S$©t*. 4.
tate EiBssti £sa la pesti
Trsi —	dne 27. јјапмагја t»27.
Posamezna štev. stane 30 stotink.
totošl® IV,
Prof. Albert Sič
Gradarska ul. 18	LJUBLJANA
JUGOSLAVIJA
"i-T
1CE
za inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (63 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'2Q, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 30 stot za besedo, najmanj L 3"— _________
Okrožnica načelnika vlade na vse prefekte.
ti j e. Fašistovski prefekt ni .prefekt j ma z Nemčijo. Rekel je, da bo vedno
Začetkom tega leta je gospod, miti kamoristične in volitvenja Mussolini izdal na vse prefekte Iške ostanke starih režimov. Ka okrožnico, v kateri so dana tem poslednjim navodila glede postopanja. Take okrožnice so bile svo-ječasno — pod prejšnjimi vladami — tajne in strogo zaupne. Danes ni več tako. Nasprotno! Gospod načelnik vlade izrecno želi,
1 iz demo-liberalnih časov. Tedaj | obračal parlament o početku poga i je bil prefekt v prvi vrsti volitven janj z Nemčijo. Sicer m obljubil nem-lagen,. Sedaj, to se o volitvah
;govori več, menja prefekt lice in, praznitev Porenja predno poteče rok, slog: prefekt mora dajati vse po-; določen po versajski mirovni pogod-bude, ki so v čast režimu ter mno,-1 bi. V svojih nadaljnih izvajanjih je kor pri nadzorovanju mora pre- ?дј0 njegovo moč in njegov ugled'orisal odnošaje napram Italiji, špan-fekt v smislu ustavnih zakonov toliko v socialnem kolikor kul-j ski in Kitajski, režima izvršiti čiščenja, ki so po.- turnem pogledu. Vprašanj, ki mu-g	Kitajska,
trebna v nižji birokraciji, ter («jjo prebivalstvo v določenem hi-! Vsa pozornost evropskega tiska označiti stranki in odgovornim pu — stanovanja, draginja, sej je obrnjena na Kitajsko mesto š&n-organizacijam škodljive elemen- mora lotiti prefekt. Prefekt je oni,! saj» pred katerim se godijo za Kitajte. Fašistovski prefekt mora uka- ki mora paziti, da ukrepi vlade j i.zridno	in pomembni, do-
da-se ta okrožnica prijavi v jav-jzati, da se odstranijo in spodijo iz glede javnih del ne naletajo na: skil/iiacijonanstov^te. s Vem nadia nih listih, da zanjo doznajo naj-1 vsake organizacije ali režimskih ovire krajevne narave. Po novi j za(inja‘ trdnjava ‘ tujcev "in je v tem širši krogi prebivalstva. Zato ho-1 sil vsi afaristi, koristolovci, na- upravni in korporativni uredbi se trenotku skoro odklenkalo nadobla-čejo1 tudi «Novice» to okrožnico j tvezači, prodajalci dima, mevže, morajo, pri prefektu stekati konci sti tujih držav na Kitajskem. Roji obširne, priobčiti, in storijo to tem;oni, ki bolujejo na politikantski vsega življenja pokrajine in od pred tem milijonskim mestom se še rajše, v kolikor so v teh navodilih bolezni, nečimemeži, sejalci ne- prefekta mora dobivati življenje! vedno^vršijo z vso ljutostjo in gro gospoda vladinega načelnika tudi odredbe, ki dajejo naši narodni manjšini gotove pravice in garancije,
da bi se prav strogo, izvajale, iništvih bivših bojevnikov nepri- organizacije ali v obliki resoluci-! jo v svojih vrstah tudi ženske, ki so
memo moralno premoženje zma- je. On mora izkopavati neizraže-j povečini dijakinje. Tem se je posre-ge. Matere in vdove padlih v vojni ne potrebe in le preveč prezirane j čilo. priti v Šangaj. Gastniki Sangaj-in fašistov, udruženje pohabljen- bede, tako da bo mogoče pobolj-jske ,af4iade f° sicer vedeli, da so te cev in invalidov, zlatosvetinjci, šali moralne, in politično v globi-1вГdii^Mm^^nalT^ako sinji trak, udruženje bojevnikov, no in pokazati ljudstvu, da faši-1 premamlti, da so jim na čast priredili prostovoljcev m druga manjša stovska država ni egoistična, celo svečan sprejem in obed. Med potvorijo skupnost za, režim drago- hladna, brezsrčna država. Brez de-! jedno so pa dijakinje potegnile sa-cenih sil. One dajajo režimu ne- magoštva in servilizma delati do-: mokrese m usmrtile nekaj častnikov, sebično privoljenje milijonov Ita- bro ljudem, ki to zaslužijo. To: Tako ima šangajska armada nekaj lijanov. To so oni Italijani, ki so delo pomaganja in sočutja se nm-jmani-.. ...	...
M ^ f^inetiločev ra Posebno uveiljavljati napram 'p/je g^ar'dikte Calig-TsÄ slavnih mrtvih, so Italijani, ki so novim pokolenjem, ki se uvršču-j&osJlef д/п1 odločilj da pomaga kan-se borni m so krvaveli skozi sti- jejo v balih m v avangvardijah.! tonskim nariionalistom ne tuirem rideset mesecev, so Italijani, ki Treba je upoštevati to mladost v!Zadnja 'poročila popravijo, <la je nosijo v svojem mesu znamenja svetlobi velike obljube fašistovske; Čang-Tso-Lin' poslal nekemu angle-žrtve in izvršene dolžnosti. Pre- Italije za bodočnost. Sklep: To soškemu listu poslanico, v kateri po
umnosti in razporov in vsi, ki ži- pokrajine podžig, sporedbo ^lšio^N^prhrier6^kak^iiavdiišc-iV in
javno. Italija je zamogla v razli- potiebam ljudstva tudi tedaj, ko kantonski hacijonalistij naj služi sle-glede katerih želimo le, j ko od drugih dežel ohraniti v dru- se ne morejo očitovati preko kake deči dogodek: Kantonske čete šteje«
bi se tako preprečilo gotove dogodke, ki so bili v preteklosti mogoči, a bodo v bodočnosti, ko se bodo nova navodila morala izvajati v smislu stroge fašistovske discipline, nemogoči. Mislimo tu predvsem na ojster nastop gosp.
Mussolinija proti «skvadrizmu» in sploh proti nasiljem, pustošenjem, represalijam itd.
Priobčamo prvi del, ki vsebuje bolj splošna navodila, v glavnih obrisih, drugi del, ki se tiče bolj fašistovskega režima, pa doslovno. Želimo, da bi ta okrožnica za res dosegla svoj cilj: popolno po-mirjenje duhov in zavladanje popolne pravde.
Gosp. Mussolini opominja predvsem, da je prefekt naj višja državna oblast v pokrajini. Zato so prefektove pravice velike:, pa tudi njegove dolžnosti so velike. Njegova glavna dolžnost je, varovati čast, interes in ugled države. In fašistovska stranka danes ni nič drugega kot orodje državne volje.
Proti sovražnikom režima se je treba sicer neizprosno boriti, toda ie s sredstvi, ki jih dovoljuje zakon. Kajti danes, ko je vlada in režim isto, in ta vlada razpolaga pojmovanju.
* vsemi sredstvi, da lahko pre-i	Igzea, seJ. igramMll v
preči vsaki opor, incrajo »V-'A onahrvreden držali. Bilo pa je po-razni «ostanki», ki nimajo v ec	trebim, da se to pojmovanje, ta za
fekti. fašistovskega režima morajo.smernice. Vem, da ste zvesti pred- j пиЈа tujcem na Kitajskem svojo po-upoštevati te sile v na j večji meri, stavnild fašistovske države. Izvar | ^e4aU|^latticaCgotovoS^bir^to"
obdati s sijajem delujoče simpa-1in zvesto.	*	iškim rnktatoriem^0^11111 Z Uiandzur'
TEDENSKI PREGLED
ITALlviA.	zadnjimi je tudi fašistovski tajnik
Fašistovska revolucija je preustro- ха g eniško In tržaško pokrajino, ki jila državno življenje. Kakor je bilo ie bil imenovan za generalnega kon-že večkrat rečeno, ne obstoja več de- zula v Marseille-u. mokratsko-liberaina država. Umak- ;	JUGOSLAVIJA
nila se je novemu pojmovanju drža- Ja l ij . nreživela nretečeni ve, umaknila se je fašistovskemu A l9,,1? 16 l Potečem T. X- '	*	teden oblastne volitve. Vse stranke
Fašizem ni ostal samo	oc
so z živahno agitacijo napele vse svoje sile, da pokažejo svoj uspeh. Volitve so potekle v popolnem miru, _______ le glasovalo je komaj nad polovico
mena. T= velja zlasti za «kvadri-рг.кШмТВбм	Ј££
zem». Vsaka protipcstaxmost mo- ! vede. V tem trenutku pa je postala ra nehati. Ne le tista, ki se pojav-j stvar težavnejša, kajti fašistovska
Ija v
nizkotnih nasilij, ki škodujejo re-
movati največji uspeh samostojna
obliki krajevnih izbruhov вП^каТн^еТа’polastila"“evolurifo-	p^vSlo HZo°z^!o%.
narnim potom države, .ni razpolaga- ®potitikai> ^čnna. da je rezultat na-
žimu in sejejo nepotrebne in varne jeze, temveč tudi na pr oti-
ra 80%.
la s šolanimi možmi, ki bi zamogli	Ta^aT-^foMtoŽlih S
polastiti se na mali vse obširne dr- ,	,..	.	. P.
lavne organizacije, ker je imria v sIanCev; radlćevcl ~ 264 = davidovi-
slancev; radidevci — 264;
: EEtlf/bECEHEE uto<i-satorj£i,iNemgi .„iž,“!1!:
k^” i= ves drinvni ,parat	'h	Angltika.
-	..... ■ Toda v nekaj letnih izkušnjah si Lloyd George je že dolgo vojeval voj-
je fašizem vzgojil nekatere mlade no z vodstvom liberalne stranke. On, sile, ki so nadomestile stare. In to ki ima v oskrbi strankine fonde, je se je zgodilo pred nedavnim, ko so zahteval nadzorstvo nad stranko. In
bili imenovani novi prefektu Brez ker mu niso hoteli ugoditi, kar je ra-1 zelo potrebni zveze s svetom. Se-dvoma bodo ob prvi priliki sledili zumljivo, je kratkomalo zagrozil, da daj se resno misli na zgraditev
mir se ne sme kaliti niti v najmanjši meri. Prefekt mora tudi delovati za spravo, ravnotežo, mir in pravičnost.
Nadalje pravi okrožnica doslovno:
Celoten m oblasten režim, kot je fašistovski, mora posvečati največjo brižnost in skrajno vestnost vsemu, kar se nanaša na u-pravo javnega premoženja. Večkrat sem rekel, da je denar ljudstva svet. Treba je torej, da so vse uprave od občin do sindikatov predmet najbudnejše pazljivosti in pridnega nadzorovanja. Fašistovski prefekt mora biti v stalnih stikih s poteštati. Vsi oni, ki gospodarijo z javnim denarjem, morajo biti najčistejšega poštenja. Posebno v južni Italiji mora prefekt fašistovskega režima vzpostaviti dobo absolutne upravne moralnosti, mora odločno zlo-
Dnevne novice
Za potne liste čez mejo.
Od sedaj naprej bo izdajanje potnih listov privatnim, osebam za inozemstvo pridržano le ministrstvu notranjih zadev. Ministrstvo za zunanje zadeve pa bo izdajalo potne liste samo diplomatom in državnim uslužbencem.
Prošnje privatnikov za potne liste treba nasloviti na ministrstvo za notranje zadeve in na njemu podrejene urade.
Pokojnine državnih upokojencev
Državni upokojenci bodo kmalu začeli prejemati višjo pokojnino, kajti povprečna višina pokojnin se je dvignila od 1635 mi 3029 lir.
Tabele o poviških so že sestavljene, sedaj jih pregleduje računski dvor. Ko bo to delo končanu, bodo upokojenci prejemali višjo pokojnino.
Železnica med Pazinom in Labinom
je zelo potrebna. Tamošnji kraji, skozi katere naj bi tekla proga so
tem drugi. Tako Fašizem v Italiji polagoma zamenjuje uradnike prejšnje demokratsko-Hberaine države s svojimi.
Če je bilo to zamenjavanje stavnikov države v deželi sami težavno, je bilo tem težavnejše nadomestiti staro italijansko diplomacijo z novo.
Zadnja poročila v italijanskih listih pa poročajo, tla se je zgodilo tudi to in sicer precej radikalno.
Na važna poslaniška mesta so prišle te nove fašistovske moči.
Novega italijanskega poslanika je dobil London, Rio de Janeiro in Madrid, dočim je bil pekinški posla-
ne bodo videli niti beliča, če ne sprejmejo vodstvo njegovih pogojev, j Pred denarjem so se Angleži uklonili in sprejeli vse njegove zahteve.
električne železnice med tema dvema istrskima mestoma. Neka komisija, kateri predseduje sam
pred-1 Lloyd George pa se je obvezal dati Prefekt iz Pule, je že obhodila ii-
toliko in toliko denarja strankine namene.
njegove zunanje politike.
Te dni je Briand podal pred zbornično komisijo za zunanje zadeve poročilo o stanju stranke zunanje pp-nik premeščen v Moskvo, dosedanji. litike. Najprej je dejal, da se vsi čla-pcslanik v Moskvi pa je bil preme- ni vlade strinjajo z njegovo politiko ščen v Pariz. Ravnotako so bili pre- in da so lažnjive trditve o nespora-melčeni nekateri konzuli, nanovo pa znmljenju. On in vlada sta trdno od-so bili imenovani štirje konzul L Mod ločena nadaljevati politiko sporazu-
na leto vjste kraje in pregledala zemljišče.
Lipa j mo, da ne ostane samo pri Francoska	j pregledu, ampak da bo labinske,-
Nima lahkega stališča Briand s ‘ Plinska železnica tudi v resnici svojim stremljenjem poravnati vsa tekla, nasprotja med Francijo in Nemčijo.
Celo člani vlade baje ne odobravajo
Češke-slovaško konsumno zadružništvo
Da je konsumno zadružništvo, na Češkoslovaškem zelo razvito govore dovolj jasno naslednje številke:	V letu 1925. je «Velkonä-
kupni společnost kensumnich družstev» (Društvo za nabavo blaga konsumnim zadrugam) oddalo za 544.852.947 kron blaga: to bi bi-
lp približno 14.000 vagonov po 10'bežni do človeškega rodu ukradel!
fon na leto. To nabavno društvo pa ni edino, ki zalaga češke zadruge, te dobivajo blago tudi drugod, a v manjši meri. Ta centrala, ki dobavlja blago tudi drugim institucijam in ga deloma pošilja tudi v inozemstvo, poskuša osamosvojiti se tudi s produkcijo. Tako je v letu 1925 sezidala tovarno za nadomestek (surogat) kave in laboratorji za kemične preglede. Sedaj gradi velika skladišča v Pragi in kupila je na j večji mlin češkoslovaške republike v Kyjovu. V Pragi in v Moravski Ostrovi ste bili zgrajeni tovarni za mesne izdelke z velikimi ledenicami. 17 % vsega prodanega blaga v letu 1925 je prišlo iz tovarn «Velkonäkupne s pol e čn o s ti». Družba ima 39 milijonov kron kapitala. V vodstvu, v tovarnah in pri razpošiljanju blaga te dobavne organizacije je zaposlenih 932 ljudi.
V državi pa obstoja še druga ta
bogovom ogenj in ga prinesel ljudem na zemljo.
Vse so grški bogovi dali ljudem; lepoto in moč, pamet in voljo, ali ogenj so hoteli imeti oni sami.
V svetem pismu stoji zapisano: Mojzes je zagledal goreči grm, iz katerega je slišal glas: «Sezuj svoje noge, ker sveto je mesto, Kjer. stojiš. Jaz sem Bog tvojih očetov.»
POZDRAV NAŠIH VOJAKOV
Srčne pozdrave pošiljamo slovenski fantje iz Speci je, ki. smo vasi rešeni po tukajšnjih bojnih ladjah, starišem, bratom sestram in dekletom, posebno pa letniku 1907, ki nas v kratkem obišče.
Mnogi ste že pozabili na nas. a mi se vas kljub temu spominjamo in pošiljamo potom «Novic» najlepše pozdrave. — Peric Anton - Bilje, Vol-i čiČ Ivan - Komen, Paulina Josip -Pliskovica, Stanič Marjo - Brestovica,
nih jezičkov.»
Tudi naši pradedje so častili o-genj kot boga in ga molili.
In še danes gori pred Naj svetejšim ogenj, majhen plamenček, simbol življenja in ljubezni.
Solnce je izvor vsega življenja, a solnce je ogenj. Ogenj je torej prvi početek vsega kar živi.
Tudi v duševnem življenju nam je treba ognja, tudi našim dušam je treba gorkote, je treba ljubezni.
Imamo toliko in toliko prosvet-ka centrala, nemška, ki pa dobav-|nih društev. Kaj pa je prosveta? Ija blago le zadrugam v nemških | Beseda nam pove, da je svetlost,
V Novi Zavezi pa stoji zapisano:'Antonič Franc - Brestovica, Maru-«Prišel je sv. Duh v obliki ognje- Sie Ferdinand - Opatjeselo.
krajih. Ta organizacija ima pri bližno polovico toliko dela kot češka organizacija.
Obe društvi sta medseboj v najbolj prijateljskem razmerju in kažejo se že jasni znaki, da se bodeta obe društvi združili.
Čehi razumevajo pač bolje kot mi kolike važnosti je zadružništvo za povzdig narodnega gospodarstva.
NAŠI CILJI NA PROSVETNEM POLJU
Ali bi naš prosvetni pokret dosegel cilj, ki mu ga danes stavi-
svetlost uma, a svetlosti ni brez ognja, brez ljubezni. Zato nam je treba ognja, treba nam je ognjenih ljudi, ki se bodo trdno oklenili vsega, kar je naše, vsega., kar nam je in nam mora biti drago.
Vse naše delo naj ne bo samo površno, radi dela. samega, radi časti in lepote; delo naj bo doživljeno, naj izide iz ognja, ki gori v
OSLOM PREPOVEDAN VHOD!
Rimljanom se je osel najbrže strašno zameril četudi je revež edini imel to čast, da je nosil našega Odrešenika. Po najnovejših pravilnikih, ki veljajo za prestolico naše države, ne sme noben osel več, v mesto. Kadar bodo rimski učitelji učili svoje paglavce o oslu, bodo morali z njimi napraviti izlet na deželo, da srečajo tam kakega osla.
K sreči, da ni Trst glavno mesto Italije, kajti potem bi morale naše mlekarice poslati osle v «penzijon» in si kupiti — motociklje.
«Vez»
list za naše Istranke, je v svojem drugem letu popolnejši in lepši. Ima tudi platnice z lepo naslovno stranjo, ki jo je narisal naš mladi umetnik Milko Bambič. Naši Istrani so že večkrat pokazali, da zmorejo mnogo; tudi «Vez» jim je v čast. Želimo temu prepotrebnemu listu, da se razširi med ženski svet hrvaške Istre in da se čim-
vseh naših srcih do zemlje in do| bolj spopolni! ljudstva«.
Ogenj, ljubezen naj postane gibalo vseh naših del in vsega našega mišljenja; potem ne bodemo'za večerjo ali kosilo, kupi teste-mb, ako bi se omejil samo na me- poznali omahovanja in obupa. Inine PEKATETE A le sto, trge in večja središča? Gotovo! Kjer ni ognja ni življenja. Ker j ...	"
ne, kajti prav radi onih poza bije-j pa mi hočemo živeti, hočemo o-	J 1	’
nih in zanemarjenih ljudi je ta!gonj, hočemo ljubezni, hočemo pokret tu. In cilji tega plemenite-i ognjenih ljudi.	M. V.
ga gibanja ne morejo biti nikakor popolni, ako izločimo, iz njega naše male vasice, najširšo plast ljudstva, ki je najštevilnejša in izobrazbe najbolj potrebna.
Nove naloge nalaga danes življenje našemu kmetu, zato mora imeti tudi večje duševne zmožnosti. V tem je bistven vzrok vsega prosvetnega stremljenja. Na,
Hočeš kaj boljšega
one so ki se vdobe v zavojih po 7, kg in 1 kg z napisom PEKATETE.
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
IZ GORICE.
Zadnjič so tožile «Novice» čez našo nemarnost. Saj bi nam lahko očitale, da smo postali prevzetni odkar se je naše mesto povzpelo na prej ome-drugi strani pa so ljudske plasti njeno mesto. Pa ne samo to, tudi kulturno zelo prizadete. Zlasti razširilo se je naše mesto, ker se mu deca in mladina se ne more raz- i0 Priključila vsa okolica. Veliko se mahniti kot bi hotela, ovira jo de-Nf f v£J 6as Plsal° o tem in uteme-ln Siromaštvo in tisoč dmtoh n ;Sevalo, a za nas. ruti za okoličane 10,i^r0irŠ ™ 1П 11®ос	0 m vse to velikega pomena. Kjer je
kolscm, ki tisce vanjo. Koliko du- bila prej revščina, je tudi sedaj, ševne energije ostane tako med:	Zadnje čase so nekaj razpravljali
narodom nezbujene in neizrablje- o vodovodu, ki ga imajo v kratkem ne. Koliko ljudskih inteligentov in zgraditi. Naš poteštat sen. Bombič samoukov nam vzame ta kulturna i® Prišel skupno z občinskim svetom zanemarjenost najširših plasti. ~° sklepa,Ma se ima v najkrajšem Pa VzUU-rx rTv.nXaiaV, n, v...,vvvw«m času izvesti načrt «Rimske vodovodno i značaj ,v m razumnih ne дги^ђе» o vodni napeljavi iz reke
.	.	. .	. Hubelj. Delo bo prevzela že omenje-
Prozeti s temi mislimi in z mi- na družba. Ta vodovod bo oskrboval slijo na naše nove naloge, na de- z vodo tudi vso okolico Št. Peter, Ib, ki nas čaka, na našo pot v bo.- Štandrež, Podgoro in celo Ločnik. dočnoeti, skušajmo posvetiti z Izvzet je Solkan, ki ima že lasten bakljo duhovnega preporoda med vodovod.
najgloblje naše plasti, v zadnjo r Raze? vodovoda bodo zgradili v „„Х?	. x	F ’	. J Gorici tudi novo tramvajsko progo
vasico m še take. zakotno m rev- Gorica - Št. Peter. Baje se je občina no kočo. In kadar med nami -2e pogajala z podjetjem Brunner, ki »e bo več analfabetov, ko bodo bo prevzelo to delo. Vse to kaže. da imele vse naše družine svojo se skuša naše mesto vnovič dvigniti, skromno knjižnico z naj potrebne j- Culi smo, da bo začelo dramsko Šimi knjigami, ko se bo v naših društvo zopet uprizarjati slovenske družinah posvečalo več skrbi in Pradstavei ki. 50 sedaj baje zopet do-pažnje našim otrokom, k„ hodo v* Ж	tako Ä
aasi Kmetje organizirani v zadru- grešamo predstav. Upamo in želimo, gah z namenom gospodarske sa- da bomo mogli v kratkem kaj poro-mopomoči, ko se bodo po naših čati v tem oziru, društvih kresale duševne zmož-®ošti in energija naše mladine, ta-
laI??’ da !C Malo veselega se čuje iz te naše nas pi os vetrn pokret našel prave sole, ta pa bo mogoče vesela, pa le cilje m pota ter da so med nami za nekatere. Ravnateljstvo je nam-
TOLMIN Iz učiteljišča.
ugodna tla, iz katerih klijejo značaji.
Ognjeni ljudje
reč prejelo nazaj po 30 lir, onih dijakov, ki so jih nekdaj plačali za telovadbo. Dijaki, ki bivajo v Tolminu, TT ,	.	.....	. so ta denar že prejeli, ne pa ostali
v starogrški pravljici je zapisa- iz drugih krajev. Med temi je skoraj no, da je v gorovju na neki skali cel lanski zadnji letnik. Kdor se to-z debelimi verigami priklenjen ve- rej hoče okoristiti s temi lirami, naj Ukan Prometej in da obletavajo se potrudi do časa! tega reveža črni vrani, ki mu trga- Začel se je poučevati tudi vero-
jo iz odprte rane jetra, ki se pa £аик’ kar.s® do danes m vršilo,
vWa™	__rf l£er Je manjkal duhovnik. Sedaj pa
po m .p oti spet zaraščajo. Bo- je za pučevanje tega predmeta, ki je govi so na ta,.L način kaznovali sicer neobvezen, preiel nalogo gosp. Prometeja ker je ta v veliki lju- tolminski dekan. Tudi tečaj za itali-
jansko literaturo, ki ga vodi g. prof. Delfino, je začel. Razdeljen je na tri oddelke: za nižjo gimnazijo, za višjo in za učiteljišče. Nedijaki ga ne ob-liskujejo. — B. V,
ROBEDIŠČE.
«Ali je mogoče, da je prišel glas iz Robedišč v «Novice», bo vprašal marsikdo, ki pozna našo vasico in ve, kam nas je Bog postavil. Zares, visoko smo, menda celo Mohamedova nebesa niso višje, a s tem še ni rečeno, da smo v nebesih. V miru smo že, pa v mrazu tudi.
Zadnje čase nas je zapustil naš g. učitelj Skočir, ki je dobil odpustno postopanje. Zelo ga pogrešamo, ker se nam je res priljubil. Delaven fant, ki se je trudil na vso moč za našo revno deco, ki mu je iz srca hvaležna za vse, kar je storil zanjo. Naj ga Bog živi, kamor ga bo usoda peljala!
O zadružništvu in naših poteh
Zadružna gospodarska misel še ni prodrla v našo vas. Povsod slišimo in čitamo v časopisju, kako nekatere vasi tekmujejo med seboj v zadružnih mlekarskih društvih, le pri ! nas je ostalo še vse v prvotnem, pre-! prostem stanju. Sploh nimajo neka-|teri niti smisla za mlekarno in se i jim zdi težko vpeljati tako «novo-; tarijo» v vas, češ, saj imamo večji i dobiček tako, da sirimo v «kompa-inijah» in povrhu še medemo maslo.
I Zopet drugi so mnenja, da je dobra j misel mlekarna, a da so razne tež-! koče z zidavo poslopja in z nabavo i mlekarske priprave. Slednjim bi od-I govoril, da se take težkoče dajo pač ! lahko premagati in bi priporočal, da bi se zedinili z ostalimi sovaščani v zadružni mlekarski misli, ker je pač nekako sramotno slišati o vasi, ki ima najboljšo kakovost živine in količino mleka (500 1), da nipia svoje lastne mlekarne. Saj je prav mlekarna edini vir dohodkov našemu kmetovalcu zlasti, ker pada zelo cena živini. Torej malo preudarka, treznosti in zedinjenja v tej važni gospodarski misli.
Druga nadloga naše vasi so naše poti, ki so zelo zanemarjene, da se res lahko imenujejo «kozje poti», da ponekod so te lepše. Zlasti ona proti !Logjem kot tudi ona proti Podbeli.
; Gospodarska kriza naše vasi tiči rav-! no v tem, ker je brez ceste in ima slabe poti. Smo pač deloma sami krivi, da pot razpada, ker se le preveč zanašamo drug na drugega, da jo popravimo, a pot je vsak dan bolj v slabšem stanju, tako da že ni več varno hoditi po njej. Posebno zadnja povodenj ji je zadala občutne udarce. Sedaj je bolj podobna razritemu prekopu kot pa poti, po kateri občujemo dan na dan z Loguii in Breginjem, kamor nas silijo občinska opravila. Torej vaščani, združimo še skupno in vsakdo naj pomaga, da se naše poti dvignejo iz tega tako kritičnega položaja in da bo pot v našo vas bolj dostopna. Tudi bližnja vas Logje bi lahko pomagala k popravi poti, ker služi tudi njenim prebivalcem kot dohod k občinskim gozdovom, kamor hodijo dan za dnevom po drva. Upamo, da tudi naš novi g. občinski načelnik nam bo pomagal v tem oziru ter se zanimal za blaginjo naše vasi.
SELA PRI VOLČAH.
Naša vasica je pomaknjena nad glavno cesto in leži na skritem kraju. Nič prometa ne gre skozi našo vas in je morda tudi vsled tega tako nepoznana; nekoliko pa smo tega krivi tudi mi Seljani sami. ker sc v nobenem listu ne oglasimo.
Vendar imamo povedati marsika j jo naši vasi, ki ni ena izmed najbogatejših. Pa še povodnji in slabo le-jtino smo letos občutili, tako da nam i zares ne gre preveč dobro. Kljub I temu pa se še precej dobro gibljemo.
! Imeli smo mlekarsko zadrugo, včlanjeno v Zadružni zvezi v Gorici, ki je zadnje čase postala zasebno podjetje gosp. Kende. Nekoliko premalo mleka je, da bi se moglo mlekarstvo v naši vasi razmahniti, a upajmo, da bo šlo.
Hiše so se po vojni dvigale druga za drugo in danes stoje že vse, samo naša stara cerkvica je še v razvalinah. Upajmo, da bomo lahko nekoč poročali tudi o obnavljanju naše ; podružne cerkve.
IZ BORJANE.
Mi Borjanci se pa zares premalo oglašamo v naših časopisih. Posebno v «Novice» bi lahko poslali vsako toliko par vrstic. Če je včasih kakšen glas iz naše vasi, ga navadno spiše kak tujec ali potnik. In kaj ta ve o nas ih naši vasi? Ve povedati, da se radi kregamo, da smo pravdarji že od pamtiveka sem, da smo ee že pred več stoletji neprestano prepirali z Benečani radi Mije, in še druge novice, ki so raztresene o nas po raznih knjigah.
Tudi zna povedati, da smo pijani, kar sodi po velikem številu gostilen v naši vasi in njih obisku. Vse to pa ne ustvarja svetu lepe sodbe o nas in mi bi morali skrbeti, da pišemo sami po listih in ne da drugi lažejo o nas. Gotovo ni vse v najlepšem redu pri nas, a tudi mnogo je takega, ki bi bilo vredno omeniti.
Imamo precej razvito mlekarstvo, dasi ni naša vas, vsled pribrežne in strme lege, posebno bogata. Imamo dve mlekarni, zadnje čase pa so tudi naši bližnji sosedje Potočani posta -vili svojo.
Po listih čitamo o izseljevanju naših ljudi v tujino. Tudi nam ni usoda mila, postavila nas je na strmo in nerodovitno Stolovo pobočje. S poljedelstvom samim ne moremo živeti.
! zato si moramo iskati kruha drugod.
, Vsi' znamo skoraj kakšno rokodel-I stvo, ponajveč smo zidarji, zato gremo poleti za delom širom naše deže-«lice in tudi čez mejo. Na zimo pa se ! vrnemo domov, da s težko zasluženim j denarjem pomagamo družinam. Po-Ipivanje na zimo mora torej zares iz-j giniti z naših vrst. ker smo prerevni j in v tujini prisluženi denar po po-j trebi drugam obrnemo.
Čitajte „Novice“!
Vsaka družina si lahko odtrga 39 stot. na teden 2
Kdor ne čita postane suha veja!
VOLARJE PRI TOLMINU.
O posebnih dogodkih skoraj ne morem poročati, ker jih sploh ni. ali pa so preveč neznatni in brezpomembni. Več bi mogoče lahko pisal o položaju in stanju naših kmetov. Pa tudi o tem so «Edinost» in «Novice» že mnogo pisale v dopisih, ki sicer niso bili iz naše vasi, ampak, bližnjih in sosednih. Tudi naša vas je ena onih tolminskih, le da je od Tolmina precej oddaljena.
Če pa že hočem o Volarjih kaj pisati naj omenim, vsaj eno, kar je za rtaäo vas glavno, ki pa je seveda popolnoma v skladu z ostalo tolminsko pokrajino. — Tudi mi pogrešamo one skupnosti, ki naj bi nas vodila k pravemu sodelovanju. Dokaz za to je
prav pristen — tolminski: v vasi, ki manejše pijetete niti do umrlih, so
napravili svoj obisk. Zadnje dni pa | Društvenega delovanja je še preje našo vas vznemiril še nek drug cej. M. D. «Prosveta» je zopet vzpo-dogodek, ki je vse obsodbe vreden, stavilo nogometno četo. V nedeljo nas Nepoznai vandali so oskrunili vaško je razveselilo z lepo zrnago nad Ja-
pokopališče. Na nekaterih nagrobnih spomenikih so bile slike pokojnikov. Brezsrčni barbari, ki ne poznajo naj
ni ravno največjih imamo kar dve mlekar niči. Če bi ne bil to eden onih slučajev, o katerih se mnogo govori in še več piše, bi bilo potrebno, da bi ga tu pojasnil. Tako pa naj zadostuje, da rečem: je to ena onih slabih lastnosti naših kmetov, ki ima svoj izvor v nekaki trmi, katera je pa na drugi strani obsojena tudi od kmetov samih. Če jih pa vprašate: čemu se ne združijo, vam bodo gotovo odgovorili: ker se ne moremo «zglihati». Tak odgovor sicer zaleže, je pa na dnu do skrajnosti prazen.
Da morata biti pri nas dve mle-karnici je že nekako nujno, ali vsaj tako izgleda. Bil je pa tudi kratek
slike izruvali iz spomenikov in jih pogazili po tleh. Omenjeni dogodek je vzbudil pri vseh največje zgražanje in obsojanje.
LONJER.
Zadnja pot pokojne učiteljice Olge Čokove.
Že itak obupani in potrti velike žalosti radi prezgodnje smrti pok. Olge Čokove, pot še bolj preko meje v zapuščeni gorski vasici je reva izdihnila svojo dušo. Dobra mamica in sestre so hotele imeti ljubljeno Olgo doma, naj bi njeno truplo počivalo poleg očeta na kati-narskem pokopališču, kjer jr bomo
in
dranom. Razumljivo je, da nas je vseh razveselila zmaga «Prosvete»., Saj si tudi mi želimo, kot imajo že drugi kraji, imeti nogometno četo, ki bi nam bila v čast in ponos. Posebno nam Opencem, ki smo imeli prvo nogometno četo v Julijski Krajini in ki je bila. v strah vsem drugim.
Vest, da izide v nakrajšem času, v četrtek menda, prva številka novega družinskega lista, nam je v tolažbo. Dolgi zimski večeri obetajo postati kratki in domači. Saj smo doznali, da sodelujejo pri «Našem Glasu» od-
ča«, ko je bila le ena. Prav zadnje , .
čase pa je nekaka polovica vasi nJei1 grob vedno krasili zopet začutila potrebo, da se odcepi.
Zato si je hitela poiskati kotel in drugo pripravo. Ne samo to: Mislijo sezidati celo še eno mlekarnico, da bo bi^enos tako kriza popolnoma rešena!
To vam bo pripovedoval kmet sam ;и. se tudi sam smejal, ker se tudi njemu zdi smešno. Več pa ne — resna se mu ne zdi!
Še nekaj smešnega vam povejo naši ljudje, ki pa ima na sebi ravno to-Uko komike kakor mlekarne. Neka-
n^s. Je njena zadnja ii£ni pisatelji in pesniki. Mi ga bo-užalostila. Daleč tam; mo ra(j} gitali in razširjali.
Openski Zvon.
IZ SVETE MARIJE MAGD. Mnogo ne pišemo v liste. Smo že tako blizu mesta, da se vsakdo lahko za nas pobriga osebno. Komodni obsipali j smo Magdalenčani.
s svežim cvetjem.	| Pa ne, da bi se nam bogve kako
Huda in težavna je bila ta pot, ki! dobro godilo. Ravno tako kot vsem se je ne da popisati. Tri dni je trajal drugim. Delovno krizo, ki vlada že trupla po strmih snežnih nekaj časa tudi mi močno občutimo, stezah, predno je bilo mogoče priti ker dela večina naših ljudi v luki, do železniške postaje. Po sedmih plavžih itd. Mladina menda ne pozna dneh ,je bila Olga med nami. V so- te krize, ker jo je ona svetovnoznana boto popoludne je bil pravi zimski plesna dvorana nabito polna. Tu se dan. Burja, mraz, sneg! Kljub temu uri s plesom svetlim mečem za boljše je zbralo pri «Lovcu» do 1500 šo bodočnost: lastno in narodovo se-oseb, ki so hoteli Olgi izkazati zad-, veda. Da stariši še sedaj ne razumejo, njo čast, izročiti poslednji pozdrav. • da ostane na hčerkah, ki posedajo
ten naši fantje s” začSttii^potrebt fia nl bilo vreme tako grozno, bilo plesne dvorane črn madež, jih malo da si poiščejo kruh v tujini in neka- bi gotovo še toliko ljudi. Po prihodu briga. «Nasa Гопса se mora zabavati, so si ga šli iskat celo v Turčijo, | mrtvaškega voza je zbor «Zastave» saj je mlada. In poročiti se tudi mo-
kjer gradijo neko železnico. Pri tem je smešna le daljava, pa še ta ne po-soSbo.
Bdi se mi, da je tudi to naše notra-nj» krivda, pristna nam Slovencem, ki živimo na bogati zemlji, pa smo vfceeno revni.	B. V.
TRTNIK PRI PODBRDU.
Pri nas se redkokda dogodi kaj posebnega, a še kar se dogodi, je po navadi le žalostno. Sveti Anton se praznuje v naših hribih kot varuh prašičev. Na ta dan gredo ljudje k maši ter prosijo svetca, da bi jim dal srečo pri ščetinarjih. K maši je šel todi Luka Trojar, po domače Telnar-jav.
Kd se je vrnil od maše, je vjel svojega sedemletnega bratca. Oče ga je povprašal, kaj mu misli napraviti. Odgovoril mu je, da poprej ne bo miru, dokler ga ne zakolje. Oče mu je hotel iztrgati nož, ker je uvidel, da je sin znorel. Na pomoč je prišlo več ljudi, a fant jo je mahnil po vasi. Fantje bi ga radi zvezali ali norost mu je dala čudovito moč. Metal jih je, z neko čudovito močjo. Prišli so orožniki, a tudi oni niso bolje naleteli. Slednjič se jim je vendar posrečilo, da so ga z združenimi močmi ukrotili.
Spravili so ga v Videm.
Prizadeti družini in ubogemu fantu želimo iz vsega srca, da bi bila r!iogova norost le prehodna.
ŠEMPOLAJ.
Tudi naša vas se je globoko oddah-mia, ko so prijeli roparje, ki so bili
i iz Lonjerja zapel «Blagor mu», na ra». To je odgovor, ki vam ga da vsa-kar se je velikanski sprevod — naika druga mati onih plesalk, čelu otrok katinarske in oddelek! Društva se seveda na vse kriplje šentjakobske in riemanjske šole z trudijo, da bi mladino zvabila v la-učiteljstvom — pomikal proti kati- i sten delokrog. No M. D. Magdaleni se narski cerkvi. Kondukt je vodil č. g- je res posrečilo vzpostaviti v primer-župnik Leiler ob asistenci čč. gg. Inih prostorih ono domačo mlado Škabra in Omerze. Tudi v sprevodu družbo kot jo že drugod po mladin, je zbor prepeval žalostinko. V cer- društvih srečavamo. Turistični klub
kvi je pa učiteljstvo šentjakobske šole ginljivo zapelo Kimovčevo: «Ah, ne mislimo na nje s solzami». In zopet se je veliki sprevod uvrstil proti pokopališču. «Zastava» ji zapoje v zadnji pozdrav «Jamico» na to so se oglasili govorniki, ki so skušali v vznešenih besedah orisati vse vrline ki so pokojnico dičile ter izraziti našo bol, našo žalost na tej prezgodnji smrti- Prvi se je poslovil od pokojnice č. g. župnik Leiler v krasnem govoru, za njim g. Ant. čač' v imenu lonjersko-katinarske mladine, «Zastave» in podrnž. Šol. društva, a za njim g. Gruntar v imenu slovenskega učiteljstva. Ihtenje in solzne oči si opažal na vseh. Kot zadnji so se zopet oglasili njeni tovariši in to-
pa tvori bolj zasebno skupino, ki se bavi z izleti. Da bo društveno življenje boljše šlo od rok, sta se društvi po domače — sprli. Mogoče, da je tudi tako prav.
Družinski list «Naš Glas» šteje pri nas mnogo zvestih prijateljev. Dose-daj so to glasilo poznali ponajveč člani mladinskega društva. Od sedaj naprej, pa ne bo menda Magdalenča-na in Magdalenčanke, ki bi si ne nabavila «Našega Glasa». Preveč smo pogrešali tak list, da mu sedaj ne bi pomagali. — Magdalenski škrat.
IZ JELŠAN.
Pred kratkim je prišel k nam elegantno oblečen «gospod». Predstavil se je za zdravnika in da se namerava
izročili predrago Olgo materi naravi.
Olga! Kratka in grenka je bila pot Tvojega življenja. Naj uživa pa Tvoja zlata duša ono veselje, ki ga tu svet ne more dati!
IZ SV. IVANA PRI TRSTU.
V nedeljo, dne 23. t. m., je obhajal naš častiti g. župnik in konsistorial-ni svetnik Fran Sila petindvajset-
V naši neposredni bližini, v borovem letnico svojega župnikovanja pri Sv-gozdiču za našo vasjo, in ki so gotovo Ivanu. Ob 10. uri zjutraj se je vr-Meli svoje skrivališče v kavernah, j šila slovesna peta sv. maša, ki jo je ki jih je v gozdiču vse polno, in od - jubilant sam bral. Tej slovesnosti je tam napadali svoje žrtve.	[prisostvovalo več duhovnikov in č.
Tudi v naši vasi se je izvršila tat-; S- ПЈ0ПЛ; ^lavec ”?? V v leP®m Sovo" vina na sv. Tri kralje ob belem dne- iru častita! k redki slavnosti. Cerkev vu med 10. in 15. uro, v hiši, ki je Це blla nabito polna m marsikdo se last prestavljenega železničarja Sar-|-'e moral vrniti, če ni hotel stati pred doča in katera leži samotna tik objaurmL za velike praznike ni bilo glavni cesti. Hiša je bila na dan sv. j videti^takega navala kot^ ravno to Treh kraljev zapuščena, ker sto bila'	K ^	1-1'’ ""
sin in hčerka, ki sta ostala na očetovem domu, odsotna. Popoldne, po koBČanem blagoslovu, je prišla hčerka domov iz vasi, kjer je bila pri svoje poročeni sestri. Na svoje veliko začudenje je našla hišna vrata sicer zaprta, toda odklenjena. Še bolj pa se je začudila in prestrašila, ko je stopila v kuhinjo, kjer sta ležala na tleh dva vetriha, s katerimi so si zlikovci pomagali pri nečednem delu kajti takoj ji je padlo v glavo, da so morali biti prisotni uzmoviči.
O tem sc je tudi takoj prepričala, ko je stopila v stransko sobo, kjer je bilo vse prevrženo. Predali od ormar, perilo in druga obleka je bila razmetana v velikem neredu kar po ileh. Takoj za sestro je prišel tudi brat domov, ki je šel takoj tatvino naznaniti karabinerjem. V prvi razburjenosti so mislili, da jim ni ničesar zmanjkalo, toda pozneje so dognali, da jim je zmanjkalo za okrog 800 lir različnega blaga.
Ker so bili roparji tik za našo vasjo, ni izključeno, da niso tudi tukaj
varišice z v srce segajočo «Gozdič». I en^^Bistrlc/tud?^e vse* ^otrebno Tema je že legla na zemljo, ko smo poh5tvols g^pod '«zdravnik»° pa -
ki ni bil nihče drugi kot neki jud iz Rumunije — je bil suh ko poper. Potem ko je pustil nekaj dolga, je izginil čez noč kakor kafra.
Tudi občinski tajnik je izginil, ker mu niso Jelšane nič kaj dišale. Kdo bi se mu čudil? Bil je doma iz Bari, tedaj velika razlika v podnebju in ljudstvom med Bari in Jelšanami.
Pri nas so ustanovili kmetijske tečaje. Sedaj prihaja poučevati neki učitelj iz Reke. Tečaj je pa samo za mladeniče do 17 leto. Za starejše bodo baje priredili pozneje bolj praktične tečaje, ker so ti za mladino bolj teoretične vsebine.
IZ BREGA.
Vsem je še živo v spominu, kako se je pretečeno poletje bobnalo ljudi na neko slavnost v Boljunec, katere čisti dobiček bi se imel razdeliti med občinske reveže. Vsi občani smo se potrudili, da temu blagemu namenu z vsemi svojimi močmi pomagamo. Izvoljen je bil tudi nekak odbor, ki je vso stvar vodil do slavnosti. Slavnost je izpadla — kakor znamo — prav ugodno, saj več ljudi skoraj ne bi bilo mogoče spraviti v Boljunec. Ni pa izpadla slavnost ugodno za reveže. Ti še vedno čakajo, od katere strani bo prišel antikrist.
dan. Ob tej priliki se je tudi sveto-ivanski pevski zbor posebno izkazal z novo naučeno mašo s spremjeva-njem orgelj in gosli in marsikdo je bil mnenja, da ni bilo še tako lepo pri Sv. Ivanu. Na koncu je zadonel še svečani «Te Deum» in po končani službi božji se je podalo mnogo ljudi v sakristijo častitat svojemu dobremu dušnemu pastirju in občudovat prekrasen zlat kelih, ki so mu ga poklonili hvaležni farani.
OPČINE.
Naš openski zvon ne bije menda preveč močno. Saj do «Novic» ne seže vedno njega glas. Pa ne da smo mrtvi. Živimo, ali drugim to naše življenje ne sporočamo z migljajem.
Pričakovalo se je, da bo ska družba reorganizirala sko službo. Da bo napeljana sploh drugačna in cenejša. Pa se od nikoder nič ne vidi in tudi sliši ne.
Naša vas po velikosti narašča. Lansko poletje se je pač mnogo novih vil sezidalo, tako da imamo celo vilsko mestece.
nobenim
tramvaj-
tramvaj'
Prosimo g. župana, da predloži odboru račune.
Konečno imamo do g. župana še eno prošnjo. Znano Vam je g. župan, da smo z raznimi davki in dokladami tako obremenjeni, da ne moremo nekateri več prenašati. Naša premoženja od dne do dne propadajo. Baje ste sklenili z novim letom zopet zvišati davek na živino. Mi se radi pokorimo zakonom in ukazom, ker znamo, da treba dati Bogu kar je božjega in kralju kar je kraljevega. Zdi se nam pa umestno opozoriti Vas g. župan, da je zlasti občinskih doklad mnogo preveč, kar bi se nas z drugačnim pametnejšim gospodarstvom lahko mnogo razbremenilo.
Gospod župan, uvažujte naše težnje. naše želje in prošnje. Nikakor ne moremo prenašati tega, da se vzdržuje na račun občine kočijaža in konja. Kaj takega ne zmorejo niti večje in obsežnejše občine, kakor Dekani, Milje, Koper, Izola, Buzet, Podgrad itd. Vi, gosp. župan imate itak samo par uradnih dnj na teden in ko odhajate ali prihajate se poslužujete korjere. Občinski tajnik pa tudi ni tako star, da ne bd zmogel ceste od Boljunca do Doline. Sicer si pa tudi tajnik lahko dobi stanovanje in hrano v Dolini. Evo, s tem bi bilo prihranjenih letno takoj nad 12 tisoč lir.
Naša občina je najbližja Trstu. Bolnik, ki išče zdravniško pomoč, gre v Trst, ker dobi ob vsaki uri zdravnika in za vsako bolezen specijalista. Ali naj mogoče bolnik iz Ric-manj ali Boršta, ko ima postajo pred nosom, hodi v Dolino? Za gornje vasi: Drago, Vrhpolje, Gročano in dr. je ravno isto. Za nas je najbolj primerno, da se poslužujemo v tem oziru Trsta. V občino prihajata tedaj dva zdravnika, ki nimata skoraj nobenega dela. a staneta občino 10.000 lir.
Evo prihranjenih lahko 10.000 lir letno.
Ista stvar je z živinozdravnikom. Čemu trosi občina za živinozdrav-nika 7000 L, ko pa nimamo zdravnika, kadar je mogoče najbolj potreben.! z Trsta pa pride živinozdrav-nlk v par urah v najbolj oddaljeno vas naše občine. Ne bi li s tem prihranili drugih 7000 lir?
Kaj pa občinsko uradništvo, ali je res potrebno, da ga je toliko? Nam se zdi, da ne in posebno je nepotreben občinski stražnik. Evo gosp. župan zopet 12 do 15 tisoč lir!
Posebno se pa izda mnogo preveč za javna dela. Gospod župan, v Borštu ste nam popravili — če lahko tako imenujemo — vodovod. Popravilo je stalo — kakor čujemo — okrog 30 tisoč lir. Isto delo bi lahko izvršili naši domači delavci in zidarji za 10 tisoč lir. Evo zopet 20 tisoč lir!
Gospod župan! Prosimo Vas, poslušajte glas ljudstva. Čuvajmo naša gospodarstva, saj je tudi naš Veliki duh on. Mussolini rekel, da je denar ljudstva, svet denar!
SI naročen na „Novice“ ?
SMILÄJ0D
čisti kri
PRSNI SIRUP
izborno sredstvo proti kašlju
EUZIR CHINA
najboljše okrepčevalno sredstvo
Lekoniatasloltovili-MViafiiüliaiiHZ
Lastnik: F. BOLflFFlO.
МШШ1ШРЗШ1
тшшт i s sra,u sem i li
JAKOB BEVC - TRST
urarna in zlatarna Trst - Čampo S. Giacorno št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KRONE plačuje više kol vsi drugi №T RAZNA DARILA ZA BIRMANCE.	»
i™E
18§1№И1ШШ18МИШИМТ11ИШ111аШ111ВМ1
IZ HERPELJ.
Vljudno prosimo vlč. ordinarijat in g. šolskega oskrbnika, da na naši šoli naprava red. Smo brez verskega pouka. Ubogi naši otroci, uboga vzgoja, ko otrok ne vidi svojega dušnega pastirja v šoli. Kot se čuje, je krivda na g. ravnatelju iz Buzeta. Prosimo toplo cerkveno in šolsko oblast, da tudi našim otrokom da njihovo pravico — veronauk v šoli!
12 ŠMARIJ РШ KOPRU.
V najkrajšem času se bo vendar premestil občinski urad iz Pomjana v Šmarje, in sicer v hišo g. Mat. Hrovatina. To je bila že zdavno stara želja večine občanov, ker so Šmarje središče vseh vasi, ki spadajo v področje te občine. Nočemo nobenemu ničesar očitati, toda da se ni to do sedaj izvršilo je bila ravno krivda bivših županov, ki so vlekli vodo na svoj mlin!
IZ BORŠTA.
Mogoče je malo farnih cerkva, ki bi tako počastile svojega patrona kot ga počasti Boršt. Še za časa bivšega duhovna Pavlija — pred 40 leti — je prišlo na dan sv. Antona v Boršt do 20 duhovnov. Taka slovesnost se je obhajala tudi pod sedanjim č. g. župnikom Cvenjem do pred vojne. Vojna pa nas je tudi v tem oziru — kakor v marsikaterem drugem še — nekoliko zrahljala. Kljub temu pa skušamo, da se držimo kolikor mogoče stave navade. Tako je bilo tudi letos na dan sv. Antona. Mnogo ljudi je prišlo tudi iz sosednih vasi. Marsikaterega je privabil letos naš novi pevski zbor. S starimi pevci je bilo vedno neko cincanje. Nekateri so nastopali in se pokazali samo pri pogrebih, ko je šlo za pit. Če je šlo pa za katerekoli vaje bodisi cerkvenega ali narodnega petja, tedaj so bili vedno razni izgovori. Mladina je uvidela, da tako ne gre dalje. Zbrala se je — 40 mladeničev in mladenk — in se začela marljivo vaditi v petju pod vodstvom mladega kapelnika g. Hreščaka. Ko se je zbor čutil dovolj zrelega, je napovedal «pohod na kor», ali kakor se je ironično izrazil eden izmed mladih pevcev, da so napravili «mar-eia sul koro». Mladina se je lotila z vso vnemo in ljubeznijo te svoje vzvišene naloge in nastop na dan sv. Antona nam je bil porok, da smo lahko srečni in zadovoljni. Na koru je dokaj spretno ubiral na orgije g. Hreščak, a mladi zbor je z neverjetno točnostjo proizvajal Venturi-nijevo sv. mašo. Kakor smo se naslajali v cerkvi lepega petja, tako nas je mladi zbor razveseljeval z našimi lepimi pesmimi tudi do večera v gostilni pri «Leni».
Hvala vam. mladeniči in mladenke! Nadaljujte vaše delo z isto Iju-bežnijo in istim veseljem kot ste začeli! Oklepajte v vaš krog še ostale mladeniče in mladenke, da se bo o našem Borštu razlegal glas lepega in poštenega dela, za kar vam bomo vsi starejši iz srca hvaležni!
IZ SEVERNE ISTRE. Dne 6. t. m. — to je na dan sv. Teh kraljev — sem šel na vse zgodaj peš v Trst. Jasno in hladno jutro je izvabilo številne lovce iz mesta. Srečal sem posamezne in v gručah, s psi in priganjači. Blizu Zavelj so 51i trije mimo mene in se pogovarjali o lovski sreči in divjačini. Eden se je jezil, da ni več toliko divjačine kakor je bilo med vojno, in sicer radi tega, ker med vojno ni bilo kmetov doma. Sedaj pa — «sti assas-sini dei contadini» — nam vse uničijo. Tako tedaj nazivljajo nas z «as-sassini»! Trpko besedo sem imel na jeziku, roka se mi je stisnila v pest in sam ne vem, kako sem prenesel tako žaljivko! Jaz prav gotovo ne odobrujem dejanj, ki jih morda zgrešijo posamezniki, ker — zakon je zakon — toda zapomni naj si tisti slavni možakar, ki nas nazivlje z «assassini», če bi mi kmetje sestavljali in urejevali zakone, bi dali prav gotovo nagrado lovcu, ki bi nam ustrelil zadnjega uhača v naši deželi.
Gospodje meščani, ki hodite k nam bodisi na lov ali na sprehod, pokažite svojo oliko z besedo in dejanji, ako hočete, da vas bomo spoštovali in ako hočete uživati naše gostoljubje — Kmet - trpin.
IZ KOZINE.
Vsi pevci društva «Venec» se ne strinjamo z dopisom, ki je bil po nepotrebnem priobčen v «Novicah» dne 20./1. 1927.
Dopisniku bi priporočali, da prihodnjič kaj boljšega spiše in raje v pomirjevalnem smislu.
Priporočali bi tudi, da se krajevne
in društvene razmere ne bobnaj« ] im časopisih, ako niso te dobre. V i teh težkih časih, naj se prepiri ven- ; dar enkrat končajo. To naj velja za j vse, kajti: Sloga jači, nesloga tlači. Ako pa še katerega veseli prepir, naj so prepira na svoj račun, nam je tega zadosti! — Več pevcev društva «Venec».
€@vijamka Forcessin
eittkenna ni meričercdni nastavi v Geneiri i „Diplome di gran premic,H tRST = Via QiMsappe Caprlst Hew. 5 pri Sv» Jakeby - TRST
Gospodarstvo
KORIST PEPELA
Pri nas se pepel premalo ceni. Naše gospođin j e mečejo pepel na cesto ali kam drugam, da ne pride k nobeni uporabi. Gospodarji in gospodinje, ne delajte tako! Poslušajte dober svet. Pred kratkim sem vam v «Novicah» pojasnil, kakšno škodo si delate s tem, da puščate gnojnico, da vam odteka po cestah, dvoriščih in jarkih, ko hi se dalo to vendar z majhnimi stroški tako urediti, da bi i imeli v to svrha jame, a ceste in i dvorišča snažna!
Danes vam hočem napisati par vrst o koristi pepela.
Pepel je izvrstno gnojilo. Posebno koristen je za travnike in dete-Ijišča. Na travnikih pripomore; pepel, da trava in detelja bolj raste. Kjer ni bilo prej nobene de-| telje, tam nam začne detelja buj-j no rasti, če smo gnojili s pepelom. Ker vpliva pepel tako ugodno na rast detelje, se tedaj zboljša travniški pridelek v vsakem oziru. Radi primešane detelje je tako seno dosti bolj tečno.
Če hočemo s pepelom pomagati! našim travnikom in deteljišču, j treba ga pa v zadostni množini raztrositi. Za 10.000 m2 bi bilo treba vsaj SO hektolitrov pepela. To ni nemogoče! Saj tudi ni potrebno, da se ves travnik na enkrat gnoji, če ni dovolj pepela. Vzame se po množini pepela določen kos travnika, in sicer tam, kjer je najbolj puste. S tem se tudi vidi razliko in učinek pepela na pognojeni del. Pepel naj se trosi spomladi, ko začne trava in detelja zeleneti in naj se tako delo vrši v vlažnih vremenih. Če si s pepelom dobro pognojil travnik, izda tako. gnojenje tudi za več let Nabirajmo tedaj pridno in spravljajmo pepel.
Tudi premogov pepel uporabljamo za zboljšanje zemlje. Premogov pepel nima sicer redilnih snovi, a je dober za rahljanje težke ilovite zemlje.
Kdor išče obuvaio севб n vendar lepo, t* bo pomislil malo,
®e kupil kar na slepo I
In šel bo k »FORCESSINU*, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu —-najboljše čevlje daja .. .
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica Torreblanca 19, ln Raffinerie 7.
Telefon 44-39.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje: Zakaj mi je vojna pokojnina likvidirana od 1. 12. 1925. namesto od 1921. leta, kakor drugim?
A. Ž. iz J.
Odgovor:	Pokojnina pritiče s pr-
vim dnem prihodnjega meseca, ko je vložena prošnja. Ako Vam je likvidirana od 1. XII. 1925. dalje, pomen ja, da ste vložili tozadevno prošnjo šele v novembru 1925. leta. Oni, ki dobivajo s 1. X. 1921. so vložili prošnjo takoj po aneksiji te zemlje h kraljevini Italiji.
Odgovorni urednik: JANKO RUNT1C.
DDDIDDDIDDDDDDDDDDDD
□
□
D
D
D
D
Milan Kutin
O
□
D
D
D
П
trgovina jestvin in kolonijalnega blaga na debelo in drobno
Q	POSTOJNA	Q
Prva parna pekarna. Porcelan. ^
□	Železnina. Žastopstvo petro- □
□	leja, kvasa ter PORTLAND- □ g CEMENTA. Točna postrežba, g
□□□□□□□□□II □□□□□□□□□
ZDRAVNIK
D1 Fran Ambrožič
se je stalno naselil
v It Petru na Krasu
In ordinira
v KanM hiši od 9-12 in od 13-15

Zobozdravnik
D- D. Sardoč
špecijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira
v TOSTU
Via Imbrlani 16/111. (prej Via $. Giovanni)
od 9—12 in od 3—7 ure
------jz:—--------..-.'т;—
coonoDODoaoaooaooooooppoooooi
a a o
s
5
a o a
D
a a n a a a n o
D
a n a D
5 a o c
p
ručistroMta airuge t smejeei» gsrašhm"
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre blanca 19, l nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice. zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Sa razpolago varnostne telice (safet)
Zobozdravnik

sprejema
e GORICI M IMRn 5
II. nadstropje
o
пооооопоапоаопаооопаоаппоавоI
б* m za tole 6Č8V1ШЗ
Ob nedeljah je urad zaprt
Teleton štv. 25-67.
Шагеш slom denarni zavod
IVAN KERŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejäe
kMhlnäsk® In dr&ige hišne pelrebiilne
la aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd. ===== CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA в. aiOVANNI St. 1
.MUNDLOS4 šivalni stroji ** J
I
I
I
.5
S
Ш
SE
„Görlcke
dvokolesa, motorini ЛАГ In belgijske vaške se vdobe le vrl
Josipu Ker še vuni ju
GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA
В i!
i