* li «lot * ik рп i rr«t<) %*> plt>'*j* c kr , t* 4» Rttian« Ikrtt. f. kr. U «• tnk» ikra. 4 kr. t« m tiik* 3kr«t yt(f pUtnrnk« «4 plitcu jrji» p« proiUiu t V Mariboru 28. JuiiuavJa i860. Zt viak l nek je plt£«t kol«k{Jt*mp*lj} it sot KokopUi t« on vrti«jt. J"piii li a j t* bi tgavolj a .> frtttkajtjo. Teö^J II. Slovenci mariborskima, st. lenarskega iti slov. iiisfrišk(^a okraja 1 27. februarja tega leta imamo iz nova volitev našega deželnega poslanca, in zato Vam piša , dragi rojaki, o tej imenitni zadevi volilni odbor. Spominjate se, da smo ravno pred dvema letoma volili si za deietoa poslanca gg. dr, Vošnjaka in dr. Dominkuäa. Volitev g. dr. Vošnjaka sa je potrdila, in že smo čuli v graäketn deželnem zboru krepek glas Vošnjakov, ki se je razlegal po vaem Slovenskem in še dalje; ali pri g. dr. Dominkuševi volitvi eo po dolgem drobnem raziskovanji našli vzrokov, da so jo podrli. Ne prašamo več o teh vzrokih, ki so se v deželnem zboru proti naši slovenski volitvi z napeto ostrostjo na beli dun vlačili, druge volitve pa zagrinjale z velikodušnim molčanjem; ampak opominjamo Vas, dragi rojaki, naj vsak volivec stori svojo dolžnost, da se pri tej volitvi no najde no pičica kakega vzroka, da bi nam mogli volitev podreti. Volitev deželnega poslanca za kmečke srenje pa je, kakor to postava kaie, dvojno dejanje; v prvem dejanji se izberu v srenjah volilni možje, ki potem še le gredo v Maribor poslanca volit. Volitev poslanca v Mariboru dne 27. februarja je drugo dejanje. t)an in kraj volitve volilnih mož Varo je ie ali Vam bo v kratkem naznanila oblastnija po navadni poti. Že toni malim volitvam volilnih mož je treba slediti z vaem trudom in z vso marljivostjo. Posebno priporočamo: 1. Naj se pri županu zapisniki tiaUnko pregledajo , ali so vsi oni zapisani, ki imajo pravico voliti volilne može, da se nikdor ne izpusti, pa tudi ne zapiše, ki te pravice nimn. Napake in pomankljivosti v zapisnikih so oglašajo pri županu, da se popravijo. 2. Vsi posestniki ali druge osebe , ki so po tem praviluom zapisniku poklicane voliti, naj se o pravem času pred volitvo pogovore , koga bodo volili za volilne može. 3. Naj vsak, kdor ima pravico voliti, tudi volit pride; naj so nikdor ne izgovarja: bodo ie brez mene opravili, meni je vse eno itd. Toliko ljubezni do svojega doma bo vsaj vsak poštenjak imet, da s« pri taki imenitni reči ne zanaša nn druge. Dostikrat določi en sam glas. kakor skušnje kažejo , iu če že vsa lota davke plačujemo in sine k vojakom dajemo, pojdimo enkrat tudi, kar je čast, svoje pravice se posluiit in pojdimo poslanca volit. To so naša naročila za prvo volilno dejanje, za zbiranje volilnih mož, Ce se izvrši to prvo dejanjo srečno , kakor je upati, če rok ue držimo križem, onda je zmaga dobljena. Pomisli pa naj vsakdor, da je pri takili prilikah fas se moža skazati. Skažimo se može! Postavo v roki tirjajmo glasno in pogumno svojih pravici No dajmo sa plašiti z lažmi, natolcevanjem, grožnjami — sni ie poznamo taka sredstvu. Knžinio Slovenci, da smo politično zreli; kažimo, da je zemlja naša slovenska, da se ua domači zemlji čutimo lastne gospodarje, da maramo za naš mili slovenski jezik; kažimo. da imamo do mož svojega naroda, ki za nas čutijo in znajo naš jezik govoriti več zaupanja, kakor do tujcev ali pa celo do nezvestih in brezvestnih odpadnikov. Vsak rodoljub naj pri tej priliki pokaže svoje rodoljubje. Pogum iu delo nam pripravi pošteno zmago. Za to zmago je zastavljena naša čast: mi hočemo zmagati kot naravna večina stovenskn, drugič da svojo po našem prepričanji pri prvi volitvi dobljeno zmago potrdimo; konečno da podpiramo v naši narodni zmagi ona načela politike, ki merijo na spravo, blagostanje in svobodo vseh narodov in trdno, vsem pravičuo Avstrijo. To je klic Vaših slovenskih prijateljev pred prvotnimi volitvami. Kader bodo volilni možje izvoljeni, mislimo, da se bode še prilika našla, da se prud volitvo snidemo vsi z našim narodnim kandidatom , ki je in ostane g. dr. D o m i 11 k u S.' V Mariboru konec januarja meseca 1869. Шаго<1м1 volilni otlbur. Tiskovna pravila „Slov. Naroda." (Dalje.) (Nadaljevanje zagovora obtoženca Ant. Tomšiča.) ,Ako so pri obtoženemu članku na te tri okoliščine obzir jemlje, ni se ini bati za njegovo osodo. Ce mi ue ho mogoče pri posameznih zgodovinskih opombah doka-eov dajati, ker nimamo tu niti prič niti izvedeneov, zaupno so sinem zanašati ua zgodovinsko znanje slavne sodnije. — Prohajajo k tožbi sami, moram opomniti, da je njeno trjenje zelo smelo, njeno dokazovanje prav slabo, l'rvo smelo trjenje se jo primerilo tožbi že v kvalifikaciji pregreška. Tli berem, da obtoženi članek ščuje proti nemški duhovščini. Ko sera to v tožbi prvokrat tnal , moral sem se siuijati. Ker bi pa danes tii s smehom malo opravil, treba da poskusim resno dokazati ničevost tožbe v tej zadovi. Tu smelo trdim, da gosp. tožnik niti umel ni stavkov, ki govoru o nemških „ptuffih." če mi ta dokaz obvelja, dovoljen mi bo slflop, da si tudi v druzih točkah o članku ni mogel napravljati posebno jasno sodbe. — V celem obtoženem članku se sedanje duhovščine, niti nemške niti slovensko, ne omenja z najmanjo besedico. Članek govori le o preteklosti, o tisočletni preteklosti, io če bi žo bil res kdo razžaljen, bili bi to k večemu nemški „ptaffi" S. in 1). stoletja, „pfaffi" , ki so pred 1000 leti agitirali proti slovenskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Dvomim pa, da hi imel g. državni pravdnik nalogo ali pa tudi lo pravico zagovarjati mirno duhove in po grobeh iskati oseb, ktero bi osrečeval z dobrotami sedanjega kazenskega zakonika. O sedanjih nemških duhovnikih pa bi moral članek govoriti, da bi ec bila storila pregreha, proti kteri se iraam zagovarjati, tta bi pa tudi imel gospod tožnik pravico in moč klicati v članku omenjene duhovnike v to sodišče, ven- Nnrodopiane »like 1к natega naroda. II. Slovenska vas. (Konec.) Vsaka hiša v vasi ima svoj ogradek, svoj vrt. ltazcii navadnega povrtja in sadja raste v vrtu klinčec in Sipek, bezeg in drenek, dišeče matere božje pleniČice, zali fantje, turšek, in v kakšnem kotu celi grm pelinu. Pred vsemi drugimi cvetlicami je pa rožmarin najbolj v čistih. On ue raste prosto v vrta, ampak v loočecu na kuhinskem okenci. Kožmarin je brez dvojbe pravo slovensko narodno bilje. Ilabi se pa v dveh zelo različnih slučajih, namreč kot kropilo kri mrličih, in kot nevestna kitica pri svatbah. Glasoviti nemški pesnik Schiller je djal, da so tam gotovo dobri ljudje doma, kjer se mnogo poje. Jaz bi pa djal, da so tam še bolji ljudje, kjer se polog petja še rožice goje, iu to jo pri nus , po naših slovenskih vaseh. Da se rožice goje, to sem ravno kar rekel, da se pa tudi poje, kdo tega novel Po naših vaseh se čuje petje ne вапш po dnevi, ampak kakor v gaji, kjer slavički gnjezdijo, tudi po nočeh. Kako idilično je n. pr. slišati vasovalca, kader v mirni tihi noči zapoje: „Po celi vasi luči ni, pri moji ljubci so pa tri itd." Nai vaščnn je sploh samo poljedelec, in ker mi vso našo narodno moč le iz njoga trpimo, za toga delj pravijo naši protivniki zauičevalno, da smo mi Slovenci „ein bauernvolk". Naj bi jim bilo, samo da nas pri miru puste. Zn ribarenje našemu vaščanu ni mnogo mar, za lov pa še menje, rad pa goji čebelice, in malo vasi je, v kterih bi se ne našel vsaj en ulj nak. Saj pa tudi naša vaščunka rada medene kolače peče, še raje pa medeno slaščino pije. Za svilarstvo je še precej nemaren, rad pa kupčuje in barantuje, posebno na Кгапјвкега, toda le po malem, bolj na drobuo. Za kupčijo in barant ima zares neko nagnenje, pa tudi sploh dobro splava. Tudi male obrtnije se je z vspehom poprijel, in tudi v tem prednjačijo kranjski Slovenci. V tej vasi bo sitarji, v onej kartačarji, naprej tam reše-tarji, nadalje olnmniknrji itd. Vsaka vas ima svoj poseben obrt, Drugače so pa naj navadneja rokodelstva v vsaki slovenski vasi najti. Tam na potoku stoji mlin. Noč in dan sc urno obračajo kolesa, na ktera voda v slapu grmi; v mlinu pa klepeče , da se mora vse po dvakrat reči. Naš vaščau memo mlina gredoč si domišljuje, da klepet v mlinu pravi: „veak pol, vsak pol, vsak pol", kajti na mlinarja sum leti, da preveliko merico jemlje. Više mlina stoji pila. Pilarstvo to je dobiton in pošten obrt. Pila, kader jo voda gori in čvrsto panj po sredini prereže, hrošči našemu vaščanu po ušesih, ko da bi vedno rekaln: „groš, groš, gros!" Tudi kovaštvo je denarno rokodelstvo, kajti iz kovaču ice ves božji dan zvoni: „potica, potica, pctica!u Poleg kovačnice jo tkalec. On jo glede poštenja še na slabejem glasu nogo mlinar. Vse gospodinje se nad njim hudujejo , češ da jih pri laknu goljufa; zato si domišljujcjo, da tekalni stol pri tekanji glasu« mojstru očituje: „tat-tatek, tat-tatek, tat-tatek". Zidar se po zimi kaj klaverno nosi, ker ni zaslužka, Po letu mu boje ai bila nobena pečenka premastna, zdaj po zimi mu pa ni nobena hruška presuha iu pretrda. Ta nečimurnik pravi: bog mi daj le šo zimo prebiti, po ieti ei bom že sani pomagal. Tam naprej stoji trebuši na mesar в krvavim predprtom med podvogami, ter po žepih z denarjem čreblju. Vaščan pa pravi o njem: mesar, ta jo mož! kamor seže tam je groš. Naj bolji v denarnih zadevah jo pa kožar, kajti o njem so pravi: da kože kroji, pa dukate breji. Vsaka vas mora imeti svojo krčmo, notri pa natakarico srčno, pravi pregovor. Krčmar je važna oseba v vasi. Če nobeden nima ščinkastega nosa, on ga ima. Kdor njegovemu vinu ugovarja, temu odgovarja: ju pač takšno, kakoršnega je Dog dal, kaj morem jaz zato, da ni bolje. Če pa kdo vino hvali, tačas pa precej na Boga pozabi, ter bahato du: tega smo pač pridelali. Lončarji se radi г lončenim basom dražijo. Poglejte tnm-le krojača, prste ima dolge in sklepaste kakor predeč pajek noge. Cehi njegova postava je podobna krojaškim škarjem, posebno trljikasko noge, ktere pri šivanji zmerom drugo vrh druge zaškrnena drži. Brada mu bode iz suhega lica, ko da mu bi same šivnnke ven bodle. Očrevljarji ibadljivo pravijo, da njegova žena zmerom bosa okolo hodi, ravno kakor tudi kovačeva kobila, Zdaj Äenojo pastirji vaško čredo na občinski pašnik, trije paglavci, jih zapazivši, se vderejo za njimi, ter jih tako-lo po-pevaje spremijo skoz vas: Jar bi Se trdi!, da članek ni proti njim ščuval. Ime „pfafti" je historično, tako so eo nekdaj nemški duhovniki imenovali in pisatelj je imel prarico jih tudi tako imenovati, kakor hi n. pr. nihče 110 imenoval najviše magatratno osebe v Rimu iz rasa stare republike morebiti: rimskega lupana, V času, za kteroga se jo beseda rabila, tudi ni imela nobenega rartaljivoga pomena in je pomenjala toliko kakor „incerdos". slovansko „pop." Da je dobila beseda „pfaff" s časom »aničljiv pomen, za tone morem, v članku je beseda вашо citat, „po.i" pa pri južnih Slovanih še zdaj nima zaničljivcgn pomena. Kar članek sicer govori " nemških duhovnikih 8. iu !). stoletja—'in da 1« o teh govori, mora mi vsakdo priznati — je vse čisla, nepopofena zgodovina. Ko hi ini hQo dovoljeno hi lehko imonovnl celo nemške zgodovinarje, ki nam pripovedujejo, kako so nemški duhovniki z Mini, obrekovanjem in dru gimi sredstvi nasprotovali sv. Cirilu in Metodu. Članek se spominja onih časov, ko so bili jeli nemški Škoti iz Pasave in Salchurgn razširjati krščansko vero pn slovanski Punoniji. Zgodovina tega časa nam razvija tnko gnjusno jiodobo tedanjega nemSkega duliovitva, d» so človek г nevoljo od njo obrača; ta zgodovina nam kaže, da je bilo učenj« krščanske vero res plašč, pod kte-rega so slavoblepni in lakomnl duhovniki skrivali svoje posvetne namene. Nepokomost in zvijača nižega proti višemu, ruvanje in bojevanje za nova škofijstvn, za posvetno čast in moč, goljufija in pisana hi?., to jc v kratkih potezah značaj tedanjih nemških Škofov, ki so so vlekli za Panoiiijo, kterih eden je celo ponarejena in popačena pisma v Itim pošiljal, da ga jc papež potrdil v novoustanovljenem Škofijstvn. K takimi sredstvi so spodkopavali nemiki škofje delavnost sv. Cirila in Moloda in njunih naslednikov. Kakor jaz sodim članek in ako hi ga mogli na kako filosofično fakulteto v historično preiskovan jo poslati, mora mi vsak pritrditi, da je pisal članek samo čisto zgodovino in ako »e pristavim , dn so bržkone škofi opisane vrste malo duš hudiču oteli, menim, da sem dokazal, dn članek tiiniu sposobnosti dražiti proti nemški duhovščini, da si je torej tožba o vsem članku zolo nejasna, ker je ze v kvalifikaciji pregreSkn toliko predaleč «ogla. Prehajajo na obtožene stavke snmo, moram priznati, da mo spravlja tožba v neko zadrego. Vsi stavki obtoženega stavka, kur jih g. tožnik v prestavi navaja, mi ali zgodovinski spomini ali pa žalostno skušnjo iz vsakdanjega življenju. Moj zagovor bi bil torej ob kratkem: berite zgodovino, odprite oči, poglejte v življenje in prepričali sc bodete, da je „Tujčeva peta" govorila istino. V zadregi sem posebno zato, kor ne vem iu iz tožbe no morem spoznati, ali sem tožen zato, ker jo obtoženi članek istino govoril, ali pa iz sumnjo, kakor da hi 110 bilo to resnično, kar jo v članku pisano, — Ako prehajam na posamezne stavke, navaja mi tožba najprvo točko: „dn so nemški Franki, ko so prišli v slovanske dežele, tnko neusmiljeno divjali, da so od ninternili prsi trgali otroke, pa so jih morili in psom metali." Kar so tiče lega stavka, moram lo opomniti, da je skoraj od besedo do besede prestavljen citat h Constantino Portiroge net a „do Administration!' Imperii" in res ne vem, kaj bi gosp, tožniku tu še več odgovarjal, kakor da toga zgodovinskega citata ui so nobeden zgodovinar ovrnčal, ali vsaj ovrgel no. ,Iaz torej mislim, da je imel pisatelj obtoženega članka vso pravico poslužiti se tega zgodovinsko stoječega stavka. Tožbi se dozdeva ta stavek kričeč (greli), kor pravi: „da bi svojo dotične razlaganje tem bolj kričeče obarval." Tli le opominjam, da jo ravno to lastnost vsako objektivno zgodovine, da stvari in dogodbo opisuje, kakorsue je našla, ne glede ali se ho komu zgodovinska podoba lopa ali grda zdela. Zgodovina se ne more vprašuvati, kaj bodo ljudje rekli k njemu opisovanju iu ako se tudi komu dozdeva omenjeni stavek kričeč, vendar sem jaz prepričan, da ga bodo oni bralci, kterim je za resnico, sprejeli kot zgodovinsko resnico iu no drugače. Od resnice v tem citatu izrečene torej nikakor ne morem odstopiti. Citat sam sega nazaj v 8. in 0. stoletje, kjer so jeti Nemci Širiti svojo gospodarstvo po slovanskih deželah. S tem citatom je zuziianiovano, kedaj so Nemci prvukrnt poteptati Slovane, i njim je postavljen „datum"; in menim, dn ima pisatelj popolnoma prav, če pravi, da med časom, kterega opisuje citat, in pa med denaSnjim dnem se je godilo, o čemur članek kasneje govori; menim torej, da je vso to zgodovinskim okoliščinam pri. menio. _ V tožbi nahajam besedo „zortretuug" (poteptanjo), Nc vem sicer. ali gospod tožnik tej besedi kaj važnosti prisvaja ali ne, ker hi pa mogočo bilo, da jej jo prisvaja, liočeth dotični stavek brati iz izvirnika, kjer se glasi: „Minilo je od lega tisočletje, kar so nas poteptali Nemci" itd Misel tega stavkajo: pred 1000 loti su nas prvokrat premagali in podvrgli Nemci. Ako pomislimo, kako se je pred 1000 leti vojskovalo, in ! kteri so hili nasledki dobljene zmago za premaganega, ki je ne le s svojim premoženj™ prišel zmagovalcu v roke, ampak 11111 moral tudi svojo in svojo rodovi ne čast. svobodo in celo življenje prod noge položiti, potem moramo reči, daje bila taka zmaga za premaganega popolno vničenje njegovega mo-raličr.ega bitja, potem moramo pritegniti, daje beseda „poteptali" prav dobro opisala mmerjo iu nasledke dobljeno zmage pred 1000 leti in äc dolgu kasneje. —Tožbi slede nahajam, da se spodtika g. tožnik nad Stankovim stavkom, ki pravi „du so Nemci uničili slovanska imena mest iu trgov , da so si osvojili mnogo slov. zemljo in ž nje potrebili slovanstvo do zadnje bilko". Tii zopet stojim pred zgodovinsko resnico. Ne boni govoril o severnih Slovanih, o Pomornnskcm in Polnbji, kjer so se Slovani tudi do zadnje bilke uničili iu ponemčili, tako du jim zdaj niti ni znano, da se pretaka po njih prava slovanska kri; tu je slovanska narodnost, slovansko ime, slovanska mosta in trgi vso uničeno do zadnjo bilko. Pa ako tudi o vseli teli razmerah molčim, imamo še bliže pričin dovolj, ki mi bodo istino obtoženega stavka dokazalo. Zgodovina, avstrijska zgodovina, o kterej moram misliti , da je nn tem kraji dobro znana, nas uči, da niso hili nekdaj Slovani samo tii, kjer jih zilaj nahajamo, ampak du so segali čez vso Štirsko, v Estrajh do Dunaju in dalje, čez Solnogrnd v Tirale in Bavarsko do .Švicarsko. Posamezna imena rek, gorä 111 krajev so zdaj pričajo, da so nekdaj tii Slovani bivali, ki so krstili kraje. In primerimo to zgodovinsko rosnieo s razmerami, kakor sn dandanes, ko v vseli teh kiajili ui skoraj nobenega stalnega Slovana več, ko so vsa mosta in vsi trgi in vsa dežela nemška in niurniuo pisatelju „Tujčevo peta" pritrditi, daje imel .pravico , zgodovinsko pravico pisati , da sn je tii zatrlo slovanstvo do zadnje hiljko. — Na dalje omenja tožba člatiliovegu stavka: „da so Nemci mestu in gradove zidali s slovanskimi rokami, da so apno mešali namesto z vudu s krvjo iu solzami slovanskimi". Ako se priznava, da so bili Nemci premagovale! Slovanov — iti to se mora priznati, ker zgodovina ne dopušča dvoma — potem so bo pač moralo priznati, posebno ako se pomislj na že omenjene šege divjega sredoveka, da so bili premagani Slovani pravi hlapci nemških gospodarjev, da so jim morali služiti v vsem in povsodi, da so jim morali tudi zidati mesta in gradove iu opravljati tudi druge robsko službe. Pisatelj „Tnjčuvo peto" je torej tu prav zmerno omenjal lc nekoliko dolžnosti služečth Slovanov iu bi bil imel zgodovinsko pravico obširno opisati ves njih žalostni pn-ložaj, on bi bi smel omenjati tudi barbarskega običaja, znanega pml imenom Jus primae noctis". (Dalje prill.) 1) i) |i i s i. Iz Ljubljane, 24. jen. [Izv. Jop.] I Г*) (O taboru; čuden smeh). Kakor se jc v :). občnem zboru „društva za hrambo narodnih pra-*) Noju bo vselej ljubo in posebno v*tretano. Beseda ilatia imj lo vez nelja. Vred. Kravarji Inpo trobijo, Ko kravjo parklje roliijo; Svmjarji lepo piftkajo, Ko Bvilisko repo stisknjri; itd. Äe mnrsiktcro enako pogluvsko pesmico Iii mal povedati, kor som nekdaj hil sam izvršilni član poglavskegn celin, pa hi se utegnil kdo šc bolj nos vihati, kakor nad mojimi ljudskimi pcsniicami o slov. ljubezni. Kaj pa jedo po miših vaseh V Narodna pesem pravi: Hepa, korenje, slabo življenje, zraven pa pristavi: Slanina pa zeljo, to jo veselje. I)a je pa tudi repo dobra, priča druga narodna pesem, Iti pravi: Dobra je dobra — kisela repa — ki sta jo ribala — hlapec in dekla. O močniku se pravi: da jo Kranjske dežele steber. Najbolj narodno jedi so pa brez dvojbe. Kaša in pa /gutijci. Slasten ogrizek ima vsakter Adamov sin rad, tudi naš vaščan ne dela цмтке. Njegova „(a stara" ne suie samo tega vedeti, od česa muho erknjo iu pri kterem konci se začno repa lupiti, ampak mora tudi znati iz orehov potice počil Narodni pregovor pravi: o sv.Miheli (kader jo žetev iit' nilačev pri kraji) smo so najeli, o sv. Frančiški smo klali prašičke. Kader imajo terire 111 mktiči „likof", tučas hre-z sirnatih štriikljev ne sme hiti. Pri furežih , pri sedminah in pri svatbah še časih celo neiz-niorno trosi. Na pustno nti mastno nedeljo so mora svinjska glava v kislem želji kuhati, to jo že stara navada. Pri svatbah jo glavna jed šnrtolj. l'a kdo bi vso nabrojil, kar so po naših vaseh čez leto poje! Oh velikih praznikih, ob ženitbah, ob trgatvi, ob godovih in sploh ob vseh izvenreduih veselicah miš vaščan rod iz moinnrjov in pištolj strelja, da so po vsej okolici ve, kje so dobro voljo. .Široko je po sveti, ozko pa po domačem dvorišči" pravi nnš narodni pregovor; pu naš vaščau raje ostane na svojem ozkem dvorišii, nego ka hi išel po širokem svetu 11. pr. da bi se izselil v dalnjo Ameriko. V tem pogledu jc naš vničan velik filister, pa nam jc drugo, da je. Njegova narodna praktična filozofija mu veli: „dalje hoš prišel. dalja ti bodo ljudje kazali, če itiinš toplo ognjišče, ostani doma, kajti tuja vrata po hrbtišči tepejo". Po naših vaseh so še veliko grdih vraž najde. Tukaj jih ne bom naštevat, „Narodov" listek bo še pozneje za to prostorček imel. Ivar se mene tiče, jaz sem jako rud v društvu ljudi, ki so duhov in strahov in hudiče in eopernijo boje, ki jih sveta groza obide, kader čujejo uro polnoči biti, ki se o iitruku več mimo pokopališča no upajo, za ktero ima noč neko posebno moč; kajti jaz vsem tem njih naravno fantazijo zavidam itd. Takih ljudi jo še dali denes po vseli slovenskih vaseh dosti. Vsaka vas ima svoje stano-vito mesto , na kterem, če ne vsak pelek, vsake kvatro pa gotovo strasi. Vsaka vas ima kakšno staro babo , ki je na sumu copernijc, ki zna dote uročili, ali kontu kaj „narediti" iu So drugo hudobne vraže uganjati. Oe ta baba umrje, in je mesto vaške čarovnice izprazneno , precej postavi javno vaško mnenje drugo na nje mesto; ena mora biti, tu vs« nič 110 pomaga, liahiea ja sicer pohlevna iu krotka kukor žabica, bolj misli nu drugi svet nego na ta, ali ker jc vasi trohu čarovnice, mora čarovnica biti. Med tem ko ona morebiti doma v svoji pajžici (dachstäbchen) moli, si pripovedujejo pri kolovratih, da so jo videli na matiji v oblak jahati, da je šla tje, kjer imajo viljci pod predsedaittvom peklenske hudobo svoje zborove in svoje plese itd. Takim čarovnicam pravi naš narod, da so šembiljc. Itazen šembiljc ima vsaka vas svojo trojalko, ki je pa navadno zlob-ueja nego šembilja, Vsaka vas ima svojega diplomiranega potepuha, večidel je ta kak spriden dijak. Vsaka vas imu šc nekega, ki ga vsak druži, kto-renm vsi osla kažejo. Vsakter misli, da ima pravico nad njega eeči, iu bolj ko se dotični brani, bolj ga cela vas za norca ima. Ž njim jo ravno taka kakor z babo čarovnico. Vasi jo treba bedaka, je treba norca za družbo ill kratek čas, pa si ga postavi, in sicer časi postavi človeka za vaškega norca, ki jo morebiti ruzuroneji, nego so vsi drugi skupaj. Slavni angležki zgodovi-uopisec Dulde jo nu temelji statističnih poddatkov našel nek naraven zakon, vsled kterngu se vsako leto na Angležkem mora stanoviten broj ljudi življenje vzeti, kajti to zahteva narodno življenje. Iz tega naravnega zakona jo on potem dosledno zaključil, da tisti, ki sami sebe ubijajo, 110 do-prinuänjn tu snmoutnor samo za sebe, ampak za ves narod, tedaj v nekoliko tudi za vsakegn poodinegn, in dn snmoumori spadajo nted normnlne pri- ic" sklenilo po predlogu dr. Drag. Bleiweisa, dobomo posnemaje svoje tirskc brate letos vendar tudi na Kranjskem ljudski tabor. Kedaj in kje, i še določeno. Ako nam je dopuščeno odkritosrčno povedati svoje mnenje, jioramo konstatirati, da je bil zadnji čas. da so prikimali naši miroljubni po-itikarji k tej občekoristni stvari. Mislimo pn tudi, da nam en sam tabor ne hode zadostoval; toni manj, ker jo želja po taborih na Kranjskem obče-ljudskn iclja postala; k samo enemu taboru bi pa rodoljubno naše ljudstvo ne moglo iz daljnih krajev priti. Ako se torrj spolni želja dr. Lavričeva, ki jo je izrekel pri "'taboru Šempaskein , da bi se namreč napravil na spomlad tabor v Ilistrici; ako no ho ostal opomin za tabor g. dopisovalcu iz. dinarske okolico na Do 'Icnjskem opomin Ic na papirji*); potem smemo pričakovati v kratkem tri tabore. Ako pa pridenemo tem trem še tiste tri, ki jih je g, dr. 'Ionian še lansko leto vam podpisanemu vrednikti sklicati obljubil; po tem nam je upati na spomlad dosti političnega gibanja. Gotovo bodo po tem tudi naši državni poslanci zvedeli pravo mnenje svojih volilcev, kterega pa zdaj tie vedo, ali pa vedeti nočejo. Ljudstvo jim ho svoje mnogovrstne in tehtne razloge povedalo v lice; ne jih pa prikrivalo pred njimi, kakor oni svoje misli pred ljudstvom prikrivajo. Pri konečnem obravnavanji ptnatejulccv bankovcev smo imeli priložnost opazovati, kako so se nolens volens pos meh ovali celo naši sodniki maslu nemške kulture na slovenski zemlji. V spričevalih, ki so priromali v soduiškc prostore od „purgermajstrov" vseh listih krajev, kjer so bivali bankovski po narejevavci; bila je taka sodršca, da bi se gotovo vsak pošten Nemec sramoval svojega jezika, ako hi ne vedel, da se ne piše samo na Kranjskem nemški. Ali hi se mar vi ne bili smejali, ko bi bili čuli n. pr. ta-le stavek, ki pa se davno davno ni najsineiueji: N, N. but seinen besitz au seine trau verschrieben, am seine gläubiger leichter bändigen zu können. Menda bodn šli naši gemanizatorji prej rakom žvižgat, kakor bodo slovenske dežele ponem čili. Mislim — da ! \z Ljubljane 1tj. jun. [Izv. dop.J — Tožili ste zadnjič v svojeta uvodnem sestavku, da vam preredko kedaj dopisujem; — istina je, — ali kader vara pišem, povem vara kaj tacega iz a v t e u t i č n e g a vira, česar marsikdo drugi ne ve. Zadnjič sem rabil izraz „nevažen predmet", kterim som h) hotel blago zaznamovati vzroko, zarad ktorili so bili naši poslanci proti Bleivreisovi resoluciji. Akoravno mi je natanko besedovanje naših mož pri tej seji znano, rnjše o teli vzrokih pred javnostjo molčim ne bi dotičnih oseb, nego našo stvar kompromitirali. Da pa ne bodem preveč mističen, povem vam, da vsi ti „Novic" „tehtni" razlogi se strinjajo v hrezkrajni boječnosti iu strahopetnosti — Nemec bi rekel: in hod o ti loser fe igli ei t! Naš kranjski zbor je pravi odsev našega deželnega odbora, kteri ja pravi živi izraz poprej omenjene lastnosti. Da so pri urad tiiji kranjskega deželnega odbora, kteremu principal! so vsi narodni prvaki, še zmerom iz.ključivo nemški „amtira" kakor v Lincit ali Salcburgu, to je že kaj navadna stvar, to so že zdaj ob sebi tako razumeva, kakor da bi ni tiralo tako biti, — Vzrok temu je spet „bodenlose feigheit" naših ljudi, Iii se bojo, da hi se moralo nekaj „piuntarčkov", notabene : rojenih Kranjcev slovenske slovnice poprijeti, ali pa službe pustiti. Zarad teh možičev si dr. Rleineis, dr. Costa in dr. Toman ženirajo slovenski uradni jezik pri de *) Ne bol Naš Smarski dopisnik nam zdaj poroča o 40 najboljih kmetih te Iure, ki hočejo delo sami v roke vzeti, Tako je prav! Tskn dala slovenski kmet, ljub-Ijauska ,Slovenija" z vso svojo narodno intcligencijo pa prav iz visocega stališča piše pohvalna pisma pridnim nnrodnim delavcem. Naj bi si znpnmnila, du vežo visoko včasi sami eno pismo s — smešnim! žal nam je, da ue moremo tiskati sestavka našega šmamkuga kmečkega prijatelja — znanja z drinilll pra\ ilnikoni imamo dovolj. Vred. želnem odboru vpeljati! Ako ni to istina, pa naj me „Novico" demontirajo. Ali ni to strašna satira na vse naše odnofaje. da dajejo tabori pol leta termina državnim uradnikom za nančenjo slovenščino; — v tisti urudniji pa, kjer imajo kranjski prvaki oblast v rokah, jo pa „umtssprachc" broz v s c g a t e r ni i n а nemška! I! Pa to je Se tualost, povedal vam bom še drugi mnogo zanimivejši in veljavniši dokaz to strahopetnosti brez primero. Ako vam šc ni znano, povem vam, da so I glavni, jako marljivi sodelavci ljublj. „Taglitattii'1 D. Dežman, dr. Kiisbachor, dr. Robert Schrey in dr. Schaffet. Bral sem že velikokrat rokopise teh mož in natanko vem, kteri sestavek jo od tega ali tega. Uvodne člatiUc pišeta večidel Dežman in dr. Kiisbaclier, dr. Schrey iu dr. Schaffer pa feuilleton in notice. Znan sem jaz. z. vsemi temi možmi osebno jako dobro in poznam natciiko mero njihovega talenta in njihove strupenosti. Schrey iu Schaffet' sta dva mlada dok-tarjn take baze, kakor jih Hog v svoji neskončni milosti, kakor H. .Ilcine pravi, vsaki dun na cente nn 22 nemških vseučiliščih vstvnija; pregrevata to v „Tagblattu", kar sta v feuilletonili obeli „l'roä" dobila, V obče sta ta dva dohtarja, ako čisto brezstrastno in objektivno sodim, „zwei ganz harmlose subjekte." Tej sodbi, mislim, hi tudi vsaki čas Dežman sani prikimal. Dežtnanov slog vam jo znan, — kur piše, piše dobro, — posebno inu humor cvete, kader libernluhomunijo „Zg. Danice" obdeluje. To da svet so jako goljufa, ako misli, da so tisti gadni in strupeni članki, kteri se le včasih prikažejo, Dežmanovi. Jaz sem sam se čudil bravši rokopise, da Dežman še precej mirno piše. Ne tako dr. Kiisbachor. l-.i kdo ju ta dr. Kiisbaclier? Rojen nemški Tirolec jc pred kauimi 7 leti v Benetkah nemško kulturo trosil, kjer so mu pa Italijani za to zasluge hvaležno odpot podpisali, s kterim je v Ljubljano priromal, kjer je s svojim kultiirotrošenjem večo srečo našel, — Akoravuo dr. medicine, mu je bilo lečuištvo zmerom deseta briga, kajti prvi posel mu jo bil: trošenje in sijanjo „kulture" organizirati. Postal je v Ljubljani precej intimen prijatelj vseh nasprotnikov našo stvuri, in začel je v korospondencijah v znano časnike proti slovenstvu pisati članke, kakor so Vam dobro znani. Pa to tudi ni neslo možu, kajti medicinska praksa je bila pod ničlo in so ludi ni zanjo nikdar mnogo pečal, korespondencionalni dohodki so bili prepičli, in že se je pripravljal mož tudi v Ljubljani kopita pobrati in si dati „pos" podpisati, kar mu nenadoma, kakor „dii ex mnehina", Dežman in Krommer v priponioč pritečeta in ga na večno diko in slavo kranjski deželi ohranita Ta dva moža, ktorili usta se z.morom neizrekljivo in neizmerne ljubezni do „kranjske deželo" in do „Kranjcev" pri vsaki priliki cedijo, sta v praksi svojima ztiačujiimn dosledno, to se pravi: narobe ravnala. — Kakor veste, poprejšnji deželni odbor jo vsa deželna ustanove , med temi tuji ljubljansko bolnico v svojo gospodarstvo prevzel, in je tndi službe na teh zavodih oddajal. Bilo jo več služb na ljubljanski bolnišnici razpisanih , med njimi tudi služba priraariju. Oglasilo se je za to mnogo izvrstnih domačinov, omenjam tu le dr, Žvcglja, kteri je bil poprej assistant v Pragi na zdravoslovni fakulteti in je mnogo zanimivih stvari iz svoje etroko v raznih medicinskih časopisih prijavil. Glavna točka to službo dobiti je bila tudi: dokazati popolno znanje slovenskega jezika. Pa mislite, da sta Kastor iti Poluks „kranjska" rndo- in domoljuba Dežman in Kromcr na „Kranjca" obzir jemala? Bog ju obvaruj tega naglavnega greha! Dobil jo službo primarija dr. Kiisbacher, kteri še dandones toliko slovenščino no zna, kolikor sta jo dr. Schrey in dr. SchafVcr prod 15 loti pozabila, in to sc pravi: mnogo reči. — Dobil je to službo mož, ktori ni vredon, kar sc medicinsko znanosti tiče, dr. Žve-glju opanjke odvezati! Kaj so bilo njegovo zasluge? Nihče ne ve za nje. Ab naš narod zusmehovnlue korespondencije? Pitam Dožmatin in Kro-inerja, kjo je potem strast, kjo je sovraštvo? Dr. Kiisbacher ja kakor pri-tnnrij tudi zdravnik blaznih ali norcev. V kolikor jo pa dandenes psihiatrija kazni življenja vsakega naroda. So ve da so procenti in načini snmoiinio-rov pri pDodinih narodih razni, liavno tak naraven zakon ne mara vlada (udi po naših vaseh , zastrnn seinhilje iti norca. Šembifja in nore po Buk-leovi teoriji nista za svojo osebo to, ampak za celo vas. Normalno življenje vsclt vaščanov skupaj kot moraličim oseba, zahteva, da imajo šembiljo in norca, drugače ne bi bili zdravi. Kakor ima tedaj po Buklcjevi teoriji samoumorec zaslugo za cel narod, ravno tako morata tudi šembilja in nore zaslugo za vas imeti, ker te gotovo neugodni nalogi izvršavata, Bog nam grehe odpusti, bo gotovo ta ali oni djal, kakšne pošasti bo špekulativni človeški razum šc skuhal, kaj takega še nismo čuli. Pa Hukleove teorije niso zgolj fantazijo, ampak imajo pozitivno stalo v zelo točnih uugležkih statističnih zapizkih. Pri nas je statietika le bolj igrarija, drugod pa znajo nje važnost boljo ceniti, ter jo bolje na praktično življenje vpotrcbljavati, Pa vrnimo se v našo vas. Na Kranjskem celo ena vas drugo za norca ima. Malo jih je, ki so no bi š čem dražile. Škoda, da to še nobeden zapisal ni. To bi bilo gradivo za knjigo, ki bo jo nai narod rad prebiral. 11 koncu samo še tri znamenja slovenske vasi, ki vsaki naši vaei ne-izhrisljiv počat slovenstva na čelo vtisnejo, Prvo je, da ima vsaka naša vas, če ne cerkvico, pa kapelico, če nc kapelice, brez križa pa gotovo nobena ni. Kakor so Stepihi v skrbi fantom, ki jih vsako jesen osnažiti morajo, ravno tako je križ v skrbi vaških deklet, ktcrc ga večkrat čez leto s kiticami ovenčujejo. KatoliStvo našega naroda šo zmerom na trdih nogah stoji, in še-le tnčas ho začelo omahovati, kader bo z nemškim jezikom tudi protestantski dtili v naše kraje pihati začel; to jc naša narodnost v veliko veči nevarnosti, in šo le tačas, kader nam bodo Ncmci našo narodnost v Koni potopili, tačas bu krič, da jo katoličanstvo v nevarnosti, popolnoma opravičen. Abotno je tedaj, če brauitelji katoličan-stva od nas hranitoljev narodnosti zahtevajo, naj jim pomagamo. Mnogo bolj temeljito in opravdano bi bilo naše znlitcvanje, dn naj oni naj poprojo nnm pnmorejo, zakaj če bodo našo narodnost branili, bodo posredno in najbolj zanesljivo tudi katoličanstvo hranili. Drugi pečat slovenstva naših vasi je lipa. Ktera vas jo morebiti nima, jc hitro nuj zasadi! Kdaj god pridom do kako stare vaško lipe, zmerom rad pred njo postojim, ter sc drage volje prepustim, da uic sprehajajo rodoljubni občutki, ki so pri pogledu stare vaške lipo sami od sebe obude-vajo. Poglujto jo, tam na vrhu moli iz. njo nekoliko stihih vej. Kakor nagi lagti iz nje v zrak stric, nli lipa no čuti več, one so za njo mrtvi udje. To suho veje, to so naši narodni odpadniki, Sicor so one krvi, onega mleku, onega korena, kakor žive zelene veje, ali oni no čute več no veselja ne žalosti narodove. Prvi vihar ,jih bo za zmerom od materinega debla odlomil, in padli bodo lipi na podnožje. Gotovo je to žalosten prizor za -vsakega slovenskega rodoljuba, videčega kuko se naši lipi vejo suše, in kako jih viharji lomijo. Vendar pa postane lipa po taki naravni amputaciji snažneja iu zdraveja. Tudi lipiuo deblo je vrh podnožja dosta razruvano, kukci in črvi in druga gnjusna golazen ga je razjedla, da jc lipa, kakor da bi na peterih nogah stala. To je slika politične naše raztrganosti. Ali ko] malo visa so vse panoge v eno gladko , okroglo in čvrsto deblo zedinijo, iz kterega so pognale zdrave mladike bujno zelenjad. To jo slika našo mlade Slovenije. V nje senei ec zbirajo fantiči in dekliči, modri možje in skrbne gospodinje. Bog jih poživi mnogaja ljeta! Tretji pečat nase vasi je slovenstvo samo. Mesta nam je tuja kultura vzela, tako da je Slovenec denes tujec v njih. Tuja kultura jih jc zliznla kakor stav denar, da niso več prvim podobna. Pa tudi že po naših trgih' je svojo roko stegnila. Kakor kukovica v naša gnezda svoja jajca polaga. Mi srno dobre duše, Samaritani, pa skrbimo za nje otročičke; kakšno pa zahvalo od tega imamo, to ve vsakdo. Samo vasi so nam še ostale. Ostale so djal bi, šc precej neoskrunjene. Cc enkrat tudi nje zgubimo, potem jo finis Slovenine. Dajmo tedaj, da obranimo ta zadnji obkop naše narodnosti I Ta volja! V Zagrebu, —p.