Dopisi. Iz Koroskega. (Novi knezoškof — šole — reklamacije — uradniki). Novi knezoskof mil. g. Peter Funder bili so od cesarja imenovani dne 30. marca 1.1., dne 25. junija od salcburškega nadškofa potrjeni, 26. jun. v Salcburgu blagoslovljeni ter so cesarju dne 28. jun. zvestobo prisegnoli in se 29. jun. popoldne pripeljali v Celovec, kder bodo dne 10. jul. ob 8. uri zjutra slovesno vpeljani v stolno cerkev in škofovsko palačo. Pri blagoslovljenji ? Salcburgu bili so sledeči p. n. preč. gg. duhovniki iz Koroškega navzoči: Duda, Rauscher, Alijančič, Serajnik, Kornke, Ferčnik, Hofmajer, Leks, Jan. Picbler, Rainer, Šervicelj, Smrečnik, Crnic. — Dne 24. jul. 1872 zaukazom št. 1842 je deželni šolski svet le malo slovenskih šol Slovencein še pustil, toda zaukazal, da se uže v 2. letu naj začne z otroci le nemški govoriti in podučevati. L. 1877. dne 11. aprila izišel je drng zaukaz, v katerem se le onim učiteljem petletne doklade obetajo, kateri zamorejo dokazati, da 80 vspešno otroke ponemčevali. In res učitelji, katerim so se otroci slovenski preveč usmilili, ne dobivajo doklad k plači. Sloveuci toraj elovenskih šol na Koroškem nimamo. — Okolo Špitala so Ijudje močno nevoljni, ker so imeli neznano veliko z reklamacijami dela. Referent je bil pri cenilni okrajni komisiji g. plem. Tornazza. Sedaj pa morajo čuti, da je zopet plem. Tornazza referent, da zadobi priliko svoje lastne pomote popravljati. — V Borovljah imamo sedaj dovolj uradnikov, ki slovenski ne znajo. Ali ni še zadosti, sedaj dobimo še v Doberloves slovenščine popolnem neveščih uradnikov. To nam je jednakoprarnost, da se Bogu usmili. Iz Ljutomera. (R a z d e stvari.)Letos vendar enkrat upamo dobro leto, ako nam božja roka prizanese in nas toče ovaruje. Na polji se kaže izvrstno: rž in pšenica je lepa, da uže več let ne tako. Po vinogradih je v obče dobro, posebno je veselo, da je ob času cveta vreme streglo, kabrnki 80 hitro in čisto se obrisali. Toraj je tudi po goricah veselo upanje. Saj prav! da bi si z davki preobloženi ubogi kmet in tržan nekoliko odebnil. Naši Slovenci si večkrat umislijo kako mično kratkočasnico. Dne 13. junija je bilo na Krapji, kjer prebivajo poštenjaki prve vrste, gostuvanje. Kmetiška deklina si je vzela tržaškega sina. Pri dobri volji je nastal govor, da bo tržan na deželi moral hlače odložiti in se po stari slovenski šegi v breguše obleči. Bila je vadla sklenjena, da bo ženin s svojimi drugimi Krapjinskimi kmetiškimi tovarši se prihodno nedeljo pripeljal v trg v bregušah. Va<ila se je spolnila. Popoldne se je pripeljalo 16 mož na enem vozi, vsi v belih bregušab, na sredi je eden visoko držal razvito slovensko bandero, ženin sedc« med dvema tovarsema je vozil s štirmi krasnimi konji. Zabava je bila nedolžna, pa dobra. Dne 1. julija se je pri Muri zgodila velika nesreča. Nasi murski kmetje imajo aem ter tje travnike prek Mure. Peljali so se s 3 vozi po seno. Z naloženo krmo so šli proti brodu. Nepazljivost je bila uzrok, da so brezskrbno vozili tik vode, ter pregledali, da je bistra Mura cesto podjela. Dva srečno prevozita. Tretjemu se zadnje kolo vdere, prekucne se zadnji del voza v globočino, potegne oba konja za seboj, iu vse plava proti mlinom. Voz in konja prideta pod mlio, ki ga nekoliko poškodita, potem uboga živina utone. VLjutomeru stanuje peščica ljudij, ki se k Nemcem prišteva. Naj imajo s tem veselje; narodno stranko to ne briga. To pa se ne da prenesti, to se mora pokregati, da se oyi vtikajo v naše osebne reči, kakor da bi bili naši varuhi, in če kdo kaj početi hoče, bi moral od njib privoljenja dobiti. V ,,Tagespošti" nek zarovani dopisun gospodu Kukovcu sponaša potuvanje v Rimo, in blati blagoslovu, kterega bo od ev. Očeta prinesel. Kde se je ta nesramen pisač poštenja učil? Kde si je zajel svojo loško omiko ? Ali misli, da se je treba vsakemu pri njem najaviti in od njega dovoljenja dobiti, ako hoče kam dalje od doma pogledati? Mislim; da je veudar pametnejše in poiteoejše potuvati v Rim, kakor pa v Varaždin v posebn^ brame, ali pa v Radgono, kjer pri natakaricab išče nekdo svojo zabavo! — Govori se, da bo letos v Ljutomeru misijon. — Veselimo se ga! Iz Celja. (Danešnja slovesnost) blagoslovljenja novega poslopja za šolske sestre bila je velikanska. Mil. gosp. knezoškof so blagoslovili hiao ter imeli slovenski govor, obhajala se je potem v kapelici sv. meša. Ljudstva iz mesta in okolice se je vdeležilo v obilnem številu. Navzofiih je bilo nad 20 duhovnikov. V veliki sobani se je potem vršila slovesnost z govorom, deklamacijami in petjem. Sodelovali so vrli gg. čitalnični pevci; hvala njiru! 1. julija se začne šola v novem poslopji. Obširneji dopis pribodnjič. Katol. podp. društvu so darovali: na dan blagoslovljenja novega poslopja za poravnavo stroškov pri zidanji premil. gosp. knezoškof 100 fl. V. 5. g. župnik Jožef Sorglecbner 25 fl.; neimenovan gosp. župnik 5 fl.; gosp. Jožef Levičnik občinski odbornik za celisko okolico 4 fl.; Č. g. Jei nej Vob, kaplan pri Novi cerkvi 5 fl.; Anton Kranjc, posestnik r Škofji vesi 3 fl.; G. Selinšek, krojaški mojster v Celji; Franc Korošec, posestn. na Barinem: M Jeretin, pos. naBabnem; gospodičina Leaa Wogg v Celji; 5. g. Ant. Keržič, katehet v Ljubljani so odrajtali letne doneske 22 fl. Vsem našim blagim udom in prijateljem nazDanjamo, da so novo poslopje za šolske sestre v Celji s 3razredao sloveasko dekliško šolo premilostlj. gospod kaezoškof dne 30. junija slovesno blagnslovili. 1. julija se je v novem poslopji začel šolski poduk. Prisrčna zabvala vsem našim podpornikom, ki so nam pripomogli, da se je z združenimi močni dosegel lep vspeh. Toda bodi vsem prijateljem krščanske izreje pri-joročen tudi na dalje ta zavod in naše katoliško drušUo. Kajti naloga, ktero imamo resiti, je še le dqyršena komaj do polovice! Bog plati vsem! J. z. Od Slov. Bisterce. (Letina — žaljenje S.ovencev — Sorscbagg.) Lepo se kaže tukaj po vinskih goricah. Cvete in odcveta lepo, pa tudi prijeten dub iz grozdičja puhti, človeku se srce vazveseli, če po goricah hodi, in pregleduje. Hvala Bogi, na trti precej vesi, in dobro letino obeta. Lepo se kaže tudi na polji; žita rumeuijo, tudi koruza, krompir in fazol zdaj prav lepo kaže, in obeta dobro povrnitev našega truda, češpelj in jabolk se tukaj nekaj nadejamo. Ako nani Bog blagoslovi, in obvarje pred hudim vremenom in toco, kakor do zdaj, bomo še vsega nekaj imeli. — V štev. 26 Slov. Gospodarja se bere, kako liberalni list nCillier Zeitung" ščuje Nemce na Slovence, slovenske volilce imenaje slovensko žloto ali druhal. To je nesramno in jaz nevem, zakaj g. Rakuš in njegor pisač hočeta med Slovenci živeti, od slovenskih kmetov krub jesti, in Slovence tako zaničevati! Ko bi se hotela pobrisati tje, kder ni nobenih slovenskih Sarmatov več! — Nebodigatreba Sorscbaggg je nedavno se hotel v ,,SUdsteiri8che Post" oprati, pa se tako namazal, (ia ima za vselej dosti. Želimo še, da bi tudi nSlov. Gospodar" priobčil, kako je g. S. in njegov Hrastniggg grunte vcenjaval pri sv. Lovrenci v puščavi. Treba mu je nekoliko po nosu dati, da bo menje drzno blebetal; kajti on pravi, da so veliko večjih novib davkov duhorniki krivi ia nekšni Slovenci, k ž njimi držijo. Tako neumen S. ni, da nebi vedel, da to ni res. Zato mora drug uzrok biti, ki nas sili zoper tega človeka brezobzirno postopati. Nekaj se za njega uže namaka. -š. Iz Šoštanja. (Volitev zasolski svet). Pri skapnej seji našega okrajnega zastopa dne 27. jul. bil je navzoč tudi naš novi okrajni glavar vitez plem. Finetti, ter je na vse ude 8 svojo dostojno prijaznostjo najboljši vtis napravil in obljubil na potrebe našega okraja svojo največjo pozornost obračati, skiepe okrainega zastopa pa strogo in odločno izvraevati. Kot prva točka na dnevnem redu bila je volitev petih udov v okrajni šolski svet in so sledeči skoro enoglasno izvoljeni bili: Dr. Jan. Lipold, župnik v Velenji; Ivan Vošnjak, posestnik in obrtnik v Šoštanji; Franc Skubic, zdiavnik in posestnik y Velenji; Franc Steblovnik, posestnik in obč. predstojnik okolice Šoštanjske. Prvi trije so uže pred udje okr. šol. sveta bili, zadnja dva sta na uovo izvoljena. S tem izidom te volitve smemo jako zadovljni biti, kajti razun tega, da so izvoljenci iz raznib občin vzeti, so nam njib značaji porok, da bodo šolstvo vsikdar dovoljno i po moči podpirali poleg tega pa tudi težnje in potrebe okraja nikdar ne prezirali. IzMonsberga. (Dopisatelju) v20. stev.Slov. Gosp. bodi rečeno, da se solski ogleda zato imenovane svečanosti ni udeležil, ker je pri svojih naprejpo8tavljenih opravka imel. Ako ni nič dodal, krivi 80 tisi, ki mu dobre besede uino boteli dati. Ceje bogat, to nikoga nima brigati, ker si je pošteno vse zaslužil. On tndi ni kakšen nprivandravec", kajti bil je pred 30 leti v službo vzet in jo znesto do sedaj opravljal. Slovencem se ni kazal nikdar neprijaznega in si prizadeva, kolikor mu je mogoče, zvesto opravljati naloženi mu posel šolskega oglede! Janez Simeček. Iz Šaleške doline. (Ogenj.) Dne 22. junija ob 11. uri zvečer je zaČelo v Velenji goreti. Hlev Luke Tamšeta, po domačem podgorski Lempel, se je vžgal in do tal zgorel. Nevarnost za celo Velenje je bila strašao velika. Zato se pa mora očitno pohrala izreči gasilcem, ki so z lastno nevarnostjo svojega življenja sredi plamena z golimi rokami goreče trame iz strehe trgali, na stran vlačili. Med vsemi drngimi zaslužijo to pobvalo Kupfleitnerjevi fantjein šoštanjsko gasilno društvo, ki je sred temne noči 8 svojo brizgalnico v tako obilnem itevilu na pomoč pribitelo. Bog jim plati! V Velenji so tudi pri zadnji občinski seji nov solski svet volili, ki sedaj obstoji iz sledečib gg. Jurij Stropnik, Vincenc Plešnik, Jazomir Wiith, Joža Lempel in Miba Vrstovšek.