Štev. 3. (Postno tek. ralun. - [. C- con la Pasta).
V Trstu, petek 18. januarja 1924.
Izhaja viak petek opoldne".
Nailov : Tr»t-Trie»te Caaella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111.
Izdaja: konsorcij Malega lista
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
# •>»
Male novice A
Hali koledar.
Petek, 18. jan.: Priska — Sobota, 19. jan.: Knut — Nedelja, 20. jan.: Boštjan
—	Pondeljek 21. jan.: sv. Neža — To->'ek, 22. jan.: sv. Vincenc — Sreda, 23. jan.: Zaroka M. D. — Četrtek, 24. jan.: Timotej, škof.
V	službi naroda
®i in ne more biti, kdor hoče narodu samo ukazovati, kdor dela za narod z «nastopi», kdor dela za narod z napitnicami, kdor išče v veliki meri svoje zasebne koristi. Pesnik Stritar je to gospodo izvrstno opisal v pesmici :
1. Lepo je, da se govori navdušeno za dom in poje; še lepše pa se meni zdi,
če zanj gre vsak na delo svoje.
2. Če v službo svojo narod tvoj pokliče te, zvesto mu služi; do konca neomajan stoj
in z mamonom* se ne okuži.»
*) mamon — denar.
Večerne šole.
V	Novakih pri Motovnu v Istri ne hodijo otroci v šolo. Učiteljica Orlando je vselej sama doma in bere romane. Razun 10, se v vseh hišah vrši večerni šolski pouk na ognjišču. Starši so izja-vili, da svoje dece ne dajo iz rok nikomur. Kam privede neumestni šolski zakon !
Potovanje v Mehiko.
Od danes naprej stane vizum za potni
list v Meksiko 200 pesos (no več' 50 pe-sos kakor dosedaj !) za tiste, ki gredo ija dela iskat. Mehikanska oblastva do-volijo samo onim pot, ki imajo vna-Pfej kupljen listek do kraja, kamor so namenjeni. Ako pa nimajo listka, morajo imeti toliko denarja, kolikor potrebujejo še za pot od luke izkrcanja do namenjenega kraja.
Današnji podlistek hodo zlasti Brkini čitali z veseljem; spominja nas časov, ko je tod Francoz gospodaril.
Pohvala goriških Slovencev.
Strokovni tajnik za fašistovske zve-. Ze dr. Lessi ja v Gorici poročal, da je v Par mesecih ustanovil 52 sindikatov. Njegov delokrog je Gorica, Furlanija in slovanski del Goriške. Dejal je, da je Dorica določena zato, da potujči Slo-vence in v ta namen morajo služiti tu-strokovne organizacije. Žalibog pa, ’-&ko je dejal, ne najdem odmeva med slovenskim ljudstvom, ker vršijo slo->enski agitatorji (pol. društvo Edinost v Gorici) dnevno neutrudljivo propagando. Tako Lessi. Gospod dr. Wilfan ha so dejali, da je goriško društvo v Narodnem oziru škodljivo.
Tehnični stabiliment v Trstu jo prejel od vlade naročilo, da «*di vojno - ladjo križarko za okrog milijonov lir.
Mnogo prosilcev.
Triagki magistrat je razpisal 420 (t09* za uslužbence pri mestni užit-Qi. Do danes se je priglasilo 630 Nosilcev.
Kje pa iebe čaka ?
I*eno Dobrinovič je bil slovit srbski tanruatski ljudski igralec. 50 let je Vstopal na odrih. Za praznike je tgTal v novosadskem gledališču. 72 p ^ ^0krin°vič jo stopil na oder, del in umrl. Revež ni slutil, kje da *'a i* čakala smrt.
Josip Godina.
tržaški zgodovinar.
Slika predstavlja tržaškega zgodovinarja Josipa Godino iz Sv. Ivana. Godina je eden izmed redkih tržaških okoličanov, ki je s pisanjem knjig povzdignil slavo našega naroda. Rodil se je na Vrdeli pred 116. letni. Hvaležni Vrdel-čani so vzidali spominsko ploščo v njegovi rojstni hiši. Najbolj znana je njegova «Zgodovina Trsta in okolice» in njegov lastni življenjepis, ki je izšel v Trstu 1. 1879. Godina je bilo zelo nadarjen človek. Pri Sv. Ivanu tedaj sploh hi bilo ljudske šole in vendar je naš Godina prišel na srednjo in na visoko šolo in je postal višji finančni uradnik. «Mali list« bo sčasoma popisal življenje in zasluženje Josipa Godine, ki je bil vselej zvest sin svojega ljudstva. V svojem zadnjem spise leta 18911. pravi Godina :	«Voščim srčno vsem Slavja-
nom in posebno Slovencem tržaške okolice boljšo srečo v prihodnje, kakor so jo dozdaj imeli«.
Umrl na zahodu.
Na Dunaju so poklicali mehanika, da popravi vodovodno napeljavo na stranišču. Poslal je l(i letnega vajenca, ki je odpiral in zapiral plinov vod. Ko so čez nekaj časa hišni pogledali, kaj neki dela fant, so ga našli mrtvega. Fant je delal pri zaprtem oknu in pri zaprtih vratih; plini so reveža zadušili.
Na Silvestrovo.
-18 letna Amalija Troyer v Linzu je bila povabljena na Silvestrovo na čaj v družino, ki stanuje komaj 200 korakov daleč. Ko se je vračala, jo je napadel 23 letni Ivan Egger, zgrabil jo je, ter jo vrgel v veliko kad z vodo in ledom. Nato je ubežal. Dekle jo bilo v vodi z 18 stopinj mraza, a se jo vendarle rešila do doma. Zgrabila jo je strašna mrzlica. Zdravnik je rešil dekle.
Nove učiteljske plače.
Po novih reformah bodo prejemali glasom dnevnika «Idea Nazionale« učitelji sledeče plače. Redna letna plača 5900 L, aktivna službena doklada 400 L. Po 4 letih 6200 (doklada 400), po 8 letih 6G00 (+ 400), po 12 letih 7000 L. (+ 500 L.) po 16 letih 7000 L. (+ 500 L.), po 20 letih 8200 I.. (+ 500 L.), po 24 letih 8800 L. (+ 500 L.), po 28 letih 9500 L. (+ 500 L.).
Televizija.
Telefonija je zares velika iznajdba. Potom telefona govoriš s prijateljem iz Trsta na Dunaj. Učenjaki zatrjujejo, da bo v kratkem gotov televi-zijonski aparat, po katerem se bosta prijatelja ne le pogovarjala, ampak se bosta tudi razločno videla.
Krasnega čuka so ustrelili pri mestu Mezzolombar-do. Pri raztegnjenih perotih meri
1.75	m.
Lira raste
po sporazumu z Jugoslavijo. Francoski denar silno pada. Lira je že višja od franka.
Za kapitaliste.
Vlada je dovolila štirim tržaškim kapitalističnem podjetjem 138 milijonov dolgoročnega posojila po 4% odstdtnih obrestih. Evo podjetja in koliko so dobila: Cantiere navale triestino 55k! milijonov, Ajdovska predilnica s tovarno bombaža v Trstu. 40 milijonov, Tovarna sode «Adria« 36 milijonov, elektrarna «Isonzo» 6 milijonov 600 tisoč lir. Vlada je torej tu imela, denar, za vojne oškodovance pa ga ni!
DENAR NA POŠTNI HRANILNICI.
Prejeli smo več vprašanj, kako je treba kolekovati krstni list, da se predloži pošti za svoječasno izmenjavo po 60%. Sček nam je pojasnil :	«Krstnih ali
rojstnih listov sploh ni treba, ker jih ne predpisuje ne kraljevi odlok ne izvršilna naredba. Vse listine, ki so potrebne, sem že omenil v članku. Listine, ki se predložijo poštnemu uradu, so na vsak način kolka proste«. — Pač pa je poštno ravnateljstvo nanovo odredilo, da župan izjavi na domovnici, ali si bil že od kraja laški državljan, ali si postal po prošnji ali pa opciji (cittadino di pieno diritto, per conferimento, per opzione).
Pri videmskem prefektu
sta bila poslanec Šček in predsednik pol. društva Edinost za Italijo s sedežem v Gorici dr. Besednjak. Zahtevala sta, da se v vojnoodškodnin-skem uradu, kjer se sklepajo konkordati, nastavi uradnik, ki zna oba jezika. Prefekt bo ugodil želji.
Redka operacija.
V	Nevvj-orku so zdravniki izvršili v ušesu deklice Helene Turner operacijo v ušesu, iz katerega so izvlekli pšenično zrno. Zrno je bilo jelo v ušesu: kaliti in je že prodrlo do kosti. Deklica je ozdravela.
Pri deželnozborskih volitvah
bosta tvorila ajdovski in sežanski okraj en volivni okraj s sedežem v Ajdovščini, Sežana se pridruži Postojni, kanalska dolina (Trbiž, Ukve itd.) pa Pontebi.
Koliko vina popije Trst ?
Več kakor pred vojno, čeprav je 4krat dražje od tedaj. Povprečno spije vsaka oseba 75 litrov v enem letu.
Fašisti so namignili
in občinska zastopa v Vidmu in v Rovinju sta odstopila.
Čudovit zaboj.
Berlinska policija je zajela sleparja v osebi bivšega trgovca Ericha Wegenerja, ki je «delal» z zabojem.
V	zaboju jo živel človek lahko več dni. Zaboj je vseboval več neopazlji-vih lukenj za zrak; v njem je bilo hrane za dva dni. Zaboj je bil tako praktično narejen, da se je v njem človek vzravnal, Čeravno je bil zaboj prevrnjen. Wegener jo imel prijatelja, ki se jo vozil kot brzovozno blago. Med potjo je prijatelj razmetaval iz vagona dragocene reči na določena mesta.
Kolarii • ujet.
V	torek zvečer se je — kakor blisk raznesla vest — da je bil v nagem mestu aretiran znameniti ropar Kolarič. O njegovi aretaciji smo čitali v listih sledeče : V torek popoldne je orožnikom pri Sv. Jakobu nekdo-javil, da je Kolarič v kinu «Reklam» (na trgu Garibaldi). Pod vodstvom orožniškega poročnika se je takoj podala na označeno mesto orožniška patrola, obstoječa iz maršala in 2 brigadirjev, ter stopila v kinematograf. Kolarič, ki je sledil z največjim zanimanjem predstavi, ni niti od daleč slutil, da je v pasti. Kar ga je obkolilo 10 krepkih in mišičastih mož ter ga zgrabilo, nakar je nastal strašen metež. Ivarabinerji so ga sicer držali trdno, vendar se je skušal mladi ropar z vso silo otresti istih; skušal je izvleči revolver, a takrat je poročnik nameril svoj samokres ter izstrelil proti roparjevim nogam. Toda zločinec še se ni hotel vdati, temveč otepal se ter grizel okoli sebe kakor divja zver. Po drugem udarcu z ročajem samokresa po glavi, se je orožnikom posi-ečilo potisniti ga na tla ter ga slednjič' zvezali, nakar so ga z avtomobilom prepeljali na orožniško postajo v ulici Istria.
Kolarič je bil jako dobro oborožen; pri sebi je imel ročno granato, veliko pištolo, okrog ledij pa je nosil pas s sto naboji.
Kolarič je star 24 let, se vede zelo hladnokrvno ter se zdi, da se je vdal v usodo.
Jadranski Almanah
za leto 1924. Uredil Janko" Kralj. Na svetlo dala Naša založba v Trstu. Ta krasna knjiga je ravnokar izšla in ker je spomenik kulturne moči primorskih Slovanov, naj si jo naroči (v Gorici v knjigami K. t. d. via Carduicici) vsak naš izobraženec. V. zborniku najdeš krasne gospodarske, narodno umetniške in zgodovinske spise, ki se nanašajo na naše kraje. S to knjigo se smemo ponašati vae-povsodi in zavedamo se, kako prav nam je z njo urednik pokazal pot do narodnega dela. Knjiga stane 8 L.
V	Dutovljah
prodajata «Mali list« Irgovec g. Anton Černe in trgovec g. Leopold Šušteršič.
Tobakarnar nam piše :
«V pondeljek so prišli k meni trije lepo oblečeni gospodje, Slovenci, ki so mi prepovedali prodajati «Mali list«. Rekli so, da smem prodajati «F.dinost», «Piccolo», «Novice», «11 Popolo«, «£uka» in druge, samo «Maloga lista« ne. Če pa bom ge nadalje prodajal, so dejali, da bom čutil... Tistih par krajcarjev, ki jih zaslužim, toliko da živim, dobim od listov, tudi od «Malega lista«, ki ga vselej vsega prodam, ker ljudje hudo močno po njem poprašujejo, pa še teh pan soldov mi hočejo vzkratiti? Če pa list odklonim, kdo ve kake sitnosti bi znal imeti pri oblastvu. Lahko mi vzamejo patento, kdo ve kaj. Revež ne vem, kaj storiti.«
Evo, v kakšni luči se kažejo narodni slovenski bankirski mezdeniki! Segli so po metodah fašistov. Ubogim revežem trgajo kruh iz ust ! Priporočamo prodajalcem, da prodajajo list naprej. Od sv. Ivana smo izvedeli, da je šuntal v Prosenovi tobakami proti listu neki mlad doktor iz Trsta. Znamo tudi za ime ! Prodajalce prosimo, da nam v zaprtem pismu javijo imena bankirskih hujskačev. Kmetje, delavci pa naj vedo, s kakimi sredstvi vodijo borbo kapitalisti in njih mezdeniki proti glasilu, ki se bori za revne ljudi.
Kai pravi politika?
Najviažnepi politični jtflagodek po rapalski pogodbi je sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki je bil sklenjen ta teden.
Mala antanta, to je Češka, Jugoslavija in Rumunija so se sestale v Belgradu ter se razgovarpale o skup-nili zadevah, šlo je predvsem za zbližan j o z materjo Rusijo.
Kakor strela z jasnega so pretrgal« pogovarjanja za zbližanje z Rusijo. NinčiC je naznanil, da je prišlo med Italijo in Jugoslavijo do popolnega sporazuma na tejle podlagi: 1. Reka pripade Italiji. 2. Delta in baroška luka bo last Jugoslavije. 3. Italija popravi (nekoliko mejo v korist Jugoslavije. 4. Italija postane vojaška zaveznica Jugoslavije, ki bo s tem zavarovana pred vpadom od strani Bolgarov ali Madžarov.
Prevrflli so Rapalsko pogodbo.
Po prvi pogodbi bi morala biti Re ka neodvisna, baroška luka in Del ta pa v rokah Jugoslavije. Rapalsko pogodijo so torej prevrigli iin sicer na škodo Jugoslavije, v korist Italije. Italija pa je zato ponudila svojo vojaško pomoč Jugoslaviji v slučaju napadov od strani zunanjih sovražnikov.
Boljše ali slabše ?
Toliko voditelji Italije kolikor vo ditelji Jugoslavijo so prepričani da so napravili dobro in celo imenitno kupčijo. Kaj pa glede mas ? Ali bo laško-jugoslovdhski sporazum nam Slovencem v Italiji koristil ali škodil ? To pokaže bližnja prihodnjost. Italijansko časopisje poveličuje sporazum v deveta nebesa, ravno tak o srbsko. Časopisi Slov. ljudske stranke pa niso naklonjeni sporazumu. Demokrati itrdiijo, da je ta sporazum podoben sporazumu med Avstrijo ih Italijo: vladi sta bili za, ljudstva pa proti.
MASa POiTA.
Jelšane: Prejeli pismo pozno. Prosimo za naslov vsaj enega prizadetih in po možnosti, imenik vseh prizadetih iz Vaše okolice. Bomo ukrenili. — Karla T. v Trstu : Matica bo še zanaprej izdajala knjige. Mohorjeva družba v Gorici, C.orso Verdi 37, Josip Rustja. Pet lir.
Podraga. Žv. A.: Glede Rusije smo Vam poslali tiskano pojasnilo. Za Avstrijo zadostuje navaden potni list, ki Vam ga izda podprefektura, potrdi pa avstrijski konzulat v Trstu, via Gliega.
Fr.: potni list stane 32 lir. Vizum za v Jugoslavijo 46 lir.
uMili glas materin, ki mi je prvi zvenel na ušesa, po katerem sem dobil prve pojme o Bogu, o dobrem in sla* bem, ne smel bi ga gojiti? Cel6 zver prosto po svoje javlja notranje občute, In tega bi ne smel človek? Kdo pa vas Je učil te modrosti, zatiralci jezikovnih teženj, teženj tako naravnih, tako opravičenih ?» ANTON ŠKOF KRŠKI.
Poročilo iz Rima
RIM, 13. januarja.
Kakor je Mali list že poročal, je bila zadnja spodtika, ob katero je preiekt Pisenti zadel in tudi padel, ukaz o dvojezičnosti časnikov. Pisenti je bil v Rimu, govoril tu z Mussolinijem o ravna, nju s Slovani in o tisku. Mussolini ga je poslušal in mu priporočal, naj dela vztrajno in previdno. Pisenti je kar sfrlel v Vidom, dal ukaz o dvojezičnosti listov in sporočil tržaškemu in pulske-mu prefektu, naj isto storita, kar da je to ukaz Mussolinija. Kar je bilo potem je znano: protest goriških poslancev, zbudi v Sloveniji, interpelacija v bel-grajskem parlamentu, kar je vse rodilo preklic ukaza in padec Pisentija. Mussolini je pozval vse tri prefekte v Rim in jim je naložil, naj ravnajo lepše s Slovani. Obenem je izjavil, da bo on sam vzel rešitev jezikovnega vprašanja v roke.
NOVI KURZ se je začutil s tem, da je vlada ukinila begunstvo »Goriške Straže« in ji je dovolila povratek v Gorico. Nekaterim istrskim duhovnikom, ki so prejeli one dni poziv, da zapustijo tekom tedna Istro, so sporočili orožniki, naj do druge odredbe ostanejo na mestu.
VERONAUK V ŠOLAH.
Far dni kasneje je poslal minister
Gentile škofom pismo, da se dosedanje odredbe glede veronauka v toliko predrugačijo, da se bo poučeval ta predmet zanaprej v maternem jeziku.
SLOVANSKI JEZIK V ŠOLAH.
Na ministrstvu se izdeluje odredba, po kateri se bo v prvem razredu ves pouk vršil v materinem jeziku in bo tudi v višjih pouk dvojezičen.
IZMENJAVA DENARJA.
Visok uradnik finančnega ministrstva čigar ime zasebno sporočam uredništvu Malega lista, je bil odposlan na Primorsko, da ugotovi dejansko stanje vprašanja o izmenjavi denarja, ki se ima nato po nalogu samega prvega ministra brez odloga rešiti.
LOKALNA OBLASTVA IN JEZIK MANJŠIN.
Mussolini je slednjič naložil prefektoma v Trentu in v Vidmu, da mu v teku treh tednov predložita načrt o uporabi slovenskega oziroma nemškega jezika pri krajevnih in okrajnih oblastvih novih dežel. Izvedel sem, da je prvi minister izrazil željo, da je ljudstvu treba olajšati možnost občevanja 2 uradi, pa ne toliko, da bi zato ljudstvo zanemarilo učenje laškega jezika. Nove odredbe bi imele veljati za neko prehodno dobo.	(F. R.)
Naše ljudstvo in potovanje v Severno Ameriko.
(Poroča posl. Virgilij še ek).
V	zadnji številki jo Mali list priobčil poziv tržaškega nadzorništva za izselje-ništvo, ki prosi, naj se mu ne pošiljajo prošnje za potovanje \- Združene države ter naj prosilci počakajo novih odredb.
Kakor je znano, določuje amerikanska vlada od leta do leta, koliko iivropcev sme stopiti na tla Združenih držav. Še več. Vsaki državi določi natančno število. Za izseljevalno leto 1. jul. 1922. do 1. jul. 1923. je Amerika dovolila vselitev
42.075	Italijanom. Iz novih dežel se je smelo izseliti v Združene države lani 2400 oseb.
Kako bo letos?
Novo izseljeniško leto bo trajalo od 1- jul. 1924. do 1. jul. 1925. Kakšno upanje imamo? Odkrito povedano, da zelo slabo. Amerikanslci senator Ledge je pravkar predložil zakonski načrt, po katerem bo smelo priti v tem izseljeniškem leta v Severne države samo 8275 oseb, torej niti ena petina v primeri z lanskim številom. To je za Italijo strahovit udarec, gospodarski in moralen Lani je šlo 42 tisoč oseb ven, Italija se je takorekoč rešila 42.000 skrbi. 42.000 oseb je prišlo do kruha. Letos pa komaj 8275 !
Proti Italiji.
Načrt sicer še ni zakon, toda skoro gotovo bo amerikanski državni zbor sprejel predlog senatorja Ledgeta. Minister Mussolini je takoj interveniral potom poslanika v Wasliingtonu, toda korak je bil brezuspešen. Amerika je
naperila predlog prav 'zoper Italijo. Do-čim je skrčila število naših izseljencev, je odprla Angležem in Nemcem kar cela vrata. Italijan je proletarec, ki štedi in pošilja prihranke domov, Nemec. iu Anglež pa sta petična, ki dajeta Amerikancem zaslužka. To je vzrok za. različno ravnanje !
Kotiček za smeh.
Zlobni gospodar je izdal o svoji dekli tole spričevalo :
Pridna — na vežnih vratih.
Skromna — pri delu.
Skrbna — zase.
Prijazna — proti moškim.
Poštena — če je vse zaklenjeno.
Molčeča — ne črhne niti besedice, če razbije skledo.
To ti je pisano I V Ljubljani :	Če
fant, še zelenec, napravi «plaumontag» in se hoče pred svojim sivim očetom oprati in če ga ta potlej pretepe, da 'je ves plav, tako da se mu temni pred očmi in postane od sramote rdeč, in če stoji drugi dan črno na belem v časopisu, potem je res huda.
Žena in mož. Žena : Kako dolgo naj še čakamo z našo Milko ? Saj je že 20 let stara. Mož : Tako dolgo, dokler pride ponjo pravi, zares pameten ženin. Zena : O, jaz nisem tako dolgo čakala !
Francoski kralj Ludovik XV. je iskal novih virov za dohodke. Neki dvorjan mu je nasvetoval, naj obdavči pamet. Dejal je : «Veličanstvo, vsi bodo plačevali, zakaj nihče ne bo hotel biti neumen !» Nato kralj : «Ta misel je dobra in jo spi‘ejmem. Že sedaj Vam obljubim, da boste vi prosti tega davka«.
PODLISTEK
Gavgji vrh.
(Zgodovinska črtica, napisal Jaka)
Leta 1810. Dan sv. Maline. Od vseh strani so se usipale množice proti Hrušici. Tam je danes opasilo. Pri sv. Antonu v Leškovju*) se praznuje ta fami praznik. Vse je živo okoli cerkve:	od
vseh podružnic so se prišli ljudje poklonit materi fari: iz Janeževega brda in
*) Sv. Anton v Leškovju je bila jako znana podružnica hruševška, cerkev imenitnega samostana, ki je bil v srednjem veku tamkaj. Ta cerkvica je pogorela pred kakimi 50 leti. Lani so razkopali pogorišče; temelj cerkvice se zdaj stoji.
Prema, iz Tater in Pregarja, iz Poljan in Golca, iz Starada in Račič, iz Gradiška in Podgrada. Stari in mladi so prišli. Stari, da počaste sv. Antona in mu izroče v varstvo sebe in svoje družine, svoja polja in svoje hleve. In pa da si nakupijo, česar jim je potreba pri hiši. Saj danes tu dobiš vse kar ti srce poželi: kose in srpe prodaja Paliska iz Žlebov, bruse in osle Juru iz Hrušice, kuhinjske kotle Matužin iz Harij, suknjo ponuja Ladič iz Podgrada, čevlje pa Kramarjev Tone iz Hrušice. Medene kolačke in srčeca prodaja pa Marijica iz Loč. Tudi gostilne so postavili okoli cerkve; žganje domačih sliv prodaja oče Markulin in se prepira z Rubničem iz Pregarja, ki daje ceneje; stari Mežnar iz Gradišča prodaja istrsko vino.
In mladi ? V gručah se zbirajo in se radovedno ozirajo na veliko cesto, ki jo
je Francoz popravil. Po tej cesti morajo v kratkem dospeti godci iz Slop. O, Sloparci znajo piskati tako vesele in poskočne !
Kar naenkrat se pa razmakne množica: po cesti iz Hrušice prikoraka starček, župnik in dekan Jožef Renekar; spremljata ga oba kaplana Matevž Ren-ea in Jernej Petrovič. Počasi stopajo častiti gospodje in odzdravljajo na levo in na desno. Mežnar Martin Butinar prime za vrv v zvoniku in glasni zvonček oznani, da se kmalu začne sveto opravilo. Ljudje zapuščajo tržne lope, gostilne se praznijo — lepa in prostorna cerkev se napolni do zadnjega kota. Pevci zapojo pesem sv. Marino, ki varuje širno faro hruševško. — Troje duhovnikov pred oltarjem, vse sveče prižgane, lepa pesem o sv. Marini in sv. Alešu — vse to omami ljudi, da poza-
Kmet v suženjstvu.
V	srednjem veku ni bilo samostojnih kmetov. Vsa zemlja je bila last grofov, ki so imeli naseljene kmete, kateri so obdelovali grofovsko zemljo. Za svoje delo je dobil kmet živeža zase in druj žino, včasi toliko da ni lakote umrl. To je trajalo tja do sredine minolega stoletja. Pred 70. leti so se kmetje v Avstriji odkfipili. Tako pri nas. Gradovi v Devinu, Rihenbergu, Završniku (Podgrad pri Rodiku) in vsi ostali brez števila, so ge danes priča suženjstva naših očetov.
Ostanki tega suženjstva
se pri nas ,še vedno nahajajo. Kje? Na zapadnena Goriškem, ob furlansko slovenski meji, v takoimenovanih Brdih. Tam so Se vedno grofovi lastniki zemlje in 10.000 Slovencev živi v kolonst.vu.
Položaj kmeta-kolona.
Še ti Kraševec, Vipavec, Brkin, No-tranjec, Istran, ki imaš svojo zemljo in vse, kar ti mati. zemlja rodi, je tvoje, še ti ne moreš živeti ob sedanjih razmerah. Pomisli, dragi, kako pa naj živi kmet-kolon v Brdih, ki to, kar je zemlja rodila, ne imenuje svoje lasti, kajti on mora svoj pridelek deliti z grofom. Ali ni to suženjstvo?
Komunizem.
Koloni so upali, da bodo rešeni z zmago komunizma. Revolucije pa ni bilo in koloni so ostali koloni. Tedaj so koloni dejali : naj pride pomoč odkoder si bodi, samo da pride, če z grda ne gre, dajmo se zlepa rešiti.
Poskus mirna rešitve.
Leta 1922. so bili koloni dobro organizirani. Priredili so precej shodov, ki so sprejeli resolucije, da je kolonstvo grd madež v prosvetljenem 20. veku in da j j kolonstvo protisocialno in protidemokratično). Na shodih j.e govoril tudi poslanec jšček, seveda v smislu pravice. Ko je izvedel župan glavne kolonske vasi, da je poslanec Šček za kolone in proti grofom, h katerim spada tudi tisti župan, je povedal :	«če pride Šček v
našo vas, ga bom dal ven vreči«. In ta župan je velik narodnjak, ki večkrat seže v žep po pet lir za slovenske organizacije. To so vam narodnjaki po pet lir ! S petimi lirami, ki jih dajo, da se v Edinosti lepo bere njihovo ime in jih vsi hvalijo, mislijo, da. so popravili ogromne krivice, ki jih delajo kmetom.
Preprečenje.
Izdelan je bil že podroben načrt, kako bi se kmetje odkupili, toda medtem jo prišel fašizem na vlado, grofje so praznovali prihod nove vlade kot njihovo rešitev in so prirejali večerje. Tako je kolonsko vprašanje še vedno nerešeno v veliko trpljenje kolonov in v veliko škodo celokupnega narodnega gospodarstva v deželi.	J.	P.).
martov bič.
Krvavo pismo piše nas čas,
krvavo pismo do poznih rodov:
«Izžgite, bratje, s čela Kajnov znak !
Izrujte iz duš ga na veke vekdv !»
(Milan Kuret).
bijo težke čase in se njih srca dvignejo do Boga. — Po evangeliju nagovori sivi župnik svoje farane in lepa beseda gre vsem do srca. Ženice si brišejo roso iz oči,..
Kaj pa to 1 Vojaška tromba ! Mladeniči se spogledajo, kot bi trenil ni nobenega mladeniča več v cerkvi. Izkušnja jih je izučila: boljše je bežati, kot pa po Rusovskem ali Nemškem kri prelivati za Napoleona, ki ga niti videli niso nikdar. V tem pa že stopi francoski seržent v cerkev, se prerije skozi ljudi, se pokloni dekanu in mu izroči veliko pismo. Spet se pokloni in ponosno odide. — Po pridigi in oznanilu je pa žup-nik-dekan prečital ljudstvu nov rajt-glas: «Ker se je dogodilo te neštetokrat, da so roparji napadli nase hrabre vojake, kradli in ropali kmetom in ao pred tremi dnevi celo okradli pošto pod
Žganjekuha in kapitalistični manevri
(Poročilo iz Vipavske doline-)
Žganjekuharji so vzkliknili : «No hvala Bogu, vsaj nekaj ! Vsaj nekoliko se bomo oddahnili ! Od sedaj naprej ho dovoljeno kuhati žganje, plačali bomo Po 1 liro na uro brez razlike na velikost kotla.» Tako poročilo so namreč brali v «Edinosti», ki je kar dvakrat debelo tiskano priobčila razveseljivo vest.
Žganjekuharji v zmedi.
To vest je priobčil dnevnik na praznik, ko izhaja v 4 straneh in ga vsa Vi-Pdvska bere. Par dni kasneje pa je priobčil v delavnikovi številki, tak dan, ko se pri nas malo bere, popravek, češ, da vest ni bila popolna in da dotično dovoljenje še ni izšlo. Večina vinogradi)h kov in žganjekuharjev je doznala za prvo vest, ne pa za drugo.
Kaj je bilo na tem ?
Botična vest je bila popolnoma izmij ljena. Pa ni zrastla, kakor bi človek mislil, v fantastični glavi kakega urednika, ampak v glavi par izvrstno organiziranih kapitalistov. Le čujte, kako delajo zoper naše kmečke interese !
Načrt za pomoč.
Odkar je stopil v naše pokrajind v veljavo novi žganjekuharski zakon, ki je pomenil za nas pravi udarec na naše gospodarstvo, ker je zakon v prid velikim tovarnam, smo vinogradniki študirali samo eno: kako bi si pomagali, da bi vendarle mogli tropine izkoristiti. To so bile misli no samo Vipavcev, am-' pak tudi Bricev in Istrijanov. Pri. nas se je porodila misel: Ako znajo v starih deželah izkoriščati tropine, čemu bi ■jih mi na gnoj metali ? Dajmo, vzdignimo se ! Česar ne more en sam, bomo zmogli v slogi. In rodila se je misel po ustanovitvi večjega podjetja, kakoršna imajo v starih deželah, naše države. To podjetje naj bi izrabljalo vse odpadke pri vinski produkciji. Sklenili smo, da damo podjetju zadružno podlago.
Težavna pot je bila pot prepričevanja naših vinogradnikov o koristi in o potrebi novega podjetja. Govori danes, govori jutri, sestanek tukaj, sestanek tam: misel je prodrla v širše kroge.
Nas načrt nekomu trn v peti.
Se preden je bil raztegnjen laški žga-njekuharski zakon, so šarili po naši deželi razni elementi iz starih dežel, ki so študirali teren in delali načrte za veliko tovarno za špirit. Jeseni pa se je naselila takale družba v Vidmu. Ko pa so ti gospodje slišali, kaj in kako mislimo storiti, jim je postal naš načrt trn v Peti.
Posrečeni manever.
Kapitalisti so mislili : če se vinogradniki združijo, smo mi odveč in lahko OTemo. Tako so računali in po pravici. Oni pa, ki so namesto vraga, so si izmislili manever in so vrgli v deželo vesti, kakor: Prej ali slej bo zopet uveljavljen stari zakon; vlada bo žganjeku-
harski zakon reformirala; za enkrat se bo smelo kuhati žganje proti taksi 1 Tire na uro. Edinost je to vest priobčila, debelo natisnila in — videmska družba je dosegla svoj namen. Kmetje so bili vsi zmešani. Nič' več nišo hoteli znati za zadrugo. In ta zmeda traja še vedno. Je nemogoče, da bi jih prepričali o neutemeljenosti tiste vesti, ki je že sama na sebi nesmiselna in se čudim urednikom, da so jo sploh mogli prinesti. Eno liro na uro. Kotel od 2 1 ali od liekta za isto takso ? Ni mogoče ! Odkar je Edinost priobčila popravek, se je sicer zmeda zmanjšala, toda dvom je v ljudeh ostal. Smeje pa se kapitalist, ki je dosegel svoj namen in dela načrte naprej.
Op. ur.: Ta sestavek smo prejeli zadnjič tik pred zaključenjem lista, zato smo ga prinesli šele danes. — Mi smo tudi povprašali pri financi v Trstu in se prepričali, da je bila — kakor pravi dopisnik — vest pravi kapitalistični manever, ki je — žalibog — tudi uspel. Priporočamo našim, da navzlic temu ne odnehajo od zdravega načrta po domačem podjetju.
Davek na obresti.
Rentni davek, kaj je to ?
Kdor daje denar na posodo za obresti, mora od prejetih obresti plačati nekaj davka. Dohodek od obresti se imenuje s tujo besedo «renta» (italijansko «ren-dita»), davek na rento pa se zove rent,-nina. Ta davek je bil dosedaj čisto neznaten, zanaprej bo osemkrat večji. Kdor ima svoj denar naložen v hranil-nici, mu ni treba misliti, kdaj in kako bo plačal rentnino: to naredi vse hranilnica sama skupno za vse svoje vložnike. Tudi zanaprej bo ostalo vse kakor doslej. Hranilnice že same določijo odstotno visokost obresti tako, da za-morejo plačati rentnino, ne da bi vsakemu vložniku posebej odbile davčni znesek.
Previsok je I
Rentni davek v primeri z drugimi vrstami davkov ni krivičen. Kakor je pa sedaj visoko odmerjen, je pa le nekoliko preveč. Hranilnice in banke ga sicer plačajo iz svojega, zato pa morajo iztirjavati toliko višje obresti od svojih dolžnikov.
Mirno kri I
Hranitelji in vlagatelji se torej nimajo bati ničesar; oni bodo tudi nadalje v miru prejemali obresti od svojih vlog. Ce bo ta ali ona hranilnica kaj malega znižala obrestno mero od vlog, je to še dobro znamenje, da se pri njej vestno in skrbno gospodari. Domače ljudske posojilnice in hranilnice bodo še zmerom bolje obrestovale kakor tuje banke. Zato le vlagajte denar brez skrbi: 'varčnost je fundamet blagostanja.
Kaj bs z Istrskim »Inom?
(Dopis iz Dekanov). Istrskega vina je šlo prei vojno 60 tisoč lil v Nižjo Avstrijo, 30 tisoč na Kranjsko, 20 tisoč na Štajersko, 80 tisoč na Češko in Moravsko in 60 tisoč ina Ogersko. Pridelali smo pa v Istri vsega skupaj 500.000 hi, torej je šla polovica v dežele, kamor danes ne gre niti kapljica.
Ali se da teinu strahovitemu stanju kako odpomoči? Žal moramo z grenko žalostjo ugotoviti, da se v sedanjem položaju na noben način ne da pomagati.
Nižja Avstrija danes ni v stanu porabiti toliko našega vina, ker ga imajo sami še preveč v svoji mizeriji, Štajerska ravno tako. Češka in Moravska imata dovolj vina na Oger-skem in ne bosta plačevali drage voznine za naše vino, Jugoslavija pa z Italijo še ni sklenila trgovske pogodbe. Pa tudi če jo podpiše, ne pričakujemo od tega mnogo, ker bodo italijanski kapitalisti, ki imajo pri sklepanju pogodb največ besedo, najprej mislili nase. Kdo pa bo mislil na ubogega Istrana, ko imajo gospoda mnogo drugega posla ?
Medtem pa se selijo naši ljudje z domače grude, ki so jo s svojimi žulji od pamtiveka obdelovali in s svojim znojem močili. Koliko jih je že šlo? Bog ve! V Severno Ameriko ne more nobeden več, ker je določeno število že doseženo, kakor smo tu že čitali. V Južno Ameriko jih gre pa z vsakim parnikom polno. Tudi na Francosko jih je odšlo že mnogo. Vsi naproti negotovi bodočnosti. Tužua Istra!
Dl a, Grusovin
v Gorici: Piazza Vittorla (Travnik) v hiši PaternolU 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
Najvišje cene plačujem za
kože
lisic, kun, zlatic, dihurjev, vider, mačk, jazbecev, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev,
D. Windspach
Trst - via Cesare Battisti 10-11 vrata 16 Gorica, Gosposka ulica. Spreimem tudi po poiti.
Zobozdravniški ambulatorlj
Zobotehnik
H. Godina
Via Genova št. 13 prvo nad.
TRST
Od 9-1, od 3-7 — ob nedeljah od 10-12 —
Splošne cene v državi. Volovi od 3.80 do 6.30 L. Krave 3.50 do 6.— L. Oljnato pogače lanene od 95 do 107 L za kvintah Semo medika fino od 550 do 600 L. Majsko seno fino od 50 do 55 L, druge vrste 40 do 45 L, avguštahsko 40 do 45 I.. Stisnjena slama 17 do 20 L.
Sejm v Sežani, 12. jan. : 500 glav govedine. Žive teže po 4.50 do 5.— L. Konjev 300 po 1000 do 3000 L. Prašičev 150 od 80 do 100 L. Kupčija srednja.
Po čem je lira?
Dne 16. jan. si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 26.30 L. za 100 č. kron — 66.60 L. za 1 dolar — 22.80 L. za 1 funt — 97.60 L. za 100 fr. frankev 106.50 L.
DAVKOPLAČEVALCI I Osem dni letijo na žup&nstvih davčni seznami. Poglejte, da ni kake računske pomote, pomote pri imenih itd.
CE BO POLEG KNJIŽNICE VRT, NIC TI NE BO MANJKALO.
CICERON.
Steklene šipe
»sate vrste In mere. Prodaja na debelo in drobno. • Postrežba na dom.-Cene zmerne. Piazza Ober-dan II. 3 (Hotel Enropa) tei. 44-23.
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih in na zobeh
sprejema,zajvsa zobozdravniška in zobotohniSka opravila
vjioriti, na Travniku ZO(Piazzadella Viltoria)
r.od 9-12 in od 3-9.
MALI OGLASI
VELJUKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vsa kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar Trat - via Ugo Po. lonio 5.
Cene oglasov: za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti: pri 8 kratni objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 28 kratni 20 od ato, pri 52 kratni 30 od sto popusta.
*»• Primožem v Gradišču in poštarja °besili na staro lipo pri cerkvi, zato se °d danes naprej vsaka tatvina kaznuje
8	smrtjo brez sodbo in brez priziva. Tako ukazuje Njegova Visokost Gospod hamestnik Napoleona, cesarja franco-«kega in kralja Ilirskega.« Pa je še pri-*tavil stari gospod : «Srce me boli, fa-r^ni moji, ko cujem, da ne znate spošto-rati božjih zapovedij. Ne kradi! Božja zapoved je to ! Tu ga čaka tatu grozna kažen, se hujša na onem svetu v peklu, ki nas naj ga Bog reši in pripelje raje k sebi v nebesa. Amen.«
«Bog usliši !» je zašumelo po cerkvi *°Pet so peli pevci in v molitvi so lju-Pozabili na dogodek. Opravilo je šinilo, župnik se je s kaplani prikazal *hed cerkvenimi vrati in Sloparci so jo nrezali, da je še starim poskočilo srce. »se je hitelo v Hrušico k cerkvi sv. Vi-
da pod lipe, kjer je bilo plesišče. In petje se je oglasilo, ples se je začel — veselili so se dolgo v noč______
In po noči zadoni kar naenkrat vojaški boben na vasi. Žalostno je odmevalo: pa-ta-bum, pa-ta-bum mimo obeh kaplanij, Grgalja in Valinca. Sloparci so obstali sredi igro, mladina je zbežala s plesišča, vse hiše so se odpirale in v hipu je bil mali trg pred Lojzovo hišo poln. Tu je boben utihnil in v svitu nočnih svetiljk se je prikazal Hrušča-nom žalosten prizor:	Vojaška	patrulja
je peljala zvezanega starega Jurčka iz Loč, ob njem sta pa bila župnik in župan ločki Zvančič. In poveljnik patrulje je naznanil strmečim ljudem:	«Naj
Vam bo v zgled. Ta mož je ukradel Ceglarju iz Obrova ovco in bo zato takoj po novi postavi brez sodbe obešen na hribu nad sv. Antonom. Zupani iz Hru-
šice, Loč, Javorja in Obrova pa morajo k tej obsodbi za priče !»
Groza je obšla Hruščane. Žalostno je končalo opasilo leta 1810. Vse je hitelo na hrib. Tam so že stale vislice. Zastonj je prosil Jurček in zatrjeval, da še nikdar ni kradel, zastonj so jokale njegove hčere in prosili Ločanci, zastonj je prosil stari župnik... Še enkrat je dobri starček dal sv. odvezo Jurčku , se obrnil v stran in na glas zajokal. Vojaki so pa opravili svoj žalostni posel. — Dva dni so morali možje iz ^štirih vasi čuvati truplo obsojenca. Tretji dan so pokopali starega Jurčka na pokopališče sv. Kršovane v Hrušici. Možje so stiskali pesti in zaklinjali osveto njim, ki so brez sodbe obesili spoštovanega kmeta...
—	Resnica gotovo enkrat zmaga. In je tudi tu zmagalo. Ni Jurček ukral ovce,
ukrali so jo — francoski vojaki in jo spekli. Kožuh so pa vrgli v Jurčkov hlev. Tam ga je dobil še krvavega francoski žendar.
Hribu nad sv. Antonom pa še danes reko Gavgji vrh.
Rod, ki biva pod Gavgjim hribom je pa doživel še marsikatero krivico od svojih krivičnih gospodarjev. Vedno tlačen, vedno stiskan je pa vse prestal in obstal — a njegovi tlačitelji so pešali, padali, izginjali.
Bog blagoslavljaj ta čvrsti rod !
Tri vprašanja!
Ali pošiljate krajevne novioe v Mali IM? Ali nabirate naročnike za Mali Kat? Ali inserirate v Malem listu?
Na pozitivno delo!
Politično društvo «Edinost» v Gorici je objavilo tole važno izjavo :
«Ko je 27. septembra 1923. na občnem zboru v Gorici prevzel podpisani odbor vodstvo politične organizacije goriških Slovencev, je v svojem pozdravu na slovensko ljudstvo v prvih dneh oktobra priobčil program, ki ga je naša dežela navdušeno pozdravila.
Vsi primorski listi, med njimi tudi «Edinost», so program novega odbora odobravali in izjavili, da se z njim strinjajo.
V	duhu tega programa je šel novi odbor na delo in se brez ozira na nevarnosti postavil na branik našega naroda. Ko je šlo za narodne, gospodarske in politične pravice goriškega ljudstva (šolstvo, davki, opcije, civilni zakon itd. Ui}.) se ni nikdar pomišljal zavzeti jasnega in odločnega stališča, posvečujoč' svojo vest in svoje moči le pro-spehu slovenskega človeka in slovenske zemlje.
Z miioiim srcem gleda lahko odbor na delo, ki ga je izvršil v enem četrtletju. Složno odobravanje goriške javnosti je dokaz, da je pot novega odbora bila prava, poštena ln koristna.
Goriški Slovenci so videli pač, da nismo v svojem nastopu nikdar nikogar napadali, nikogar žalili, nikogar izzivali, vzbujali nobenih prepirov in nobenih razkolov v deželi, temveč samo pozitivno delali.
Duh goriškega društva je viden vsej naši javnosti v pisavi njegovega glasila : «Goriške Straže.
«Korlška Straža« je bila edini list na vsem Primorskem, ki se Je v zadnjem četrtletju izogibal vsakemu, tudi najmanjšemu prepiru.
Posledica tega je, da ljudstvo list ljubi in ga v sklenjenih vrstah odobrava.
Goriško društvo se je postavilo na korektno stališpe, da se ne bo vmešavalo v zadeve Trsta in Istre in je omejilo vsled tega svoje delovanje na goričko ozemlje. Pač pa je živo čutilo
potrebo po vrhovnem vodstvu vseh Slovanov v Italiji v obliki Narodnega sveta in vodilo je v ta namen ves čas pogajanja s Trstom, ki do danes niso še zaključena.
V	tem se je pa pripetil nenaden, obžalovanja vreden dogodek.
Sredi pogajanj za Narodni svet se je vršil 30. decembra 1923. občni zbor tržaškega društva in pičlo število zbranih gospodov je obsodilo kratkomalo obstoj samostojne politične organizacije goriških Slovencev ter izjavilo, da raztegne tržaško društvo svoje delovanje čez Goriško, hoteč s tem izzvati boje v narodu.
Politično društvo «Edinost» v Gorici slovesno izjavlja, da ne bo sledilo na to pot, ker se zaveda, da ne prihaja našemu narodu rešitev iz kregov in prepirov, temveč samo iz pozitivnega dela.
Tiste posameznike, ki so iz strankarske nestrpnosti izstopili iz goriškega društva, bo ljudstvo brez škode pogrešalo, zakaj tekom zadnjih treh let so dokazali svojo popolno brezplodnost in nesposobnost v javnem delu, našemu ljudstvu niso ničesar dali, v njem niso ničesar ustvarili, pač pa so se stalno odtegovali vsakemu delu med narodom.
ljudstvo to ve in zato bo ostal kl!ic po razporu, ki je zadonel iz tržaškega občnega zbora, brez odmeva v narodu.
Zatorej more biti naš odgovor le eden : pošteno in pozitivno delo za narod, iz katerega smo izšli, v katerem tičimo, s katerim smo nezdružljivo zvezali in združili svojo usodo.
Prepričani smo, da ne bo s našim odgovorom zadovoljna samo cela Goriška, ampak ves naš narod v Julijski Krajini.
Izjavljamo, da se v krege in prepire ne bomo spuščali, ampak šli mirno in pogumno svojo pot naprej, gotovi, da: bo zgodovina izrekla svojo končno sodbo, kdo je v tem težkem času resnično in trajno koristil svojemu narodn.u
Kaj nam s dežele pišejo
POVIR pri Sežani.
Že dolgo časa ni bilo od tukaj nobenega poročila. Pa zakaj ne ? Ali je morda kriv Vaš «Mali list»? Nikakor ne. Vsaj ga vsi radi čitamo in komaj pričakujemo v soboto pošte, ki nam prinese naš dragi «Mali list». Vzrok je iskati drugje, v težkem gmotnem položaju, v davkih in raznih plačilih, ki nas še čakajo in zato smo v skrbeh za bodočnost. Veliko naših železničarjev je odpuščenih iz službe in drugi bodo zopet. Izhajalo se je, dokler smo bili v službi in smo doma na svojem zemljišču nekaj pridelali. Zdaj pa nas čaka Črna prihodnjost. Radi bi se podali v Ameriko, pa ni denarja za pot. Na vsak način se nam slaba piše. Orehi se brez usmiljenja sečejo in prodajajo. Mlajši ne bodo več' poznali orehovih štrukljev in potic. Da bi vsaj druge posadili ! Drva se neusmiljeno izvažajo. To more trajati par let, in kaj bo potem ? Čim bolj boste sekali drevesa in uničevali gozdove, tem večjo moč bodo imeli viharji in tem manj bomo imeli na Krasu že tako redkekga dežja. Ostane nam ge edini prihod živina. Letos ima precej visoko ceno. Prašiči pa že presegajo vso meje. Letos smo imeli, hvala Bogu, mnogo repe, precej je obrodil krompir in pesa, po malem pa smo pridelali fižola. Tudi sena je bilo razmeroma precej. Vina, ki pa ni za kupčijo, bomo imeli ob času košnje dovolj, da nam ne bo treba piti slabe vode. S preteklim letom moramo biti na sploh zadovoljni. Zakaj pridelali smo žita prvega in drugega vsled pravočasnegd dežja, kakor že ne kmalu tako. Bodimo Bogu hva-
ležni in skrbimo, da si tudi za naprej ohranimo božjo naklonjenost.
Pretekli teden smo zakopali pridnega in skrbnega gospodarja Janeza Bezeg, po domače Pomec. Bil zgleden gospodar in veren katoličan. Svoje dni je obhodil ^vsa znamenitejša božja pota. Prav ponosen je bil na to, da je bil v Rimu in na Dunaju. N. p. v. m. (L. Č.).
POSTOJNA. (Vprašanje vodovoda).
Z ozirom na dopis v Vašem cenjenem listu z dne 11. t. m. št. 2 glede «Postojnskega vodovoda in njega uprave« prosim, da objavite sledeči dopis:
«Podpisani nisem bil nikoli voljen v mestno oskrbništvo, ki je tvorilo pri «Mestni občini postojnski« do letos popolnoma separatno in samostojno upravo, blagajno itd. Dne 8/VI/1920 sem bil imenoVan kr. komisarjem «Mestno občine«, katera obstoji poleg Postojne še iz
9	vasij. Občinsko (ne mestno) upravo sem vodil do 1/II/1922. Pri novih volitvah v letu 1922 sem bil izvoljen namestnikom župana od 19 glasov z 16 glasovi. Meščani so volili sami svoje zastopnike v gospodarski odbor, za katere pa drugi člani niso glasovali. Dopisniku ali kateremu drugemu občanu, kj mi dokaže, da sem med županovanjem komu kradel čast ali ga na imetju oškodoval, plačam 500 Lir nagrade. K dopisu pripomnim, da ni res, da so me hoteli občani napasti, pač pa jo res, da sem šel mirnim srcem po cesti; — kakor človek, ki ima čisto vest. — O kakem birmanju niti slutjl^ nisem, ker se vendar gg. meščani razlikujejo od navadnih hribovskih občanov; sploh jih sam toliko cenim. Kako zadoščenje mi
je dal novi občinski odbor, se obrekljivec lahko pri županstvu prepriča, ali pa naj pride k meni, da mu ga pokažem. Slab tak volilec in občan, ki niti ne vč, kateri gospodje so bili voljeni v «Mestno oskrbništvo«. Razsodbo, kdo bi moral plačati vodo prepustim drugim gg., ki so merodajni v zadevi. Dopisnika pa prosim, da se v prihodnje podpiše, si;cer ga imenujem obrekljivca in podleža. Na eventuelne nepodpisano dopise ne odgovarjam več. Z odličnim spoštovanjem Jos. vitez Dovgan, Postojna 80. Postojna. 12/1/1924.
Iz Jelšanske okolice smo prejeli pismo: «Ker tukajšnji upokojenci Južne železnice ne dobivamo več pokojnine, ki nam pripada po službeni pogodbi, prosimo Vas, da se informirate kaj o stvari Že pet let životarimo. Ali naj od upanja živimo?« Malo besed, ki pa jasno per-vedo, kako nas brezsrčna gospoda tepe.
SEŽANA.
I
Gospod podpodprefekt je sklical sestanek županov, na katerem so morali župani poročati, kako se župniki obnašajo v cerkvi. Slo je za nove zakone. Včasih smo se smejali cesarju Jožefu, ki je leta 1782. ukazoval, koliko sveč sme goreti v cerkvi.
TRNOVO.
Sejm 7. je bil bolj slabo 'obiskan radi ledene ceste, po kateri ni mogla živina. Mesečni sejmi vsakega 16. se pri nas vrstijo; enkrat je v Trnovem, enkrat v Bistrici. — V nedeljo ob eni uri po polnoči je izbrtihnil požar v Dobro-poljah, ki je upepelil hlev, lopo, vozove in vse gospodarsko orodje Franceta Janežiča hšt. 5. Navzlic temu, da obstoji v Bistrici požarna bramba, je požar izvršil, kar je hotel. Lepe razmere !
IZ KNEŽAKA.
Lansko leto je bilo pri nas rojenih 85 (1 nezakonski), umrlo 55; poročenih 18 parov. — Zaradi deževja je pridrla voda iz snežniškega pogorja in udrla v nekaj hiš na Baču. — Na ledu je padla 13 letna Antonija Šircelj in si- zlomila nogo.
DELAVSKI VESTNIK.
Primorske ladjedelnice. Poglejmo, kako je z delavci v Tržiču, kamor je v mimem času hodilo delavstvo iz velikega dela Krasa. Pomorska ladjedelnica v Monfalkonu je z ozirom na kakovost strojev in vobče oprave, z ozirom na tehnično vodstvo in na izvežbanost delavcev najboljša ladjedelnica v Italiji. Od 4000 delavcev jih dela samo še 000. In kaj delajo? Pomorska ladjedelnica popravlja železniške lokomotive in vagone. Mari mislite, da je boljše z našim kemičnim zavodom «Adria», ki je ustvarjen za 1000 delavcev in ki je produciral sodo nele za državne potrebe, ampak tudi za izvoz? Zavod je že od novembra 1921. zaprt. Sodo pa dobivamo iz tujine. Tudi s tržiško tovarno za bombaž je gorjiV Ta sploh še ni pozidana. 500 delavcev bi lahko v njej služilo! Tako je v Tržiču ! Namesto 6000 delavcev je zaposlenih danes samo 2000. In od nikoder ni pravega upanja, da bo zares kaj boljše.
Odpust železničarjev. Dosedaj je odpustila železnica v vsej državi 45.000 uslužbencev. Leta 1922. je bilo še 240.003 železničarjev, februarja jih bo samo še 180.000.
OR
St. 47. Jajca.
Furlanka je pripeljala dva koša jaje v Trst. V obeh koših je bilo 1476 jajc. V prvem košu je bilo toliko jajc, kolikor je milijonov kristjanov na svetu. V drugem košu pa je bilo petkrat toliko jajc ko v prvem. Vprašanje : koliko jajc je bilo v vsakem košu ? (5 lir).
Stab. Tip. S. Spaszal, via Commerclale 8.
I Zobotehnični ambulatorij
TRST, Via Settafontane St. 6, I nad.
odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10% popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamSeno.
EGI Dl J SC HI FF L IM, koncesij onirani zobotehnik.
99
Al bon Furlan
f< je najcenejia gostilna v Gorici.Dobra, obilna hrana. Poskusite! Ulica sv. Ivana (get.)
Čevlfarmca FORCESSIN
Je najboljša zaloga z dobrini blagom. Trst, vta Caprin 5 prt Sv. Jakobu
podružnica via TJdine
ur m mm
Za deklile ii fantltfi?
Kakšne Imajo radi la stari Ib ta mladi ? Eleganca, trajnost, nizka cena. To troje je najvetiesa pomena. IfajveHjl magatln
V uliti [aprtn.
Cevi Jamica FORCESSIN