Novičar iz slovanskih krajev.
V Cernogori se je (po telegrafnem naznanila} govorica slišala, da je rusovski car Cernogorskemu kneza svetoval , naj opusti obsedo Žabljaške terdnjave. — C. k. glavna pomorska oblastnija je 29. dec. naznanila, da je turška vlada celo severno primorje Albaneško od Du-binja noter do zadnje meje tiste okrajne zasesti ukazala in v ta namen armado po morji tje poslala.
C. 1% Goriških hribov. Veselo novico za naše kraje, posebno pa za prebivavce v dolini po Soči smo na božične praznike prejeli. Po verjetni poti sim zve-dii, da je vlada 300.000 fi. za popravo cesarske ceste dovolila, ktera poleg Soče iz Gorice čez Kanov, Koborid in Bovec na Koroško pelje. Ta cesta je bila zlo zanemarjena, odkar so pot iz Vidma poTalmentu do P o tabla napravili, in je bila voznikom zavolj mnogih klaucov posebno pa hriba Predi la jako težavna. Pri novem delu bo tedaj treba se gričev in stermih klan-cov ogibati, kar ni ravno teško, ker cesta zmirej poleg Soče gre, ljudje pa bodo z delom lep zaslužek imeli, in po dodelani cesti bo gotovo še drug dobiček nastopil. Za naše kraje bi bila tudi pot proti Krajnskem zlo potrebna. Navskriž misli so tudi to delo do zdaj zaderževale; eni so hotli pot poleg Bače od Mosta (Sv. Lucija) čez Podberdo na Sorico, drugi pa po Idrici na Idrio in čez Cirkno na Poljane in Loko narediti. Višji oblasti so nek zadnjo za dobro spoznale, in, kakor ču-jemo, se bo po novem letu ta cesta delati začela.
Med tem ko visoke gore proti Krajnskem že beli sneg pokriva, imamo pri nas še lepo in prijetno vreme. Stermi hribi nam še dolge grape (Bergriesen) kakor rebra kažejo, ktere zmirej več peska, kamnja in soderge nanašajo in rodovitno zemljo in vodotoke zasipajo, odkar so gojzdi posekani in stermine večidel gole postale. Treba je tedaj, da v goratih in stermih krajih lesorejo na vso moč množimo, ako hočemo veliko škodo odver-niti, ktero vsako leto hudourne vode napravijo. Bog daj, da bi nova gojzdna postava daljno poškodovanje gojzdov odvernila! — Akoravno je bila letina pri nas še precej dobra, so vendar vsi pridelki dražji, posebno pa vino, tako da ljudje skorej samo žganje pijejo in se tega strupa za dušo in truplo zmirej bolj vadijo.
Od Kupe. 16. i 17. decembra je bil nadzornik ljudskih šol častiti gosp. dr. Močnik u Metliki. Prvi dan je bil zbor vsih učiteljev Metličkega dekanata, pri kterem so prestavni gospod krepko besedo poprijeti, ter gosp. učiteljem, kolikor se še spomnim, sledeče prav živo priporočili.
Rekli so: naj gospodje učitelji se marljivo trudijo u pravem duhu časa napredovati. Naj si ne mislijo, svojo učiteljsko  vednost že doveršeno i sebe  že popol-
—   3    —
noma uzmožne, šolsko mladino otesovati in izobraževati, ako so u šoli pripravljencev nektera splošna pravila si prisvojili, po kterih se ima vse to goditi. To vse je le podlaga, na ktero jim je skrbno dalje zidati, ako ne-čejo zaostali i izabraziti, da jih kolo časa ne zatare, ktero se neprenehoma dalje vrti.
Pripomočki pa k vedno višjem napredovanj« o šolstvu so: 1. lastna skušnja, 2. pridno či tanje (branje) o tem naziru spisanih knjig-, i 3. shodi učiteljev.
Kar prvo zadeva, je slehernemu znano, kako lastna skušnja človeka zmodri. Naj se pridno vsaka drobtinica, ki se je pobrala po mnogoletnej službi, u prid oberne mladini!
Ker je pa pot lastne skušnje dostikrat vendar le predolga , tudi včasih nevarna, škodljiva itd. je dalje treba od zvedenih šolskih mož u podučenje i gojenje mladine spisauih dobrih knjig pridno prebirati. Ker je pa letna plača nekterih učiteljev prepičla, da bi slehern izmed njih potrebnih knjig si omisliti zamogel, bi bilo prav, ako bi učitelji po raznih okrogih u tej zadevi med saboj se pobratili. Ako bi slehern le en forint na leto plačal, bi zamogli s tem denarjem na kak šolsk časopis se naročiti, i še kako koristno knjigo vsako leto kupiti. Kadar bi ti ali uni časopis ali knjigo prečital, bi jo drugemu podal. Prebrana bi se pri tem ali unem, kte-rega bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji lasti imeli, Ako bi se to po celoj deželi zgodilo, bi se ne bilo bati, da bi učitelj 9 kam drugam prestavljen, te pomoči ne užival.
U povzdigo učiteljske omike so potrebni tudi shodi učiteljev, kteri naj bi po potrebi časa in okoljšin pogostni bili. Pri teh shodih naj bi se o šolskih zadevah pametno pomenkvali, d. pr. kaj je ti ali uni u svojoj mnogoletnoj službi za koristno spoznal, ali kaj je tu ali tam za poduk i krščansko odgojenje mladine koristnega bral itd. Po dokončanem pogovoru bi si pa vse to, kar so za dobro i koristno spoznali, ob kratkem u zapisnik spisali in vsi po tem občnem sklepu se ravnali. (Konec   sledi.)
Iz Toplic na Dolenskem 19. dec. —f— Popisu letošnje 5?spomladanskeu zime, ki so ga naznanile poslednje ^Novice", dostavim še izid letine lanjske: ster-nina je bila scer lepa, pa snopa ni dala; sočivja ni veliko bilo; korun je močno pognjil; ajda se ni nič kaj prav obnesla; opresnino je deloma suša, deloma moča pobrala, in kar ti dve sovražnici niste končale, so bolhe in gosence obrale; sadje je šlo že o cvetji pod zlo; le prosa je bilo precej obilno, ki je z debelačo (karuzo) po nekterih hišah skor jedini živež in vsakdanja hrana, in še ta nezabeljena in neslana, ker so mnoge odrajtvila prebivavcom jedini repek iz hleva pobrale, in vino, ki ga še za polovico lanske slabe letine ni bilo, nič dnarja ni dalo. Ni čuda toraj, ako se tu ali tam čuje milo zdihovanje ali clo brezupno tarnanje sliši, in bi marsiktera družina daritelju s solznim očesom in hvaležnim sercom roko poljubila, ako bi jo z hranoj poživil, kakoršna se jetnikom po zaporih daje. In pri vsem tem — kdo bi mislil — se napravi v soseski marsikaka reč, ktere bi o takem času ne pričakoval. Ni še ravno dolgo, od kar so si zmislili pri podružnici s. Martina nov altar; napravili pri podružnici s. Trojice na Cerovcu lično svetilnico (lampo); kupili za cerkvico s. Uršule Zarigelcom lep kelh; zvonik pri s. Križi na Veršnaselih iz nova pokrili, ki se zdaj prav prijazno ozira po bližnjih dolinah in daljnih gorah; izdelali dve uri dolgo cesto do ravno omenjene vasi; popravili kaplanijo, in novo rusovsko peč va-njo postavili, ktero posebno zato v misel vzamem,
da pohvalim umetnega moža Jožefa Šibica, ki jo je mojstrovsko zgotovil, ter s tem Novomeškim zidarjem hvalno spričevanje dal, da so tudi oni takim delom kos. Hvala pa tudi umnemu županu Janezu Bek-u, in ver-lemu srenjskemu odborniku Matiju Krese-tu, ki sta to reč sprožila in na noge spravila, in je nista zavergla samo zato, ker je nova in ne še sploh poznana.
Iz Ijjubljane. Z veseljem naznanimo novico , da je c. k. deželno poglavarstvo po dopisu na kmetijsko družbo dovolilo osnovo družtva za obdelovanje Krajn-skega Krasa, ktero se bo pervikrat snidilo v Postojni v posvetovanje družtvinih postav, kar bo podružnica Postojnska v soglasju s svojimi sosednimi podružnicami ob svojem času na znanje dala.
_     4    —