzetek Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU summary Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU EUR 16.000,00 66,77 16.000,00 66,77 5.000,00 20,86 7.000,00 29,21 3.000,00 12,52 3.000,00 12,52 2.200,00 9,18 10.000,00 41,73 Vpišite število izvodov* tiskani e-izvod B. Radej, A. Pirc Velkavrh, L. Globevnik: Indikatorji o okolju in razvoju/Indicators on environment and development, 1999 J. Seljak: Kazalec uravnoteženega razvoja / Sustainable Development Indicators, 2001 Matija Rojec: Prestrukturiranje z neposrednimi tujimi investicijami: Slovenija/Restructuring with foreign direct investment: The Case of Slovenia, 1998. SIT 3.834,24 4.792,80 6.230,64 9.585,60 2.500,00 1.900,00 5.000,00 4.300,00 1.500,00 2.000,00 4.600,00 1.000,00 1.500,00 3.500,00 7.000,00 EUR 16,00 20,00 26,00 40,00 10,43 7,93 20,86 17,94 6,26 8,35 19,20 4,17 6,26 14,61 29,21 Vpišite število izvodov* tiskani e-izvod 1.880,00 7,85 3.000,00 12,52 2.000,00 8,35 Za ostale knjižne izdaje se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke (vpišite izbrano knjižno izdajo): Cene v evrih so preračunane po tečaju zamenjave 1 euro = 239,640 SIT. Davek 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceni. 29. december 2006