OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA V ŠKOFJI LOKI Občni zbor Muzejskega društva se je pričel ob desetih v nedeljo 11. oktobra 1970 v galerijski dvorani. Udeležencev je bilo okoli 90 do 100. Predsednik dr. Pavle Blaznik je po zdravil navzoče člane in se spomnil umr lih članov: Fani Gregorc. poštne urad nice v p., ing. Matevža Hafnerja, bivšega direktorja jeseniške železarne, invalida Andreja Ravniharja, mlinarja v p. An dreja Simončiča in akademika, slikarja Gojmira Antona Kosa, čigar rod je izšel z loškega ozemlja. Vdova Frančiška Kos je poklonila muzeju možev avtoportret, kakor je pokojnik to določil. Umrle smo počastili z enominutnim molkom. Opravičili so se: Vladimir Pivk z Do- bračeve, Ciril Zupane iz Nove Gorice in prof. Boris Ziherl iz Ljubljane, Geograf sko društvo Slovenije je poslalo pozdrav no pismo. Dr. Blaznik je posebej pozdra vil navzoče funkcionarje, zveznega po slanca Svetka Kobala, pomočnika sekre tarja za prosveto in kulturo dr. Branka Berčiča, zastopnika Zgodovinskega dru štva za Slovenijo dr. Franceta Skerla in podpredsednika SO Skofja Loka, gimna zijskega ravnatelja Lojzeta Malovrha. Po soglasnem sprejemu predlaganega dnev nega reda so sledila poročila odbornikov. Poročilo predsednika (Poroča dr. Pavle Blaznik) Delovanje MD je bilo tudi v zadnji dveletni poslovni dobi zelo razgibano. Kot vsa leta razen v vojnem času se je odbor redno sestajal na mesečnih sejah, kjer je obravnaval vprašanja, ki se tičejo nepo sredno muzejske dejavnosti, hkrati je pa kot predstavnik društva, ki uživa v jav nosti določen ugled, iniciativno posegal tudi na mnoga druga področja. Kot strokovui posuetoriatni organ upra ve Loškega muzeja je društveni odbor stal trdno ob strani delovnemu kolektivu muzeja, mu dajal iniciative in priporočila ter v želji, da bi muzej čimbolj vsestran sko napredoval, večkrat tudi kritično za sledoval njegovo delo. Na iniciativo odbora MD se Skofja Lo ka dostojno pripravlja na proslavo tisoč- letnice loškega gospostva 1973. V okviru te proslave naj bi bila opravljena dela, ki ne bi služila le sami proslavi, marveč bi bila trajnega pomena. V ta namen je bil formiran odbor, ki mu predseduje pred sednik občinske skupščine. V okviru od bora deluje devet delovnih skupin, ki naj bi v skladu s programom do 1973 reali zirale na posamezna leta porazdeljene naloge. Muzejski delavci smo predvsem pritegnjeni k skupini za znanost in pu blikacije, ki naj bi izdelala vrsto vodni kov po loškem ozenalju, ter k skupini za spomeniško varstvo, ki naj bi staro mest no jedro čimbolj približala stari podobi. Priprave za proslavo loške tisočletnice so bile odboru MD dobrodošel povod za še večjo povezanost s podeželjem prek muzejskih podružnic. Pred leti ustanovljena podružnica v Že leznikih se je do danes že močno uvelja vila. Ce sem na zadnjem občnem zboru poročal o ustanovitvi stalne zbirke o gozdnem in lesnem gospodarstvu, lahko letos z veseljem ugotavljam, da teče delo v Železnikih še naprej točno po pro gramu. Tako smo lani odprli novo zbirko, ki izredno nazorno predstavlja fužinar- stvo v dolini. Pododbor se more pohva liti s takimi uspehi pač spričo načina dela, ki je izrazito društveno in torej plod nesebičnega žrtvovanja. Obe zbirki sta nameščeni v Plavčevi hiši, ki jo je občinska skupščina odkupila za muzej. Posrečena akcija v Železnikih je opo gumila odbor MD. da se je lotil tudi Žirov. Tako je prišlo v Zireh na našo ini- 19 Loški razgledi 289 ciativo do širšega sestanka, ki so se ga udeležili mimo nekaterih odbornikov MD ter predsednika in podpredsednika ob činske skupščine Škof j a Loka domačini iz vrst ondotnega javnega in kulturnega življenja. Na sestanku je bil iz vrst do mačinov izvoljen iniciativni odbor, ki se je kmalu nato formiral v pododbor žirov- ske podružnice MD v Skofji Loki. Na se stanku je bilo sklenjeno, naj bi v Zireh sčasoma uredili muzejsko zbirko, ki naj bi predstavljala dve ondotni specifični dejavnosti, čevljarstvo in čipkarstvo. Po buda je zelo dobro odmevala pri tovarni Alpina, ki je obljubila svojo pomoč tako v materialu kot tudi glede propagande prek svojega glasila. Poskrbljeno je tudi za prostor v stari šoli, kjer se stanovanja postopno izpraznjujejo. Sodelovanje z obema podružnicama je zelo tesno, saj se njuni zastopniki redno udeležujejo mesečnih sej odbora MD. Med nalogami, ki se tičejo izključno MD, je skrb za izdajanje Loških razgle dov. Od zadnjega občnega zbora sta izšla nadaljnja dva zvezka, XV. in XVI. Ro kopisi za nov XVII. zbornik so že v ti skarni. Obseg zadnjega letnika, ki je pre kosil vse dotedanje, kaže, da glede pri spevkov nismo v zadregi, pestra vsebina pa privlačuje naročnike v taki meri, da smo lahko dvignili naklado na 1200. Že leti je, da bi LR s svojim rednim izhaja njem in s svojo kvaliteto našli pri na ročnikih še večji odmev, saj prav gotovo daleč prednjačijo pred vsemi podobnimi publikacijami v republiki. Redno izhaja nje omogoča v finančnem pogledu tako občinska skupščina v Skofji Loki kot vrsta delovnih kolektivov, ki smo jim dolžni veliko zahvalo. Vse priznanje gre seveda številnim nesebičnim sodelavcem, zlasti pa glavnemu uredniku, podpred sedniku MD prof. Planini, ki ga ni strah ne truda ne časa; na njegovih ramenih ni samo glavno uredništvo, saj opravlja z izredno natančnostjo težaško delo od ko rektur do pritiskanja kljuk pri podjetjih. Povezavi s članstvom in popularizaciji muzejske misli služijo mimo LR tudi mu zejski izleti, ki se jih udeležuje vedno več preprostih ljudi in jih strokovno silno skrbno vodi prof. Planina, zbiranje ude ležencev ima pa na skrbi Lovro Pla nina. V letu 1969 so bili organizirani trije izleti. Prvi je vodil izletnike v severni del Hrvatskega Zagorja in vzhodnega Po- dravja; ogledali so si med drugim mu zejske zbirke na gradu Trakoščan in na Ptuju. Drug izlet je bil usmerjen v Re zijo, kjer so udeleženci mnogo slišali o kanalskih in rezijskih Slovencih. Na tret jem izletu so loški muzealci obiskali ko roške Slovence in se povzpeli prav do Djekš na severni narodnostni meji. Tudi letos so bili v načrtu trije muzejski izleti. Na prvem je udeležence pot vodila v Gorski Kotar in dalje na Reko, kjer so si ogledali ondotni muzej. Druga dva izleta sta zaradi bolezni prof. Planine žal od padla. MD je bilo ves čas tesno povezano z loškim arhivom, ki je sicer samostojna ustanova, a ima prostore na gradu. Od bor je vneto podpiral akcijo, da bi dobil arhiv spričo vse večjega dotoka arhivalij lastne prostore in to v nekdanji nunski kašči, kjer je ELRA izpraznila magazin. Prostore bi bilo seveda treba primerno adaptirati in poskrbeti, da bi bil arhiv ločen od drugih dejavnosti. Arhivu je treba posvetiti vso pozornost, saj je jasno, da brez urejenega arhiva ni misliti na znanstveno odkrivanje loške preteklosti. Odborniki MD so prav tako sodelovali z medobčinskim zavodom za spomeniško varstvo in dajali pobudo in nasvete pri urejevanju starega mestnega jedra. Po načrtu bi bilo potrebno v celoti ugotoviti potek mestnega obzidja, ga po možnosti restavrirati, važnejšim kulturnim spome nikom pa oskrbeti kratek opis. Do 1973 naj bi lastniki hiš uredili fasade in lo kale po načrtu, ki ga bo izdelal zavod. Ko je lani Loški muzej obhajal 30-let- nico, je MD skupno z Loškim muzejem pripravilo na gradu proslavo. Ob številni udeležbi članstva je bila podana nadvse razveseljiva bilanca neumornega dela. Ko gledamo ponosni na prehojeno pot, se ne smemo vdajati samozadovoljstvu. Čakajo nas še ogromne naloge, saj je pred durmi tisočletnica loškega gospostva. Velikim nalogam bomo mogli biti kos le z vza jemnim delovanjem. Ko dajem priznanje in se zahvaljujem vsem požrtvovalnim sodelavcem pri MD, občinski skupščini v Skofji Loki in delovnim kolektivom, pričakujem, da bo isto sodelovanje živelo še dalje in tako dajalo tudi vnaprej bo gate sadove. Tajniško poročilo (Poroča France Stukl) Zadnji občni zbor MD je bil 7. 9. 1968. Novi odbor se je konstituiral takole: predsednik dr. Pavle Blaznik, podpred sednik prof. France Planina, tajnik dr. Branko Berčič, blagajnik Jože Krašovec, gospodar in upravnik LR Tine Kalan, za pisnikar France Stukl, odborniki ing. Ivan Gorenc, prof. Marija Jamar-Legat, ing. arh. Tone Mlakar. Medobčinski za vod za spomeniško varstvo je delegiral v odbor konservatorja Milana Zeleznika, 290 pododbor Železniki Nika Zumra, sindikat prosvetnih delavcev prof. Rozko Tanko, ZB ravnatelja šole Franca Vidmarja, za stopnik Poljanske doline je bil zadnji čas Alfonz Zajec iz Zirov, po službenem po ložaju je član odbora ravnatelj muzeja Andrej Pavlovec. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Evgen Burdych, Blaž Gortnar in Ivo Plestenjak. Vseh sej društvenega odbora med obe ma občnima zboroma je bilo 23, pravilo ma smo imeli eno na mesec razen v času dopustov. Večina odbornikov in zastop niki pododborov iz Železnikov in Zirov so se sej redno udeleževali. Redno so pri hajali na seje tudi člani nadzornega od bora, slabše pa so jih obiskovali delegi rani predstavniki organizacij. S četrtka smo seje prestavili na petek popoldne. Zapisnikar je redno pisal zapisnike sej, odbor je zapisnike na sejah sproti odo braval. Razpravljali smo največ o delu v muzeju, predvsem o ureditvi zbirke NOB, o delu pododborov in o Loških razgledih. Lani smo 31. avgusta slovesno proslavili 30-letnico Loškega muzeja. Dopoldanski program smo nadaljevali v Železnikih, kjer je pododbor pripravil slovesno od prtje prenovljene in povečane železarske in gozdno lesne zbirke v Plavčevi hiši, ki je v celoti postala muzejski objekt. Delo v Železnikih je navdušilo odbor ma tičnega društva, da je 20. maja 1970 orga niziral v Zireh sestanek s kulturnimi in političnimi delavci Zirovci, na katerem so konstituirali pododbor muzejskega dru štva za Ziri. Ta je pričel z delom pri zbiranju predmetov. O njihovi proble matiki bo pozneje poročal predstavnik pododbora za Ziri. Loški razgledi redno izhajajo in to v povečanem obsegu. Prispevkov je vsako leto dovolj in tudi materialna plast iz daje je kolikor toliko urejena s podporo SO Skofja Loka in delovnih kolektivov. Društvo redno spremlja spomeniško- varstvene zadeve na območju Škofje Lo ke. Skušali smo posredovati pri ureditvi razmer v spomeniško pomembnem Ko širjevem mlinu in pri preselitvi kapucin ske knjižnice, žal brez uspeha. Več naših odbornikov in članov je v odborih in ko misijah za praznovanje 1000-letnice lo škega gospostva. Leta 1968 je bilo vpisanih 68 zunanjih in lastnih dopisov, leta 1969 49, letos pa do sedaj 21 dopisov. Relativno upadanje števila dopisov je zaradi sprotnega ukre panja z osebnimi stiki odbornikov. Zaradi ustanovitve pododborov v Železnikih in Zireh bomo danes delno spremenili dru štvena pravila. Društvo ima tačas 3 čast ne, 8 ustanovnih in 620 rednih članov, skupaj torej 631 članov, od tega je 526 naročnikov Loških razgledov. Blagajniško poročilo (Poroča Jože Krašovec) Od zadnjega občnega zbora dne 7. 9. 1968 do sedanjega je imelo Muzejsko dru štvo naslednje dohodke in izdatke. Prejemki so bili: N din vplačana članarina članov . . 5.582,37 za Loške razglede, dotacijo, najemnino in drugo . . . 69.542,11 za oglase in inserate .... 62.043,55 prejemki skupaj 137.168,03 Izdatki pa so bili: za članarino 194,15 tiskarski stroški, manipulacij- ski stroški 42.146,15 honorarji, davek na honorarje, odpremnina, znamke in dru gi stroški 60.863,45 prednakazilo tiskarni za LR št. XVII 27.000,00 izdatki skupaj 130.203,75 Po odbitku izdatkov znaša sal do blagajne 6.964,28 Za oglase v Loških razgledih dolgujejo naročniki kljub večkratnemu opominja nju še vedno znesek 2550,00 din, za kar smo jih spet opomnili. Poročilo pododbora Železniki (Poroča Jože Smid) Plemenita ideja o vrednotenju kultur- no-zgodovinskih predmetov, dejstev in spomenikov je v Železnikih vzniknila v burnem predaprilskem času, tedaj, ko je življenje železnikarskega proletarca za htevalo, da se izkoristi vsaka priložnost za iskanje vsakdanjega kruha, in tedaj, ko je padla tudi odločitev, da poderejo »turn« v Železnikih, katerega kamenje in železo bi pomenilo nekaj dni obstoja za marsikaterega prebivalca v središču Sel ške doline. Tedanji tajnik prosvetnega društva tov. Blaž Gortnar in župan Železnikov tov. Niko Zumer sta umestno ukrepala in do segla, da je ostal starodavni plavž ter tako storila prvi korak k zaščiti tehnič nih spomenikov v Sloveniji. Po vojni je železarsko tradicijo v Želez nikih začela poudarjati in razvijati to varna NIKO, ki je leta 1950 organizirala prvo obrtno razstavo z naslovom »Kovi narska dejavnost v Železnikih v pretek losti in sedanjosti«. Del te razstave je obiskovalce seznanil z zgodovinskim raz- 19* 291 vojem železarstva v Železnikih, drugi del pa z moderno kovinarsko predelovalno dejavnostjo. To je bil prvi zametek da našnje muzejske zbirke. Pojavila se je misel, naj po razstavi dobi te predmete loški muzej. Spet so se našli odločni mož je, ki so se v pravem trenutku zavedali, da je treba starine ohraniti in varovati doma kot dokaz o nekdanjem življenju kraja. Sledil je čas oklevanja, čas odo bravanj in nasprotovanj. Leta 1964 pa se je sestala skupina zavzetih domačinov in članov muzejskega društva v Loki in je jasno nakazala smernice za nastanek muzejske zbirke v Železnikih. Ustanovili so pododbor loškega muzejskega društva. Z odkupom Plavčeve hiše za Loški mu zej in njeno izročitvijo v upravljanje pod odboru v Železnikih je zamisel dobila stvarno podlago. Treba je bilo veliko naporov in navdu šenja posameznih članov pododbora, da je muzejska zbirka dosegla tako obliko in vsebino, kakršno ima sedaj. Za realiza cijo pododbornikovih načrtov so bili se veda potrebni pomembni prispevki delov nih organizacij naše doline in pa požrtvo valno delo tov. Nika Zumra, ki je bil iniciator zbirke, pogostokrat tudi stvarni realizator najpomembnejših eksponatov zbirke. V pritličju Plavčeve hiše je razstava železarstva in rudarstva, ki obsega šest prostorov. V nadstropju je pokazano gozdno lesno gospodarstvo in domača obrt, med katero štejemo sodarstvo in čipkarstvo. Pododbor je poskrbel tudi za organiza cijo med prebivalstvom Selške doline in nabral 42 članov. Z zbiranjem in doto kom članov naj se muzejska dejavnost širše zasidra in naj se ustvarijo boljši pogoji za vzdrževanje obstoječih spome nikov ter dopolnjevanje zbirke. Na neka terih področjih bi bilo treba preiti od amaterskega dela k strokovnim prije mom, za kar pa je potrebna podpora šir še družbene skupnosti in vsega članstva. Nedvomno je, da je muzejska zbirka po memben činitelj za povzdigo kraja, ki naj Železnike uvrsti med opazna mesta naše ožje domovine. V ljudeh naj budi čustveni odnos do življenja in dela naših prednikov, mladini naj pokaže, kakšno je bilo življenje in delo nekoč, kar ji bo koristilo ne le pri pouku zgodovine ter spoznavanju narave in družbe, temveč tudi pri vrednotenju današnjega življe nja. Poglejmo si še delo našega pododbora v preteklem letu! Člani pododbora so se sestali na treh sejah in obravnavali do polnjevanje zbirke, vprašanje članstva, pokritje in vzdrževanje stavbe — Plav čeve hiše, razpečevanje Loških razgle dov in pripravo ter izvedbo občnega zbo ra pododbora. Zelo pomembno je bilo osnovanje čipkarskega oddelka, ki je na stal po zaslugi nekaterih najagilnejših članov pododbora. Zelo dobro je bila re šena letos problematika strokovnega vod stva po zbirki. To nalogo prizadevno in vestno opravlja tov. Antonija Ramovš. Za razvoj zbirke je to posebno pomemb no, ker je sedaj dana možnost, da si zbir ko ogleda čim večje število obiskovalcev. V letošnjem letu jo je obiskalo okoli 2700 ljudi. Da bi naše delo še bolj uspešno zaži velo, je najvažnejše, da dosežemo trd nejšo povezavo z matičnim društvom in da nam tako kot doslej pomaga tudi skupščina občine Skofja Loka. Poročilo pododbora Ziri. (Poroča Alfonz Zajec) Doletela me je dolžnost podati poro čilo pododbora muzejskega društva v 2i- reh, katerega ustanovitveni sestanek je bil 20. maja letos v prostoru krajevnega urada v Zireh. Tega dne smo se zbrali k razgovoru poleg predstavnikov našega kraja še predsednik Muzejskega društva Dr. P. Blaznik, podpredsednik prof. Prane Planina, ravnatelj muzeja prof. Andrej Pavlovec, od političnih organizacij pa predsednik občine Zdravko Krvina, pod predsednik Lojze Malovrh, Andrej Bol- čina in Milan Zakelj. Po daljšem živah nem pogovoru je prišlo do sklepa, da je dozorel čas in da so dani pogoji za usta novitev podružnice v Zireh v sklopu z loškim muzejem. Naloga in cilj te po družnice pa je, naj bi se pripravili in javnosti odprli zbirki: začetek in razvoj čevljarstva in čipkarstva v Zireh, vse skupaj pa popestrili s slikami žirovskih samoukov. Ti dve zbirki bi bili najbolj primerni, da dobita zasluženo mesto v Zireh, Ziri same pa z zbirko poleg zgo dovinske vrednosti še turistično privlač nost. Izbrani čas ustanovitvenega sestanka je bil ravno pravšen, tako da je podod bor takoj dobil v varstvo in uporabo dva izpraznjena prostora v tako imenovani Stari šoli. kjer naj bi se še v nekaterih drugih prostorih namestili stalni zbirki. V ta prostor že zbiramo predmete, ki jih marljivi zbiralci zasledijo po hišah bivših čevljarskih mojstrov ali pri zadružnikih. Obžalovati je, da se to ni zgodilo vsaj deset let prej, saj bi bilo takrat najti do sti več. Kljub temu bomo skušali zbrati čim več uporabnega blaga, ki bo po 292 skrbni izbiri zadostovalo za razumljiv prikaz razvoja čevljarstva. Glede čipkar ske zbirke je omembe vredno to, da (vsaj po obljubi) dobimo od Mlakarjeve, dolgo letne risarke, bogato zbirko vzorcev. Iz teh bo možno izbrati in dati v delo čip- karicam, katere so kos zahtevnejšim pri merkom. Seveda je vse to spet zvezano s stroški. Za začetek smo se za pomoč za tekli k podjetjem. Brez uspeha ne. Sedaj imamo za sproti novi tisoč na razpolago, vendar je to skoraj nič, ako hočemo, da bi urejeno zbirko že videli leta 1973 ob tisočletnici Škofje Loke. Taka je namreč želja in cilj vseh članov pododbora v 2i- reh, ki šteje danes dvajset članov, ter menim, da je taka želja tudi vaša, zato pričakujemo od vas vseh vso moralno podporo, od denarnikov pa materialno pomoč za uresničitev zastavljenih nalog. Poročilo ravnatelja viuzeja (Poroča Andrej Pavlovec) V poročilu na zadnjem občnem zboru in v podatkih, ki sem jih nanizal ob 30-letnici muzeja, smo lahko sledili te žavam, ki so spremljale muzej. Omenili smo tudi muzejski program, katerega smo osvojili za 1000-letnico Škofje Loke, ki predstavlja danes tudi program mu zeja in nasploh muzejske dejavnosti v ustanavljajoči se kulturni skupnosti. Pri poročanju za leto 1969 pa moremo leto 1969 šteti med leta, ko se stanje, kakrš nega smo opisovali v prejšnjih poročilih, popravlja, tako da moremo govoriti že o nekaterih uspehih. O tem govore preure jene zbirke v etnografskem in splošno kulturnozgodovinskem oddelku, razstave v galeriji, medtem ko je največja naloga, ki smo si jo zadali — ureditev oddelka NOB — morala počakati na boljše čase. Kritike, ki jih slišimo na ta račun, so povsem umestne, toda namesto da bi se vse sile združile v obnovo zbirke v Lo škem muzeju, so se vsi muzejski delavci morali usmeriti v urejevanje muzejske zbirke narodnega heroja Jožeta Gregor čiča v vojašnici na Partizanski cesti v Skofji Loki. Ta spominska zbirka je sicer naš oddelek, vendar če kritično pregle damo njen nastanek, moramo ugotoviti, da je zahtevala takšno višino sredstev, s katero bi lahko uredili naš oddelek NOB, za katerega smo imeli odobreno petkrat manjšo vsoto. Edino upanje, ki je ob delu za spominski muzej narodnega he roja Jožeta Gregorčiča bilo pozitivno, je bilo upanje, da se ekipa, ki je sodelo vala, preusmeri in sodeluje tudi pri oddelku NOB. Na žalost pa se je tudi to upanje izjalovilo in obstali smo pred ne rešeno nalogo. Včasih je ob neizpolnje nih nalogah težko govoriti, se opraviče vati, toda v primeru oddelka NOB moram pokazati tudi na dejstva, ki poleg neza dostnih sredstev igrajo še veliko večjo vlogo. Ze v prejšnjih poročilih smo se sre- čavali z zahtevo po strokovnem kadru, predvsem želimo pridobiti kustosa za no vejšo zgodovino NOB. Naloga tega bi bila že zdaj ureditev stalne zbirke, o kateri je toliko govora, po ureditvi te pa bi se moral posvetiti raziskovalnemu delu, ki bi se kazalo v specializiranih razstavah na temo NOB. Te izsledke pa bi bilo mogoče sproti vključevati v stalno raz stavo in tako izpopolnjevati zbirko NOB. Današnje stanje pa je tako, da se z od delkom NOB ukvarjata občasno umet nostni zgodovinar in preparator. Ker ni sta strokovnjaka za področje zgodovine NOB, je jasno, da se še vnaprej lahko vprašujemo o strokovni urejenosti bodoče zbirke. Zato pa smo se odločili, da jo bo mo postavili po starem ureditvenem kon ceptu, če nam ne bo uspelo vsaj hono rarno pritegniti strokovnjaka za to pod ročje. Druga stran je čisto muzeološka, estetska in likovna ureditev tega oddel ka, kjer pa so skoro vse predvidene stva ri naročene in v delu. Omenil bom samo sliko poljanske vstaje, ponazorilno sliko in skico dražgoške bitke, opremo razstav nih panojev, prikaz kurirskih poti, stre ljanje talcev in drugo. Toliko o tem zares perečem vprašanju in hkrati še enkrat ponavljam, ko bo zbirka urejena — pred vidoma za občinski praznik 1971 — bo sicer urejena za obiskovalce, delo na zgo dovini NOB in novejši zgodovini pa bo stalo vse dotlej, dokler ne bo muzej do bil kustosa, kvalificirano moč za to stroko. Ne samo ob oddelku NOB, ampak tudi pri drugem delu se čuti pomanjkanje strokovnega kadra, da omenim samo pod ročje arheologije, ki je pred leti že za živela, izkopavali smo na Lubniku, son dirali gomile v Godeških dobravah, zdaj, ko je Kidričev sklad razpisal veliko raz iskovanje srednjega veka, pa bo vsa ta akcija šla mimo, če se ne bodo zavzele druge ustanove za delo na našem ozem lju. Zato ponavljam tisto ugotovitev, ki smo jo že tolikokrat slišali: v zadnjem desetletju se je osebje Loškega muzeja zožilo na minimum. Predvideno delo za 1000-letnico Loke in za program dela v bodoči kulturni skupnosti pa se je po večalo. Kakšen je ta program, smo sli šali in zapisali že ob tridesetletnici mu zeja. Uresničitev tega programa bi Loški muzej postavila v sam vrh kulturnega življenja Loke in utrdil bi si primat, ki 293 ga uživa v slovenski kulturni javnosti. Upam, da bo muzej to tudi dosegel, saj se mu odpira možnost s programom Mu zejskega društva, ki si je zadalo nalogo, da poleg pododbora v Železnikih in nje gove zbirke osnuje zbirko čevljarstva in cipkarstva v Žireh, kjer že deluje letos ustanovljeni pododbor. Tako muzej dejan sko sledi zamislim muzejskega društva in prevzema v svoje področje zbirke izven Škofje Loke. Vse to povečuje zanimanje za muzej in za muzejsko dejavnost, k temu pripomorejo tudi občasne spre membe zbirk v samem muzeju na gradu, razstave in prireditve, kakršna je Gro harjeva slikarska kolonija in Mala Gro harjeva kolonija, v kateri sodelujejo po leg učencev slovenskih osnovnih šol tudi učenci iz drugih republik. Menim, da iz leta v leto naraščajoče število obiskovalcev potrjuje politiko mu zeja, ki s stalnim spreminjanjem zbirk ustvarja zanimanje za muzej in živ stik z občinstvom. Struktura obiskovalcev, če jih delimo na posameznike in na tiste obiskovalce, ki obiščejo muzej v skupi nah, je že nekaj let nespremenjena in porazdeljena na polovico. Tako je v letu 1968 obiskalo muzej brez obiska v gale riji 12.045 posameznikov in 10.145 sku pinskih obiskov ali skupaj 22.190 obisko valcev. Od tega je bilo 1274 tujcev. V letu 1969 pa je bilo 11.320 posameznikov in 11.839 skupinskih obiskov ali skupaj 23.159 in od tega 1431 tujcev. Ker smo že pri številkah, bi k pregledu števila obiskovalcev rad dodal še raz merja med funkcionalnimi, za dejavnost tako potrebnimi sredstvi in med stroški za operativne izdatke ter med osebnimi dohodki. Izdatki za funkcionalno dejav nost so se v letu 1969 dvignili na 22,52 »/i od 15,17 Vo, kolikor jih je bilo v letu 1968. Operativni izdatki so se zmanjšali od 23,42 »/o v letu 1968 na 17,26 »/o v letu 1969, stroški za osebne izdatke pa so se od 61,41 °/o v letu 1968 zmanjšali na 60,22 odstotka. S temi razmerji pa smo se pri bližali razmerjem, ki jih bo uzakonila tu di bodoča kulturna skupnost, in bomo v novi način financiranja prešli brez bo lečih posegov in ne da bi trpelo delo. Če prav se je odstotek v celotni gmoti ob činskega proračuna za muzej ustalil in je dejansko na nivoju izpred petih let, pa nas kulturna skupnost s svojo ustaljeno in prožno sistematiko financiranja pod pira v upanju, da bo mogoče vse zadane naloge uresničiti, da nam ne bo treba več prodajati muzejskih prostorov in zbirk raznim filmskim ekipam. Konču jem z vedrim pogledom v bodočnost, po sebno sedaj, ko je razumevanje s strani občinske skupščine za naše skupno delo takšno, kakšrnega bi si lahko želeli vsi muzeji. Po poročilih je dr. Blaznik odprl de bato. Dr. Skerl je v imenu Zgodovinskega društva za Slovenijo, čigar član je naše društvo, pozdravil naš občni zbor in nam zaželel še dosti uspehov. Sporočil je, da bo prihodnje zborovanje zgodovinarjev v Skofji Loki in bo posvečeno tisočletnici loškega gospostva. Dr. Blaznik se je za bodrilne misli zahvalil. Prof. Planina je pojasnil stanje Loških razgledov in pove dal, kako pisana bo letošnja številka. Uredništvo je imelo v načrtu, da bo po višalo avtorske honorarje, ki so pol nižji kot pri drugih podobnih zbornikih ali re vijah. Vendar to najbrž ne bo mogoče kljub podvojitvi taks za oglase in občin ske dotacije, ker bomo ves višek porabili za povečane stroške s tiskom. Dr. Blaz nik se je uredniku zahvalil za njegovo prizadevnost Član in prijatelj društva Božo Račič je sporočil, da je njegova zbirka slik o čip karskih tečajih nekdanjega Drž. osred njega zavoda za žensko domačo obrt na voljo za preslikanje za muzej. Dr. Blaz nik se mu je za prijaznost zahvalil in za ključil razgovor. Poročilo nadzornega odbora (Poroča Ivo Plestenjak) Na zadnjem občnem zboru so bili iz voljeni za člane nadzornega odbora: Ivo Plestenjak, Blaž Gortnar in Evgen Bur- dych. Člana Ivo Plestenjak in Blaž Gortnar sta pregledala društveno stanje. Ugotovi la sta, da je blagajnik pravilno vodil bla gajniško knjigo, da je dokumentacija pra vilna ter da se finančni rezultat ujema z zadnjim izpiskom in z gotovino. Delno sta pregledala tudi seznam Mu zejskega društva ter kartoteko Loških razgledov. Ugotovila sta, da je zaradi od hoda tov. Grošlja nujno potrebno, da pre vzame vodenje seznama članov Muzej skega društva ter kartoteko Loških raz gledov za to odgovorna oseba, ki naj bi te sezname, posebno pa kartoteko Loških razgledov dopolnila in izpopolnila. Prav posebno pozornost pa je posvečati vpisu novih članov društva ter ekspeditu Loš kih razgledov. Nadzorni odbor je bil, vedno z enim ali dvema članoma pri sejah upravnega od bora ter tako spremljal vsa dogajanja v društvu. Za dosedanji upravni odbor predlagata razrešnico s pohvalo. Občni zbor je predlog o razrešnici z aplavzom sprejel. 294 Volitve: Listo za novi odbor je predlagal Blaž Gortnar iz Železnikov, i. s.: dr. Pavleta Blaznika za predsednika, v odbor pa dr. Branka Berčiča, ing. Rajka Branka, prof. Jejo Jamar-Legat, Tineta Kalana, Jožeta Krašovca, prof. Janka Kreka, sodnika Dušana Ogrizka, prof. Franceta Planino in prof. Franceta Štukla. Zbor je naštete enoglasno potrdil. V nadzorni odbor je Andrej Pavlovec predlagal Iva Plestenjaka, Evgena Bur- dycha in Janeza Sedeja iz Zirov. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Sprememba pravil: Prof. Planina je pojasnil, da je treba zaradi poslovanja pododborov spremeniti pravila tako, da bodo, čeprav povezani z muzejskim matičnim društvom, vendar samostojni v poslovanju z banko. Zato je predlagal naslednje spremembe: Cl. 2, Namen društva Dostavi se: Društvo ustanavlja po po trebi in možnostih pododbore, ki na svo jem območju delajo za namen društva in prirejajo lokalne muzejske zbirke. Pod odbori so pravne osebe in imajo svoja pravila, ki jih po soglasju društvenega odbora potrdi občni zbor pododbora. Cl. 9, Občni zbor Pri točki 1 se za besedilom redno od- borovo poročilo dostavi in poročilo pod odborov. Cl. 10, Društveni odbor Namesto besedila v 1. odstavku »V od bor imenujejo svojega predstavnika dru štveni pododbor v Železnikih, do usta novitve pododbora v Poljanski dolini tamkajšnja turistična društva« se postavi: V odbor imenujejo siJOje predstavnike društveni pododbori. .. Čl. 12, Nadzorni odbor Na koncu se dostavi: Po naročilu dru štvenega odbora in po dogovoru s podod bori pregledajo tudi poslovanje podod borov. Predlagane spremembe je utemeljil še ravnatelj Andrej Pavlovec, nakar je obč ni zbor spremembe soglasno sprejel. Razno: Ravnatelj gimnazije Lojze Malovrh je kot podpredsednik v imenu občine zaže lel, da bi muzejsko društvo usmerjalo svoje delo v praznovanje tisočletnice lo škega gospostva in se zahvalil odboru za dosedanje delo. Po zaključenem občnem zboru je ing. Rajko Brank predaval o turističnih zani mivostih krajev. Predvajanje je pojasnje vala množica diapozitivov in na trak po snet govor in glasba. 295