Poljudna pravna knjižnica. === ======= .■-= □□0= ..■■■■■■ Zvezek XIII. in XIV. Knjižica 6. Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih. Uredil in pojasnil dr. Ed. Volčič. Prvi natis. Cena- 80 vin. V Ljubljani 1910. Izdalo in založilo društvo »Pravnik«. Tiskal A. Slatnar v Kamniku. Ysebina „Gi¥ilnopravdnih zakonov" (IV. zv. Pravnikove zbirke) Uvodni zakon k sodnemu pravilniku Sodni pravilnik Dodatek I. Podsodnost vojaških oseb Dodatek H. Zborna sodišča javnega prava A Državno sodišče B Upravno sodišče Dodatek III. Konzularna sodišča Uvodni zakon k civilnemu pravdnemu redu Civilni pravdni red Dostavek I. Postopanje v spornih zakonskih stvareh Dostavek II. Sklepi, proti katerim ni dopusten a) samostojen (posebe), b) sploh nikak rekurz Dostavek 111. Odvetniška tarifa Dostavek IV. Določila o sodnem jeziku Dostavek V. Sodne pristojbine v post. po civllnopravdn. zak. Kazalo Zaznamek v tem zvezku priobčenih zakonov, ukazov in razpisov. Kdor kupi to knjigo na novo, dobi dodatek knjige za 1.1906—1909 brezplačno. -3- Splošna vsebina „Zakonov o nespornem sodstvu" (VI. zv. Pravnikove zbirke) I. Notarski red II. Cesarski patent od 9. avg. 1854, dz. 208 III. Predpisi o civilnosodnih depozitih. -c\(e?)vD- Poljudna pravna knjižnica. .--. .— □□□ —■. 1 .’ . Zvezek XIII. in XIV. Knjižica 6. Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih. Uredil in pojasnil dr. Ed. Volčič. Prvi natis. Izdalo in založilo društvo »Pravnik«. Tiskal A. Slatnar v Kamniku. Kra tiče. adv. tar. = advokatska tarifa. op. = civilni pravdni red. dz. = dz. št. = državnega zakonika št. h. = hrvatski izraz. jn. = jurisdikcijska norma. not. r. = notarski red. o. = odločba. op. = opomnja. odz. = občni državljanski zakonik. rp. pr. min. = razpis pravosodnega ministrstva. š. = št. = številka. T. = izraz sedanje terminologije, n. = ukaz (naredba). uk. = ukaznik (Verordnungsblatt) prav. ministrstva, upr. s. = upravno sodišče. Budw. = Zbornik odločeb upr. sodišča Ad. barona Budvvinskega. CB. = Centralblatt fiir jur. Praxis. GH. = Gerichtshalle. GZ. = Gerichtszeitung. Gess. = Zbornik odločeb dr. O. Gesselbauerja. JB. = Juristische Blatter. NZ. = Notariatszeitung. O. R. Z. = Osterreichische Riohterzeitung. Prs. = Pravnik slovenski. uzb. = nova priloga civilnopravnih odločeb k ukaz- niku prav. min. Uzb. = stara priloga c. odločeb k istemu ukazniku. Zb. = zbornik odločeb Glaser-Unger. Urednik si pridržuje vse pravice. Predpisi o notarskih pristojbinah. (Ponatis iz VI. zvezka »Pravnikove« zbirke avstr, zakonov.) XI. Poglavje. Beležniške pristojbine. § 171. Beležniki smejo od svojih uradnih opravil pristojbine jemati samo po določilih, ka¬ tera so v pridejanem cenovniku (tarifi). Prepovedane ter neveljavne so pogodbe o viši meri pristojbin, nego jo ustanavlja cenovnik. Samo kadar se stvar suče o poslih, ki so ne¬ navadno obsežni, vrlo težavni ali ki nakladajo posebno odgovornost ter jim je treba zelo obšir- § 171. 1. Dohodki iz beležnikovega uradovanja se ne dajo izvršbeno sekvestrirati. 26. jun. 1883. š.7745 Zb. 9495, 2. Zahtevanje manjših pristojbin, kakor so po tarifi, ni disciplinarno kaznjivo. 26. jan. 1864 š. 591 Gess. 18. 3. Disciplinarni pregrešek je javna ponudba, da se beležniški posli preskrbujejo za nizko nagrado. 28. jun. 1898 š. 7722 GZ. 1898/42. 4. § 171. odst. 3. not. r. ustanavlja pogoje zaračun- janju viših kakor cenovniških pristojbin alternativno, ne kumulativno, en sam pogoj § 171. odst. 3. not. r. zadostuje v zaračunjanje viših pristojbin. 17. maja 1906 š. 3563 Not. Z. 1906/241 GZ. 1906/37-39. 1 * 4 nega pripravljanja, ali kateri vzemo neprimerno obilo časa. more beležnik, izrekoma povedavši vzroke, zakaj bi pristojbina po cenovniku ne bila dovolj, zahtevati višo, svojemu nenavadnemu delu ustrezajočo pristojbino, katero je, ako se z lepa ne dogovori, s sodnim ustanovilom ukreniti. 1 ) ] ) = ustanoviti (feststellen). § 172. Če je kaka beležniška listina izde¬ lana o dveh ali o več, med saboj zvezanih pravnih opravilih, sme se pristojbino zahtevati samo od enega izmed njih; a odmeriti jo je po tistem ce- novnikovem, semkaj spadajočem postavku, ka¬ teri beležniku najbolj ugaja. 1 ) I. Vavroh misli, da je smeti ie enojno pristoj¬ bino zahtevati ob notranji zvezi, kadar posamezna pravna opravila nimajo zase obstoja, sicer pa da je raču¬ nati pristojbino za vsako pravno opravilo zase. (NZ. 1907/320). § 173. Od posla, katerega beležnik na za¬ htevanje kake stranke dela v tistem času, kar ga je od 7. ure zvečer do 8. ure zjutraj, poviša se vsaka pristojbina za polovico nad cenovnikov postavek. § 174. Od pričetih uradnih poslov, kateri so brez beležnikove krivde ostali nedovršeni, be¬ ležniku pristoji primerna odmena (odškodovanje), katera nikakor ne more sezati do pristojbine, od¬ merjene dovršenemu uradnemu poslu. Ako se ni moči z lepa dogovoriti, naj sodno ustanovilo ukrene odmeno. 1 ) ') Rp, fin. min. 16. marca 1908 š. 4819. (uk. 1908/114} izvaja, da mora beležnik tudi kadar je sodni komisar in § 173. 1. Glej o. 2. pri § 31. 5 predloži spise sodišču z izrecnim zahtevkom, naj se mu troski prisodijo, dotične predložne pole kolkovati po 1 K, tudi, kadar je tak zahtevek na zapuščinskem za¬ pisniku samem; ako so ob takem slučaju troski nave¬ deni na posebnih polah, so le-te kolkovati za priloge (po 30 h). Po rečenem bi pol ne bilo kolkovati, ako ob pred¬ logu ni stavljen izrecen zahtevek za prisodbo pristojbin. (Glej kritiko o neumestnosti tega razpisa v NZ. 1908/141). § 175. V plačilo pristojbin so za poroka, če ni o tem kakega posebnega dogovora, vsi tisti, kateri so uradno opravilo zahtevali ali se v njem zaradi česa pogodili, in to vsi za enega, eden za vse. 1 ) 'j = nerazdelno (zur ungeteilten Hand). § 176. Beležnik je upravičen, takoj po do¬ končanem uradnem opravilu zahtevati, da se mu plačajo pristojbine. V zalogo ') tistih gotovinskih izplačil, kar jih je vedeti da bodo. more beležnik tudi pred za¬ četim uradnim opravilom zahtevati, da mu stranka takoj tedaj naprej odšteje primerno vsoto. Beležniku je dolžnost, odpravke, izpiske, pre¬ pise, svedočbe in svedočila stoprv (še le) izdajati, kadar so pristojbine že plačane. i) = v pokritje (Zur Deckung). § 177. Namesto beležnika vmeščeni podstav ') je upravičen, pristojbine od stranke jemati ne samo od uradnih poslov, kar jih sam opravlja, nego tudi od onih odpravkov, izpiskov, prepisov, svedočeb § 176. 1. Beležnik mora prepis beležniškega spisa predložiti v odmero pristojbine, če se mu je bila belež- niška pristojbina plačala ali ne. Upr. s. o. 22. sept. 1891 š. 3857 Budw. 6119. in svedoči!, 2 ) kar jih daje iz zapisov 3 ) tistega be- ležnika, katerega nadomešča. Ako je podstav vmeščen za odstavljenega 4 ) beležnika, ta ne sme imeti deleža od pristojbin, katere podstav dobiva. Dogovor o tem ni veljaven. !) = namestnik (Substitut). — 2 ) T. : posvedočeb (Beurkundungen). — 3 ) = spisov (Akten). — 4 ) = sus¬ pendiranega. § 178. Treba da beležnik zaračunjene pri¬ stojbine najpoprej zabeleži na beležniške listine prvopis, ki ostane med njegovimi spisi, in potem na stranki izdavani odpravek, poverjeni prepis, svedočilo ali svedočbo, ter da prejem potrdi na prvopisu, 1 ) in ako se zahteva, tudi na izdavani beležniški listini. Kadar stranka hoče, izda ji beležnik ob njenih stroških poseben pristojbinski znamenik, na katerem je, kadar se plačilo prejme, potrditi, da je res prejeto. T = izvirniku. § 179. Če se stranka protivi pristojbinam, kakor si jih beležnik odmeri, in beležniška zbor- § 178 . 1. Beležnik nima retencijske pravice do spisov, vročenih mu od stranke, ker mu le-ta ne plača zastop¬ niških troskov. 31. dec. 1879 š. 14256 Zb. 7713. § 179 . 1 . Zadostuje navadno upiranje stranke, da bi plačala beležniške pristojbine. 11. aprila 1878 š. 3877 Gess. 117. 2. Predpis § 179 not. r. se tiče le pravih beležniških pristojbin beležnikov in njih zaslužka za sestavljanje za¬ sebnih listin, ne tudi zaslužka za izdelavo vlog. 7. nov. 1876 š. 13228 Zb. 6276. 3. Glej o. 11. pri § 5. in o. 9. k op. 5 ) § 5. 7 niča brez uspeha to stvar z lepa uravnava, ali če stranka tega uravnila 1 ) iskati neče, naj, ako be- ležnik ali stranka uprosi, prvostopinjsko sodišče 2 ) v zborničnem sedežu pristojbine ustanovi, poprej dovprašavši tudi ono stranko, ter vsakakor zve- devši beležniške zbornice mnenje (§§ 171 , 174 ). Poprime se li stranka pritožbe proti sodnemu izreku, ta pritožba samo tedaj ovira izterjati pri¬ stojbino, kakoršno je ustanovilo sodišče, kadar jo stranka sodišču založi. 3 ) l ) = posredovanja (Vermittlung). — 2 ) Prav: prvost. zborno sodišče. — 3 ) T.: položi. § 180. Beležnikove pristojbine, kar jih usta¬ novi sodišče, terjajo se po tistih predpisih, kateri veljajo o terjanju pristojbin, plačevanih za sodne uradne posle. § 181. Od beležniške listine, katera je iz napake v obliki ali sicer iz beležnikove krivde neveljavna, od odpravkov, izpiskov, prepisov, sve- dočeb in svedočil, ki iz nedostatkov niso za rabo, ni plačevati nič pristojbin, ter zahtevati se more vračilo, ako so že plačane. § 182. Beležnik, kateri večjo pristojbino po¬ stavi nego je določena v pridejanem cenovniku, naj udeležencem povrne, kolikor je vzel preveč, in vrhu tega je postopati z njim po X. poglavja predpisih. § 183. Pravosodni minister ima oblast, da vsled nasveta beležniške zbornice ali njo dovpra¬ šavši po razmerah, v kakoršnih je posameznim krajem občilo ali cena, utegne določene postavke 8 pridejanega cenovnika vse ali nekatere med njimi povečati ali zmanjšati, a ne več nego za 20 od¬ stotkov ustanovljenih pristojbin. § 184. Zgornja določila, razen onih, ki so v § 181, ] ) po svojem zmislu veljajo tudi o plači, katera beležniku pristoji od sestavljanja zasebnih (privatnih) listin. Beležniku je tudi ob tem slučaju dolžnost, da zahtevane pristojbine zabeležuje na listine izdavane strankam, ter da to podpisuje. A ne sme ob taki priliki niti pristaviti, da je beležnik, niti ne naudariti uradnega pečata. ') Ta številka je pomotna v izvirniku in v pre¬ vodih; biti mora 180. § 84. 1 .a) Beležnik, kateremu je kakor sodnemu komisarju izročena zapuščinska razprava, ni upravičen, da bi dedičem delal vloge in jih podajal sodiščem. b) Kadar je sodni komisar, ne sme strankam raču- niti nikakoršnih pristojbin, temuč mora sodiščem pre¬ pustiti njih odmero in izterjanje. 5. nov. 1903 š. 17128 GZ. 1904/13. 9 Dodatek. Beležniški cenovnik (tarifa). § 1. Beležniške pristojbine so: I. Poslarina (plačilo od posla), 1 ) ali po vred¬ nosti, kakoršne je stvar, ali po ustanov¬ ljeni ceni; II. časarina; 2 ) III. oddaljarina in potarina; 3 ) IV. pisarina. *) adv. tar.: opravilna nagrada. — 2 ) adv. tar.: pri¬ stojbina za zamudo časa. — 3 ) adv. tar.: razdaljne pri¬ stojbine in potni troski. 1. Poslarina ali po vrednosti, kakoršne je stvar, ali po ustanovljeni ceni. 1 ) § 2. Poslarino po vrednosti je beležniškim listi¬ nam, v katerih se vrednost stvari z določeno šte¬ vilko ali pripoveduje ali določiti da iz podanih navedkov, razmerjati po teh razredih: 1. Razred. Od predevanja lastnine, od de¬ litev, od pogodeb o mezdi, najmu ali zakupu, od § 1. 1. Kadar pristojbinski cenovnik za beležnike, ko so sodni komisarji, nima predpisa o zaslužku, pripa¬ dajočemu za sodnega komisarja, tedaj se imajo zmisloma uporabljati predpisi beležniškega cenovnika. 14. nov. 1905 š. 17485 NZ. 1905/50. 10 pogodeb o dosmrtnih dohodkih, od društvenih in darovnih ter tudi od dvostranskih pogodeb sploh in od zadnjevoljskih naredeb, kolikor ni o tem izimka v naslednjih določilih, Ob vrednosti nad 10000 K se pristojbina odmerja tudi na 10 K, katerim se potem pridene po 1 K od vsakih 2000 K, kar je nad 10000 K vrednosti; a nikoli ne sme pristojbine biti nad 1000 K. !) == vsoti (Betrage). — 2 ) V cenovnik se je vzela kronska vrednost mesto avstrijske. § 3. 2. R a z r e d. Od dolžnih pisem (zadolžnic) in drugih dolžnih izrecil z dovolitvijo vpisa v zemljiško knjigo ali brez nje ali z uklonom pod takoj izvršno eksekucijo ali brez njega; od cesij, če dolžnik pripozna dolg ali ne, ali če se ukloni pod takoj izvršno eksekucijo ali ne, če odstopi ali ne kako prednost, ali če se prednosti odreče ali ne; od uravnil (poravnav, nagodeb) o novčni vsoti, od izrecil o zastavljanju, poroštvu, založnini, (kavciji), namenilnih pismih in asignacijah, ter naposled od vsake beležniške listine o enostran¬ skih izrecilih svoje volje, kar jih ne spada pod kako drugo določilo tega zakona: ob vrednosti do 600 K po.2 K » » nad 600 » do 1600 K po 4 » » » » 1600 » » 4000 » » 6 » » » » 4000 » » 10000 » » 8 » 11 Ob vrednosti nad 10000 K se pristojbina odmerja tudi na 8 K, katerim se potem pridene po 50 h od vsakih 2000 K, kar je nad 10000 K vrednosti; a nikoli ne sme pristojbine biti nad 100 K. § 4. 3. R a z r e d. Od plačil n ic (pobotnic) z do¬ volitvijo izbrisiia iz javnih knjig ali brez nje je polovico pristojbine, kakoršna je določena v 2. raz¬ redu, a nikoli ne izpod 2 K ter nikoli nad 40 K. § 5. Kadar beležnik ob poslih, zazname- nanih v §§ 2—4, listine ne izdeluje, nego edino sestavlja beležnišk zapis (spis) po § 54 belež- niškega redu, tedaj sme jemati samo polovico pristojbine, ustanovljene v §§ 2 — 4. A poslarine naj ne bode izpod 2 K. § 6. Zlatim in srebrnim novcem ter vred¬ nostnim, na borzi zaznamenanim papirjem se vred¬ nost določa po tistem kurzu, kakoršen je na borzi bil prej ta dan, predno se je posel dovršil. Kadar se posli vrše o dajatvah, katere se ponavljajo, n. pr. o dohodkovnih (rentnih), zakupnih in na¬ jemnih pogodbah, tedaj je ob neprestanih dajatvah jemati dvajseterico, ob dosmrtnih ali na nedolo¬ čeno dobo postavljenih deseterico letne vsote, a ob dajatvah na določeno dobo postavljenih jemati je celokupno vsoto dajatev, vendar nikakor ne več nego deseterico letne vsote. Ob pogodbah o mčni je pristojbino odmer¬ jati od polovice vkupne vrednosti vseh stvari, kar jih je v mčni, ob delitvah imovine od vse vrednosti deljene imovine brez ozira na dolgove. 12 § 7. 4. Razred. Od protestov o menicah in od protestov o trgovinskih papirjih: ob vrednosti do 400 K po.2 K » » nad 400 » do 2000 K po . 4 » » » » 2000 » » 8000 » » . 6 » » » » 8000 » .8 » vrhu tega od vsakega pokazanega (vsake pre- zentacije) zasilnega nadpisa po 80 h. § 8. 5. R a z r e d. Od prevzetih novcev in vred¬ nostnih papirjev, da se potem oddade komu dru¬ gemu ali založe oblastvom, naj ‘se od hrambe ob vrednosti do 2000 K plača po 1 / i odstotka, a nikoli ne izpod 2 K. Ob vrednosti nad 2000 K je od vrednosti, kar je bode nad 2000 K, plačati še po Vso odstotkov. 1 ) Vrhu tega je od sestavljanja zapisnika in dane prejemnice plačevati po 2 K, od prevzete stvari preizročevanja odločenemu prejemniku ali od pošiljanja (vračila) pokladatelju po 2 K, od preskrbila, da se založi (položi) oblastvom po 2 K, ako je do 2000 K vsote; a če je več, treba ča- sarino plačati. 0 Od vrednosti nad 2000 K bi bilo torej plačati 1 U m Vao°/e (Notariatszeitung 1907/272, 5. Richterzeitung 1906/10). § 9. Poslarina po ustanovljeni ceni (vsoti) se odmerja: a) od izdelane pooblastnice, svedočbe same na sebi, od izrecila, v katerem je samo pritrditev k vpisu ali izbrisu v javnih knjigah ali samo odstop kake prednosti, ali da se kedo te prednosti odreka, ali potrdilo o izpolnjenih obvezljivostih brez naznačene cene, po. 2 K — h 13 b) od potrdila, da se ujemajo pre¬ pisi (vidimiranje), katerih ni nad dve stranici (stranica po 25 vrst), po 60 h, od vsake naslednje stranice po.— Ako je po več vrst, potem ako so izkazki številek, od obeh prvih stranic po. od vsake naslednje po ... — c) od danega svedočila, da je prav izvršen kak prelog (prevod), ka¬ terega ni nad dve stranici, po i od vsake naslednje stranice po — Določilo sub lit. b) usta¬ novljeno o številu vrst velja tudi ob tem slučaju. Kadar imajo stranice po več vrst nego je tam določeno, plačevati je po 2 K 80 h, oziroma po 1 K pri¬ stojbine; d) od poverila podpisa je plačevati: I. ako stvar, o kateri govori spis, ne doseza 200 K vred¬ nosti, po.— II. ako ta vrednost 200 K do¬ seza, ali ako ni razvidna: 1. na vknjižljivi listini po . 1 2. ob drugih slučajih po 2 Od slučaja ad II. 2. je dru- žinčetom in osebam na korist, o katerih se dokaže, da žive ob dnini ali tednini, ta izimek, da od poverila podpisa plaču¬ jejo samo po.— K 20 h » - » » 30 » » — » » 80 » » 60 » » 20 » » — » » 60 » 14 Če je poveriti podpis dveh ali več oseb, katere ob enem pridejo k beležniku, plačati je od drugega in potem od vsa¬ kega podpisa dalje samo po¬ lovico one pristojbine, kolikor bi plačala oseba, katere podpis je poverjati, ako bi se poverjal samo njen podpis. Ob slučaju ad II, 1. ne sme pristojbine od poverila, če tudi se poverja po več podpisov, biti nikoli več, nego bi po tem cenovniku bilo pristojbine od listine, na kateri se podpisi po- verjajo; e) od svedočila o dnevu, mesecu in letu, katerega se kaka listina pokaže, po. /) od izdelane svedočbe, da kak človek živi, po. g) od sestavljanja kakega izrecila, katero je priznaniti, s prizna- nilom tega izrecila in s svedo- čilom vred, danim stranki, ka¬ tera ga je prosila, po . . . od svedočila danega oni (na¬ sprotni) stranki, ter od vsakega drugič danega svedočila, po . h) od sestavljenega zapisnika o izročilu na ostavo (hranitev) z dano prejemnico vred, in od hrambe na ostavo danih listin, vsega vkupe po . 1 K — h 2 » — » 6 » — » 2 » — » 3 » — » 15 od oddavanja listin, na ostavo izročenih, z narejenim posebnim oddajalnim zapisnikom, po od oddavanja listine, na ostavo izročene, brez posebnega odda- jalnega zapisnika, po . . . /) od privolitve v pregledovanje kakega beležniškega zapisa (spisa, Urkunde) po ... . od vsake pole beiežniške, na za¬ htevanje kake stranke prečitane listine, hranjene pri beležniku, po k ) od potrdila, da kaka beležniška listina res biva, po .... /) od osebnega preizročila kake listine sodišču, posebno od pre¬ izročila zadnjevoljske, med be- ležnikovimi spisi hranjene na- redbe, po. m) od poslatve kake listine stranki ali oblastvu, ali od oznanila, da se kaki listini odmeri pristoj¬ bina, ki jo je od nje plačati, po n) od golega pismenega priznanila stranki o kakem uradnem poslu, po. o) od sestavljanja zapisnika (§ 73) o zadnjevoljski naredbi, belež¬ niku zaprto izročeni, po . . II. Č a s a r i n a. 2 K — h 1 » — » 1 » — » — » 40 » 1 » — » 3 » — » 1 » — » — » 40 » 8 » — » § 10. Časarina se jemlje po meri tistega časa, kar ga je treba uradnemu opravilu, in to namesto poslarine od one vrste listin, v katerih 16 ni vrednosti nič povedane ali nič navedkov, da bi se dala iz njih določiti, in katere niso v no¬ benem izmed poprejšnjih cenovnikovih postavkov, dalje od vseh svedočil o dejanjih, in siceršnjih beležniških uradnih poslov, kateri ne spadajo pod druge odstavke tega cenovnika. Plačuje se je od prve, če tudi stoprv začete ure po 4 K, od vsake naslednje, če tudi stoprv začete pol ure po 2 K. Od odpravka katerega tistih svedočil, kar je zaznamenanih v §§ 87 in 88 bel. r., dajati je vrhu tega po 2 K trdne pristojbine poleg pisa- rine (§ 17 v cenovniku.) § 11. Ako se k uradnemu opravilu beleževat prizove drugi beležnik, sme zahtevati samo ča- sarino, a nikdar ne po več nego prvi beležnik dobode pristojbine. § 12. Od izdelovanja zadnjevoljskih naredeb, podaritev, dedniških (dedinskih) in ženitevskih po- godeb, v katerih nič ni povedana imovinska šte¬ vilka ali se ne da nič dognati, moči je dvojno časarino zahtevati. § 13. V čas, porabljen k opravilu, ne šteje se edino tisti čas, kolikor ga je treba, da se li¬ stina spiše, nego tudi tisti, kar se ga pred sve- dočilom potrebuje z udeleženci v razgovorih, pri¬ pravljajočih listino, kar ga vzemo beležnikova pričetna dela, ko udeležencev ni pri njem, in ob poslih zunaj beležnikovega uradnega prostorišča, kar ga vzame hoja v tisti kraj, kjer je razprava in iz tega kraja nazaj. III. Oddaljarina in potarina. § 14. Kadar se na zahtevanje kake stranke zunaj beležnikove pisarnice vrši uraden posel, 17 kateri ni že sam na sebi tak, da bi ga bilo treba zunaj opravljati, dati je beležniku od takega urad¬ nega posla poleg cenovniške pristojbine še po 2 K oddaljarine; a kadar se uradni posel vrši zunaj kraja, v katerem on uradno stoluje, tedaj mu namesto oddaljarine pristoji časarina od ti¬ stega časa, kar ga tja in sem potrebno zahodi. 1 ) Od sestavljanja protestov o menicah in trgov¬ skih papirjih ter od priznanjevanja izrecil more beležnik, če te spise zdeluje zunaj kraja svojega uradnega sedeža, časarino zahtevati po zgornjih določilih. x ) Po tem poslednjem odstavku in ne po 2 K od kosa je računiti tudi pristojbino in porazdeliti jo pri¬ merno na posamezna poslovanja ob prostovoljnih uradnih dneh beležnikovih (Notariatszeitung) 1907/321). § 15. Beležniku dalje, kadar po uradnem opravilu ide ven iz okrožja tistega kjaja, kjer uradno stoluje, pristoji povračilo za voz z dvema konjema, ako mu voza ne da sama stranka, poleg mostarine; a če more iti po železnici ali paro- plovniku, povračilo vozarine v prvem razredu. Enako mu po glavnih mestih pristoji povračilo za voz z dvema konjema, kadar po uradnem poslu ide iz mesta v predmestje ali iz predme¬ stnega okraja v drug predmesten okraj ali v mesto. Kadar se oddalji čez avstrijsko miljo, 1 ) pri¬ stoji mu tudi povračilo (oskrbnega) troška, nje¬ govemu stanu primernega, ako opravilo trpi čez pol dneva. i) Sedaj oddaljenje čez 7'5 km (min. u. 28. jun. 1876., dz. 97.). 2 18 § 16 . Pristojbin, ustanovljenih v §§ 14 in 15, ni zahtevati, kadar uradno opravilo v takem kraju, koder je beležnik dolžnost prevzel rokovno (perijodično) se ustavljati, teče ob takem ustav¬ ljanju ali v takem kraju, kamor je umeščen za podstava (namestnika, substituta). IV. P i s ari n a. § 17 . Pisarine je po 20 h od vsake stranice, katera nima čez 25 vrst; ob večjem obsežku in računih, tabelarskih ali takih razkazilih, v katerih so največ številke, od vsake stranice po 40 h. Pričeta stranica se šteje za polno. § 18. Ni od protestov o menicah in trgo¬ vskih papirjih, ni od poverilnega dostavka, da se prepisi zlagajo z izvirnimi listinami (od vidi- miranja) in da so podpisi pristni, ni od potrje¬ vanja prelogov (prevodov), ni od zapisnikov, se¬ stavljenih® v dajanje kakega svedočila, ni od črtežev, katere se beležniku treba zdi osnovati, predno zdela prvopis beležniške listine, ni za¬ htevati pisarine. § 19 . Od odpravkov je poleg pisarine tudi pristojbino od poverila (vidimiranja) dajati. § 20. Zgornja določila tudi tedaj, kadar se beležniku odmerja plača, katera mu pristoji od izdelanih zasebnih listin, veljajo s tem razločkom, da je poslarino ali časarino odmerjati na četrt niže, nego kolikor pristojbine piše cenovnik. A tudi od izdelane zasebne listine ob slučajih §§ 2, 3, 4, 5 in 9, lit. a) ni plačevati izpod 2 K pri¬ stojbine. 19 II. Uradovanje beležnikov, kadar so sodni komisarji. A. Določila beležniškega reda od 21. maja 1855. dz. 94. ] ) in njemu pridejane tarife, ki so po čl. II. uvodnega zakona k beležniškemu redu od 25. julija 1871. ostala v moči za vse v državnem zboru zastopane kraljevine in kronovine razun Dalmacije. 1. Služba beležnikov v sodnem komisarstvu. § 183. Beležnikom se sme naložiti dolžnost, da kakor sodni komisarji oskrbujejo naslednja opravila: a) zapisovanje smrtovnic (zapečatba, zapor) in opravo drugih v zapuščinski razpravi in v sirotinskih stvareh potrebnih dejanj, pri ka¬ terih ni treba odločevati sodišču; * 2 ) b) sodnecenitve vspornih in nespornih stvareh; 3 4 ) c) sodne prodaje premičnin v spornih in ne¬ spornih stvareh; § 183. 1. Beležnik ni upravičen, da bi_ odklonil izročeno mu sodno poslovanje. 28. julija 1885 š. 8149 Zb. 10645. 2. Zapisnik o zapuščinski razpravi ima moč javne listine tudi o priznanju dolga, zapisanega v njem. 29. dec. 1877 š. 12694 Gess. 107. 3. Pregled pristojbinskega izkaza, ki ga je sodišče izročilo beležniku, ni omejiti samo na računsko presojo; njegova naloga je tudi presoja pristojbinske dolžnosti. 28. febr. 1900 š. 2588 Zb. 914. 4. Glej o. 2. pri § 117, 3. pri § 157. not. r. 2 * 20 d) prodaje nepremičnin v nespornih stvareh. Razun tega se beležnikom sme naročiti pregled varstvenih računov in izdelanje imovinskih delitev. Beležniki se morajo v vseh teh primerih podpisovati za sodne komisarje in v nespornem postopanju imajo ob prodaji premičnin pravico izdajati oglase. *) Slovenski prevod tega reda se nahaja v de¬ želnem zakoniku za Kranjsko 1. 1855, seveda jezikovno ni več rabijiv in je tu izpravijen. r J Zaobljubovanje varhov ne spada med sodnoko- misarske pravice beležnikov. (Iz rp. prav. min. 22. avg. 1864 š. 7455 viš. dež. sod. Krakovo). 3 ) § 24. odst. 2. ir. glej pri op. 3. čl. III. not. r. — § 23. odst. 2. reda za cenitve nepremičnin. 25. jul. 1897 dz. 175.: Je-li izročiti opravo cenitve zavoljo važnosti ali težavnosti primera notarju (§ 24. ir.), določa sodišče. § 184. Kadar se beležniku izroči oprava dejanj v zapuščinskih stvareh za posamezne pri¬ mere aii za kako celo občino ali cel kraj, se mu mora dati pismeno naročilo, v katerem se, opo- zoreč na že storjeno uradno prisego, opominja k vestnemu izpolnjevanju zakonov. imenovanje beležnikov v zapisovanje mrličev (smrtovnic) in v druge zapuščinskorazpravne stvari za cele občine ali kraje se mora primerno raz¬ glasiti in skrbeti je, da se beležniku umrši (smrtni slučaji) naznanijo brez odloga. § 185. Uporabljajoč beležnike za sodne ko¬ misarje je treba paziti i na pospešitev opravil v korist udeležencem i na njih pravično razdelitev tako, da se beležnikom ne izročajo samo brez¬ plačni opravki, ampak tudi odplatni, ki jim mo- 21 rejo dati primerno plačilo za njih uporabo pri takih opravilih v obče.') h Vobče ni zakonitega zadržka, da bi se beležniki tudi izven okraja svojega uradnega sedeža, pa v okolišu zbornega sodišča I. stopinje, za kateri so imenovani, ne uporabljali kakor sodni komisarji, vendar samo, ako se s to uporabo namerava in dosega pospešitev opravil strankam na korist, ter da se taka uporaba strinja z opravili, ki jih ima beležnik po svojem poklicu v okraju svojega uradnega sedeža in da tem opravilom ne škoduje. Zato treba začasno doprašati sodno oblastvo tistega okraja, v katerem ima svoj sedež beležnik, ki se hoče v ptujem okraju izven njegovega sedeža postaviti sodnim komi¬ sarjem za opravo zapuščinskostvarnih dejanj vse občine ati vsega kraja, je-li taka postavitev izvedljiva z ozirom na ondu potrebno uporabo; postavitev je izvršiti še le, ako se proti njej ne podajo utemeljeni zadržki. (Rp. prav. min. 17. jan. 1857. š. 866. viš. dež. sodišču na Dunaju.) Predsedstv. rp. viš. dež. sod. v Insbruku od 18. maja 1883. š. 805. pravi, da ima sodišče ob posameznih primerih pretresati, jeli naj sodišče vsled malenkostne imovine in priprostosti opravila samo razpravlja zapuščino ali naj v to poveri beležnika, kar se zgodi posebno, kadar bi troski za izvedbo opravila dediča pri očitnem imetju ne težili občutno. Isto predsedstvo veleva v rp. l.maja 1888. š. 2370. podstojnim sodiščem, naj postopajo najstrožeje proti za¬ kotnim pisačem in c. kr. beležnike uporabljajo za sodne komisarje v vseh slučajih, kjer to pripušča vrsta (značaj) dotičnega opravila in kadar to stranki ne provzroča znatnih troskov. Slično izvaja rp. viš. dež. sod. na Dunaju od 16. marca 1889. š. 2735. — Glej tudi rp. prav. min. od 26. nov. 1904. š. 25601. na drugem mestu tega zvezka. O davčni dolžnosti beležnikov iz pridobitka pri opravilih sodnega komisarstva glej obvestilo v uk. 1896/242. § 186. Beležnik ima pri opravilih, za katera je sodni komisar, izpolnjevati za sodišča veljavne predpise.') 22 ') Ker veljajo določila § 52. pat. od 3. maja 1853. dz. 81. odst. 1—6. tudi za beležnike, kadar so sodni ko¬ misarji, zato beležniki v isti stvari obenem ne morejo biti sodni komisarji in pooblaščenci. Beležnik, ki je postavljen sodnim komisarjem, sme torej v isti stvari od udeležencev sprejeti pooblastitev le tedaj, kadar je njegovo sodnokomi- sarsko uradovanje že končano. Pa tudi v takem primeru mora beležnik sodišču, pred katerim stvar teče, nazna¬ niti sprejem pooblastila, da je sodišče v stanu, ako treba, postaviti drugega beležnika sodnim komisarjem in provzro- čiti izvedbo beležniku ostalih ali dopolnitev ali popravo že storjenih činov. (Rp. pr. min. 15. okt. 1855. š. 13938.). Glej o. 10. pri § 5. not. r. Giasom rp. lin. min. 9. oktobra 1884. š. 28863. smejo tudi beležniki, kadar so sodni komisarji, iz operatov zemljarinskega katastra jemati notice proti temu, da se pravilno izkažejo in da se zabeležke tičejo samo predmetov, za katere se sodno naročilo glasi. (U. 23. jul. 1890. š. 13903, uk. š. 35.) § 186 . 1. Beležnik jamči za primanjkljaj novcev, izročenih mu ob njegovem sodnem komisarstvu, tako, da ga ima nadomestiti, dokler ne dokaže svoje nekrivde. 25. jan. 1887. š. 812. Zb. 11413. 2. Zaradi zapuščinskih novcev, ki jih nima v svoj- stvu sodn. komisarja, temuč, ker je pooblaščenec dedičev, mu nima sodišče dajati nikakih ukazov. 13. aprila 1887. š. 4131. Zb. 11539, 4.'jan. 1887. š. 14566. Zb. 11390. 3. Beležnik se ne more odreči pričevanju o okol- nostih, ki jih je opazil za svojega sodnega komisarstva. 1. febr. 1876. š. 1273. Zb. 6012 (21. dec. 1864. š. 9627. Zb. 2712.). 4. Beležnik, tudi kadar je sodni komisar, ni upra¬ vičen k zaprosbi na drugo sodišče za pravno pomoč. Odredba prav. min. v Not. Z. 1901/35. 5. Izvršbeni čin, ki ga je opravil beležnik kakor Sodni komisar, je ničev, ako je isti beležnik v pravdi zastopal tožnika (nasprotno stranko). 19. aprila 1882. š 4167 Zb. 9788. 6. Beležnik, ki je pred početkom prodaje prijavil nagodbeni predlog izvršenca, sme opraviti prodajo. 16. maja 1876. š. 5635, Gess. 86. 23 § 187. Pozive strankam in vročbe sploh, ki so opraviti, kadar beležniki uradujejo za sodne komisarje, ima preskrbeti, ako oni tako zahtevajo, občinski predstojnik ali sodišče po sodnih slugah. 1 ) ') Po zak. 2. okt. 1865. dz. 108 je poštnine prosta korespondenca notarjev, kadar so sodni komisarji, s c. k. civilnimi in vojaškimi oblastmi in uradi, z organi, ki so tem enakovrstni, njih predstojniki, izpostavljenimi urad¬ niki in samostojnimi vojaškimi osebami, z dvornimi štabi in njih uradi, s pisarnicami c. k. redov in njih načel¬ niki in z občinskimi uradi (61. II. od. 14). Ta prostost se pa ne razteza na mestno pošto (čl. IV.). Dopisi so poštnine prosti tudi tedaj, kadar so težji kakor je do¬ pustno pri listovni pošti, ako ne vsebujejo drugega kakor dokumente, pisma, račune, spise, zemljevide, načrte, ti¬ skovine, in sicer, ne da bi se napovedala kaka vrednost. (61. Vil.). Dopisi morajo biti poleg označila, da so od sod¬ nega komisarja, zaprti s pečatom in imeti določno oznako pošiljavčevega svojstva in predmeta, vsled česar je pro¬ stost poštnine upravičena (čl. V.). 7. Ako sodišče zahteva, mu mora predložiti izkaze o delovanju v sodnem komisarstvu. 26. jun. 1878. š. 7146. Gess. 128; na sodišče nima podajati dopisov (Noten), temuč vloge (Eingaben). 24. jul. 1862. š. 4935. Gess. 12. 8. Sodišče mu sme nerednost opaziti (ausstellen), ne pa mu jo očitati (riigen). 19. jul. 1881. š. 8405. Gess. 175. 9. Rekurza nima: proti napotilom sodišča. 1. jun. 1892. š. 6624. Zb. 14286; proti temu, da se je zapuščinska inventura izro¬ čila izvrševalnemu uradniku. 9. okt. 1900. š. 13880. Zb. 1143, NZ. 1900/49; proti sodnemu odloku v stvareh stranek. 15. sept. 1886. š. 10262. NZ. 1888/1; ker se mu je delo odvzelo, 12. jun. 1901. š. 8513. NZ. 1901/37; ker se je kako uradovanje odkazalo njegovemu to¬ varišu. 22. dec. 1887. š. 14185 NZ. 1888/12; ker se za kak primer ni imenoval komisarjem. 22. jun. 1864. š. 4313. Gess. 19. 24 § 188. Zavoljo mudnega ali nezakonitega beležnikovega ravnanja, kadar uraduje za sod¬ nega komisarja, mora sodišče, katero ga je po¬ stavilo, ali dano oblast preklicati, ali proti njemu izreči primerne ukore ali denarne kazni, v važ¬ nejših primerih pa podati naznanilo višemu de¬ želnemu sodišču, ki ima po okolnostih zoper njega odrediti disciplinarno preiskavo in mu pri¬ soditi umestno kazen, če bi bilo pa treba, celo začasno ali trajno odstavitev z beležniškega urada. Razun tega je beležnik strankam odgovoren za vsako škodo, katero je provzročil po svoji krivdi. 1 ) *) Prim. čl. II. od. 3. uv. zak. k not. r., dalje zak. od 12. jul. 1872. dz. 112., s katerim se, izvršujoč čl. 9. drž. osnovn. zak. od 21. dec. 1867. dz. 144. o sodni oblasti, ureja tožbena pravica stranek zaradi pravnih žalitev, storjenih po sodniških uradnikih, kadar uradujejo. O tem glej tudi §§ 600—602 cp. § 189. Beležniku je dolžnost pisati o svojih sodnokomisarskih uradovanjih poseben opravilen zapisnik po letnih tečajih. Ta zapisnik imej te-le predelke (rubrike): a) tekoče število za beležnikova sodna opra¬ vila, katero se ima pisati zase ločeno od števila za beležniška opravila; § 188. 1. Okrajni sodnik ima beležnikovo uradovanje nadzorovati le toliko, kolikor le ta opravlja posle sodnega komisarja. 18. aprila 1901, š. 342. GZ. 1901/36. 2. Čl. II. uv. zak. k not. r. ni razveljavil pravice so¬ dišča, da sme proti uradnemu beležniku izreči ukore in denarne kazni. Prememba se tiče le velikih nemarnosti v dolžnosti. 19. nov. 1875 š. 12503. Gess. 75. 25 b) datum, t. j. dan, mesec in leto, pri silnih opravilih tudi uro, kedaj je dobil nalog (na¬ ročilo) ali priliko za uradno dejanje; c) priliko samo, torej ali posebno sodnikov nalog, prošnjo stranke, ali naznanilo n. pr. da je kedo umrl; d) oznako tega uradnega dejanja; e) povedbo, kedaj se je le-to opravilo in koliko časa je bilo k temu treba; f) povedbo, kedaj se je spis predložil sodišču ali dalo poročilo o tem, ali kedaj se je spis izročil stranki; g) kakošne opomnje, v kateri predelek treba posebno zapisovati vzroke zakasnitvi, ako bi se primerila. Ako beležniku dajo naloge razna sodišča, mora voditi poseben zapisnik za opravila, ki se zgode pri vsakem izmed njih. § 190. Spisi beležnika kakor sodnega ko¬ misarja se, dokler ostanejo pri beležniku, hranijo po redu opravilnega zapisnika, ločeni od pravih . beležniških spisov, in tako, da se denejo skupaj tisti, ki se tičejo enega in istega opravila. § 191. Ako se o priliki, ko beležnik ura¬ duje kakor sodni komisar, naredi pravi belež- niški spis (zapis), se sicer to omeni v sodnem opravilnem zapisniku in v sodišču danem poro¬ čilu. z beležniškim spisom pa se ravna kakor sicer. § 192. Ako beležnika prestavijo v drug sodni okraj, ali, ako njegovo uradovanje neha iz kakršnegakoli vzroka, prevzame sodišče njegov 26 opravilni zapisnik in spise, kar jih je o njegovem sodnem uradovanju. § 193. Žalitve in protivnosti proti beležni- kom, uradujočim za sodne komisarje, se kaznu¬ jejo po splošnih, v bran javnim uradnikom danih kazenskih zakonih. 2. Pristojbinska tarifa. Pristojbine beležnikov v sodnem komisarstvu. § 27. Za zapisek po mrliču (smrtovnico) nima beležnik zahtevati ničesar, kadar popisana (inventirana) vrednost imetja ne dosega 210 K § 27. 1. V § 27. določenih pristojbin sodnik ne sme zmanjševati. 4. nov. 1873 š. 10836 Gess. 49. 2. Pristojbina se sme povišati tudi pri tarifiranih uradnih činih ob posebnem trudu in znatni zapuščinski vrednosti. 5. maja 1896 š. 4885 Zb. 15779. 3. Za več prodaj istega imetja, določenih v raz¬ ličnih stvareh istega izvršitelja je moč pristojbino zara- čuniti samo enkrat. 1. sept. 1886, š. 10384, Zb. 11154. 4. Ako se uradovanje nadaljuje ob več poldnevib, je za vsakega poldneva plačati 3 gld. 15 kr. 11. jul. 1893, š. 8113, Zb. 14765, NZ. 1894/7. 5. Beležniku pripada voznina ob uradovanju tudi v mestu samem, kjer ima svoj sedež. 23. jul. 1890, š. 8392, Zb. 13351. — Za kraje, v katere vodi železnica, ne more zahtevati dvovprežnega voza, temuč le pristojbino za že¬ lezniško voznino. 8. jan. 1890, š. 122, Zb. 13089 (7. nov. 1876, š. 12809, Zb. 7274. 6. Beležnik, uradujoč izven svojega uradnega se¬ deža, ne more razun uradovalne pristojbine naračuniti tudi prehranilnino in dieto. 2. jan. 1896, š. 15517, Zb. 15667, (2. avg. 1881, š. 8870, Zb. 8462. 7. Pristojbine za inventuro, cenitev in razpravo zapuščine ni odmerjati po taksi, temveč po § 28. 30. marca 1887, s. 2316, Zb. 11520. 27 (100 gld. konv. kova), ako se zapisek napravi v kraju, kjer je v obče odbran k zapisovanju za mrliče. 1 2 3 4 5 6 ) V drugih primerih, kakor tudi za napravo zapuščinskega popisa (inventarja), za vcenitev ali dražbo (prodajo), mu pripada, ako opravilo s po¬ tovanjem vred ne traja čez pol dneva, znesek 6 K 30 h, (3 gld. konv. kova), za cel dan pa 10 K 50 h, (5 gld. konv. kova) in povrh tudi povračilo vožnine za dva konja. l ) Ta odstavek je razveljavljen z. odst. 4. § 4. u. pr. min. od 7. maja 1860 dz. 120. (Glej nižje pod B.) § 28. Pri drugih uradnih opravilih izmerja sodišče pristojbine glede na čas, trud in marlji- § 28. 1. Beležniku so troski sodnega uradovanja od¬ meriti kadar jih opravi njegov uslužbenec ter ozirajoč se na to, da se tudi uvodna dela vrše z njegovo odgovor¬ nostjo. 6. marca 1907, š. 2924, 3STZ. 1907/15. 2. Kadar pristojbinska tarifa za sodno komisarstvo beležnika nima določil o plačilih, ki sodnemu komisarju pripadajo, je zmisloma uporabljati predpise beležniške tarife. 14. nov. 1905, š. 17485, NZ. 1905/50. 3. V primerih § 28. ni uporabljati časovne tarife. 27. marca 1878, š. 3401, Gess. 114. 4. — § 28. je zmiseino uporabljati tudi ob določitvi po odvetniku v nespornih stvareh napovedanih pristojbin. 10. aprila 1884, š. 4434, Now. IV 579. 5. Beležnik ima pristojbine, zahtevane za svoje uradovanje, nadrobno navesti in po številkah nastaviti. 20. marca 1883, š. 3422, Gess. 208; ni dopusten dogovor s stranko, da bi se ognila sodna ustanovitev pristojbin. 10. aprila 1888, š. 3606, Zb. 12131. 6. Beležnikov rekurz proti odmeri njegovih pristoj¬ bin za izvršbene čine ni navezan na krajše roke spornega postopanja, vršivšega se pred izvršbo. 12. jan. 1892, š. 142, Zb. 14071 ; proti odmeri njegovih pristojbin v nespornih stvareh je dopusten izredni revizijski rekurz. 10. oktobra 1899, š. 15012, Zb. 714. 28 vost, s pridržkom pritožbe na više deželno so¬ dišče. 1 ) J ) Fin. min. je v soglasju s prav. min. objavilo z rp. 10. maja 1901, š. 50412, da ima računski oddelek višega deželnega sodišča odmerjati troske sodnih vcenitev ne¬ premičnin in premičnin, izvršivših se v pristojbinske 7. Pri odmerjanju pristojbin v zapuščinskih opra¬ vilih se je ozirati tudi na imovinsko stanje zapuščine. 28. febr. 1900, š. 2588, Zb. 914. 8. Beležniku pripada pristojbina za registriranje, evidenco in vračilo sodnih naročil, ki se niso izvela. 12. jan. 1892, š. 13, Zb. 14069 (10. maja 1887, š. 5495. Zb. .11583.). 9. Beležnik ne sme zahtevati pristojbine: za hranbo zasebne zadolžnice prevzete ob napravi smrtovnice. 15. febr. 1882, š. 1623, Zb. 8886; za sodno položbo ob dražbi mu prepodane usta- vitvene varščine, položene brez naročila. 23. aprila 1873, š. 3631, Zb. 4950; za protizakonito mu naloženo prodajo nepremičnin, 16. aprila 1878, š. 4405, Zb. 6916; tudi ne posebnega plačila (zasačnine) za izsleditev prej neznanih zapuščinskih predmetov. 16. januarja 1900, š. 191, Zb. 848. 10. Beležnik sme poleg časovne tarife zahtevati po¬ sebno pristojbino: ako ob napisanju smrtovnice razglasi poslednjo voljo, napiše inventar ali zapisnik o priglasitvi dedičev, 21. febr. 1894, š. 2026, Zb. 15040, 15. jul. 1888, š. 8736, Zb. 12284; ako ob napisanju smrtovnice ali ob prodaji pre¬ vzame novce ali vrednostne stvari za sodno položbo, katera pristojbina je odmeriti po § 8. bel. tarifa. 2. marca 1898, š. 2873, Zb. 49, (10. aprila 1872, š. 3753, Zb. 4573.); za sestavo in izdelanje opravljenega inventarja, iz¬ vršitev zapečatbe itd. 11. jul. 1893, š. 8113, Zb. 14765; ob izvedbi cele zap. razprave za poizvedbe, storjene za izsledbo zapuščinskih predmetov. 16. jan. 1900, š. 324, Zb. 850; za čistopis dražbenega zapisnika in položbo sku¬ pila. 13. nov. 1888, š. 13225, Zb. 12434. 29 svrhe (§§ 50 in 52 prist. zak.), katere ima najprej plačati erar, samo toliko, kolikor jih zahtevajo sodni uradniki. Imenovani računski oddelek popreskusi v zrnislu rp. prav. min. 13. jan. 1873, š. 16065 partikularia, pri ka¬ terih so beležniki uradovali za sodne komisarje le zato, da sodiščem ob zakonito pristoječem odmerjanju omogoči ozir na morebitno očitanje pogreškov, (Uk. 1901, š. 153.). § 30. O plačilni dolžnosti in izterjavanju pri¬ stojbin, določenih beležnikom za sodnokomisarska opravila, veljajo predpisi za vplačilo sodnih ') pri¬ stojbin. ') Glej o tem §§ 104 in nasl. or. (u. pr. min. 5. maja 1897, dz. 112.). § 30 . 1 . Država ne jamči za beležniške pristojbine, ki se ne dajo izterjati tako kakor sodne pristojbine. 30. dec. 1890, š. 14357, Zb. 13528 (4. nov. 1884, š. 12446, Zb. 10243); odločba o povračilu takih pristojbin iz uradnega pavšala je stvar justične uprave ter o njej nima odločevati so¬ dišče, temuč njegov predsednik. 2. okt. 1900, š. 11617. Zb. 1137. 2. Za sodnega komisarja imenovani beležnik ni upravičen od stranke zahtevati predujma na pristojbino, 16. sept. 1880, š. 8075, Zb. 8098. 3. Beležniku je takoj dosoditi za posamezna za¬ puščinska opravila spadajoče pristojbine. 28. nov. 1894, š. 13934, Zb. 15311. 4. Beležniku za razpravljanje pripadajoče pristoj¬ bine se smejo izvršbeno zavarovati na kaki zapuščinski nepremičnini. 5. aprila 1887, š. 3287, 11529, — tudi v pla¬ čilo naložiti enemu izmed dedičev, pridržujoč mu re¬ gresne pravice proti sodedičem. 29. okt. 1878, š. 12091, Gess. 132, — tega pa ne pogojno priglasivšemu se de¬ diču, ako se je o zapuščini otvoril konkurz. 14. jan. 1896, š. 293, Zb. 15684. 5. Pristojbina, ki se je dosodila dediču v plačilo, se sme izterjati od kupca dedščine. 7. jun. 1887, š. 6462, Zb. 11629; — pristojbina, dosojena za kako uradno de¬ janje od odvetnika, ki je dejanje predlagal zastopajoč stranko. 4. febr. 1890, š. 1325, Zb. 13139. 30 B. Ukaz pravosodnega ministrstva od 7. maja 1860. dz. 120, o uporabi beležnikov za sodne komisarje. Vsled najv. pooblaščenja od 4. maja 1860, daje se radi pospešnega poslovanja in zmanjšanja sodnih uradnih opravil za vse kronovine, v ka¬ terih velja beležniški red od 21. maja 1855. dz. 94, le-ta ukaz: § 1. Beležnikom je v bodoče v mestih in krajih, v katerih so že zborna sodišča 1. stopinje 6. Pristojbina je izterjati uradoma tudi, ako je be- ležnik umrl in je pravica do pristojbine prešla na nje¬ gove dediče. 1. sept. 1897, š. 10287, Zb. 16100. 7. Beležniku so prisoditi troski za izterjalni predlog. 20. febr. 1894, š. 1929, Zb. 15027. 8. Kadar ni zadostnega skupila, so pristojbine pro¬ daje izplačati po enakih delih z insercijskimi troski oklica, ki jih je poravnal uradoma postavljeni zastopnik izvrši¬ telja. 16. maja 1882, š. 5529, Gess. 192. 9. Pristojbine o razpravnih činih nimajo zakonite prednostne zastavne pravice na skupilu izvršbeno pro¬ dane zapuščinske nepremičnine. 5. jun. 1901, š. 6216, Uk. 428; pač pa so razpravne pristojbine beležniku pred vsemi odkazati ob prostovoljni prodaji izvršbeno rubljene za¬ puščinske imovine. 28. avg. 1894, š. 10146, Zb. 15205, 10. Pristojbina za inventiranje konkurzne mase je izplačati še le, kadar je kaj razpoložljivega imetja mase. 25. maja 1898, š. 6913, Zb. 14715, potem pa takoj, ne ozi¬ rajoč se na to, ali se poplačajo vsi troški mase. 26. sept. 1876, š. 11324, Zb. 6245 (15. sept. 1876, š. 10128, Zb. 5855.); pristojbina za zapuščinski inventar spada k sklad¬ nim troskom o zapuščini otvorjenega konkurza. 26. nov. 1896, š. 13846, Zb. 15912; tudi tedaj, kadar se je v konkurzu napravil nov inventar. 26. nov. 1896, š. 13846, Zb. 15912 (3. dec. 1884, š. 13552, Zb. 10286.). 31 ali se še ustanove, kakor sodnim komisarjem po meri § 184. not. r. izročiti oskrbo tistih opravil, katerih izvedba se po § 183. not. r. sme poveriti (prepuščati) beležnikom kakor sodnim komisajem. Imenovanje beležnikov za sodne komisarje po vsih okrajih na deželi pa ostane le dovoljeno, kakor je navedeno početkom § 183. not. r. § 2. Kadar je na sedežu zbornega sodišča nastavljenih več beležnikov, so ta opravila raz¬ deliti med nje ali po gotovih oddelkih mestnega okraja, ali v povratnem sporedu, menjajočem po gotovih dobah, sicer pa držeč se predpisov § 185. not. r. Ta razdelitev mora biti vedno nabita na sodnem poslopju. § 3. Tem beležnikom je tudi odrediti na¬ prava v §§ 3. in 29. zakona od 9. avgusta 1854, dz. 208 omenjenih zapuščinskih izkazov in de- dinskih delitev, in pa sploh osnova vseh spisov, potrebnih v dosego prisodbe. Strankam pa je svobodno, da te izkaze in vloge izdelajo in sodišču predlože ali same, ali da v to pooblaste zakonito upravičene poobla¬ ščence. Sestava takih izkazov in vlog je izročiti be- ležniku le takrat, kadar so oni, ki jih je izdelala stranka sama, tako pomanjkljivi, da z njimi ni moč nobene svrhi primerne rešitve. §1.1. Beležniška zbornica ni upravičena v posa¬ meznem primeru pritožiti se, da se kakemu beležniku ni poslovanje izvršilo. 9. okt. 1867, š. 8889. Gess. 24. 32 § 4 . Beležniki imajo izročena jim uradna opravila napraviti brezplačno, ako vrednost imo- vine, za katero se opravijo, ne dosega 100 gld. a. v. Po vsem drugem ostanejo določila pristoj- binske tarife k not. r. od 21. maja 1855, dz. 94. neizpremenjena. § 4 . 1 . Za opravila o zapuščinah sme beležnik za¬ htevati pristojbino, ako vrednost zapuščinskih aktiv pre¬ sega 100 gld., ne, da bi se odštela pasiva. 23. nov. 1886, š. 12630, Zb. 11967, pa naj tudi vrednost aktiv vsled ka¬ snejših izločitev pade pocl 100 gld. 24. febr. 1887, š. 1940. Zb. 11470. 2. Pristojbine pa ne sme zahtevati: ako kurzna vrednost zapuščine, obstoječe iz vred¬ nostnih papirjev, ne dosega 100 gld., dasi je imenovalna vrednost viša. 2. avg. 1870, š. 8934, Zb. 3840; za kasnejšo inventiranje vrednosti pod 100 gld. k zapuščini, presegajoči toliko vrednost. 4. nov. 1891, š. 12860, Zb. 13972. 3. Med uradovanja, ki so opraviti brezplačno, ako imovinska vrednost ne dosega 100 gld., spadajo tudi pro¬ daje premičnin. 1. jun. 1880, š. 6437, Zb. 8000. 4. Za izvršbeno prodajo sme beležnik zahtevati pri¬ stojbino, ako cenilna vrednost prodajalnih predmetov pre¬ sega 100 gld. 19. jun. 1894, š. 7492, Zb. 15155, — tudi, ako samo terjatev, ki je poravnati z izvršbo, presega 100 gld. 6. nov. 1894, š. 13181, Zb. 15279. 5. Beležnik ima uradni čin opraviti brezplačno, naj se ima to zgoditi na njegovem uradnem sedežu ali izven njega; vendar beležniku ni iz svojega plačati potrebnih vožnih izdatkov. 8. nov. 1876, š. 13195, Zb. 6280. 33 III. Zakon od 25. julija 1871, dz. 76., da je nekatere pravne posle treba beležniški napravljati. § 1. Spodaj zaznamenane pogodbe in pravni posli ne veljajo, ako se o njih ne napravi be¬ ležniški zapis: a) ženitevske pogodbe; b) med poročenim možem in njegovo ženo skle- nene pogodbe o kupu, mčni, dohodkih in § 1. 1. Zakonito zahtevanega beležniškega spisa (zapisa) ne nadomešča pred sodiščem sklenjena pogodba. 3. maja 1888, š. 3553, NZ. 1888/30. 13. jul. 1886, š. 7942, Zb. 11112. 2. Tudi predhodna pogodba k pogodbi, zahtevajoči beležniškega izdelanja, potrebuje k veljavnosti beležni- škega spisa (zapisa). 8. jun. 1898, š. 7624, Žb. 216, (21. aprila 1887, š. '4197, Zb. 12517). 3. Uradoma ni opažati, da nedostaje beležniškega spisa (zapisa). 10. jan. 1890, š. 14984, Zb. 13099, (5. jan. 1889, š. 14500, Zb. 12548). 4. Pripoznanje dolga, neveljavnega, ker ni belež¬ niškega spisa (zapisa), ni veljavno. 14. jan. 1890, š. 154, Zb. 13103, (5. aprila 1888, š. 794, Zb. 12127). § la. 1. Obljuba, ki jo da kak drug človek, posebno nevestin oče ženinu o priskrbi dote, treba belež¬ niškega zapisa (spisa). 6. okt. 1893, š. 10944, Zb. 14854, 17. jan. 1883, š. 14484, R. 109, (19. nov. 1879, š. 8727, Zb. 7661). 2. Pač pa se sme dota veljavno dati, ne da bi se izdelala ženitevska pogodba. 22. dec. 1898, š. 16703, Zb. 432, (27. jan. 1885, š. 13795, Zb. 10397), — ter se dota, iz¬ ročena brez ženitevske pogodbe, ne more s condictio 3 34 zajmih ter izrecita o dolgu ženi od moža ali njemu od nje; c) potrdila o prejetem včnu (doti), tudi kadar se dajo drugim ljudem a ne soprogi; d) pogodbe o podaritvah brez resničnega pre- izročevanja; e) o pravnih poslih med živimi ljudmi vse li¬ stine, katere delajo slepci, ali katere glušci, terjati nazaj. 13. dec. 1899, š. 16123, NZ. 1900/23, 29. marca 1894, š. 3149, Zb. 15074, (7. marca 1894, š. 2438, Zb. 15050). 3. Dovoljen je protidokaz, da se je dota izplačala le delno proti potrdilu nje popolnega sprejema v ženi- tevski pogodbi. 18. nov. 1891, š. 11948, Zb. 13987. 4. Predpis § 1229, odz., tikajoč se vračila dote, ni uporaben na ženitevske pogodbe, ki niso izdelane belež- niški. 6. okt. 1893, š. 10944, Zb. 14854. 5. Obljuba, da se bode dota zavarovala, treba za veljavnost beležniškega spisa. 14. februarja 1894, š. 1516. Zb. 15018. 6. Beležniškega spisa potrebuje obljuba, dana že¬ ninu in nevesti z ozirom na ženitevsko zvezo: o stano¬ vanju. 7. okt. 1880, š. 9301, Zb. 8130; o lastninski prepo- daji nepremičnine. 16. aprila 1891, š. 3722, Zb. 13732, (16. nov. 1899, š. 14656, Zb. 748); o gospodarskem pripo¬ močku. 28. maja 1897, š. 6429, Zb. 16046; o prvi pomoči. 8. nov. 1887, š. 9107. Zb. 11822. 7. Beležniškega spisa treba tudi obljuba dote, ki jo je dal hčeri oče (mati). 17. maja 1902, 3376 GH. 1903/9, 11. aprila 1894, š. 4381, Zb. 15095, (13. maja 1884, š. 5558, Zb. 10036; glej o. zdolaj pod 12.); ravnotako obljuba že¬ nitne oprave (bale), ki jo je dal oče ženinu. 11. okt. 1898, š. 12730, Zb. 333, (11. marca 1885, š. 2549, Zb. 10475); ne pa očetovo zagotovilo, dano za balo hčeri. 10. jun. 1884, š. 6428, Zb. 11331. 8. Pogodbi o vkupnosti imovine treba beležniškega spisa. 8. maja 1895, š. 5687, Zb. 15482, NZ. 1895/32. 9. Tudi dogovor, da se ženitvena pogodba razve¬ ljavi, treba beležniškega spisa. 7. decembra 1899, š. 16338, Zb. 791. 35 ki čitati, ali nemaki, ki pisati ne znajo, ako pravni posel napravljajo osebno. Ta zakon nič ne predrugača zdanjih ostalih posebnih določil, vsled katerih je pravni posel treba sodno ali beležniški napravljati. T T. spis. § 2. V veljavnost naj ta zakon stopi tisti dan, katerega obvelja novi beležniški red. 10. Brez beležniškega spisa imajo veljavo: kupna pogodba, dogovorjena s pogojem ženitve. 16. sept. 1891, š. 9127, NZ. 1892/52 — pogodbe na razsod¬ nika (kompromis) o sporni terjatvi na doti. 23. marca 1875, s. 2961, Zb. 5665, — obljuba nevestinih roditeljev, da dote, ki jo dajo, ne bodo zahtevali nazaj, ako hči umrje. 22. okt. 1879, š. 8474, Zb. 7618, — naročilo drugemu, da naj kak znesek izplača za doto in pa sprejem tega naročila. 19. jan. 1892, š. 14643, Zb. 14077. 11. § la ni uporaben na vzajemne testamente, na¬ pravljene med soprogi (§ 1248 odz.). 2. jul. 1878, š. 3837, R. 90. (Enako mnenje v rp. prav. min. 28. maja 1874, s. 6789). 12. Zenitevska pogodba ni, kadar obljubijo rodi¬ telji hčeri doto in le-ta obljubo sprejme, taki pogodbi torej ni treba notarskega spisa, ako in koliko visokost obljubljenega zneska ne presega zakonite dolžnosti, dati ji doto. 31. maja 1907, 6307. uzb. 1094. § 1 b. 1. Med soprogi brez beležniškega spisa na¬ šteti zajem (posojilo) sme se zahtevati nazaj s condictio. 25. maja 1905, š. 8422 uzb. 900, 22. jan. 1895, š. 261, Zb. 15375, (3. aprila 1894, š. 3628, Zb. 15077), — tudi proti konkurzni masi prejemnika, 29. nov. 1899, š. 11762, JB. 1901/20, 20. jan. 1890, š. 14088, Zb. 13113, (6. nov. 1890, š. 11592, Zb. 13471), — ni treba, da se zajem pred belež- nikom našteje, 6. nov. 1890, š. 11593, Zb. 13472. 2. Zahtevek iz poslovodstva med ženinom in ne¬ vesto obdrži veljavnost, tudi ako se po poroki novira (spremeni) v zajem brez obličnosti. 25. maja 1892, š. 5746, Zb. 14274. 36 A po Bukovini, po Tirolskem, razen okolišev Tridentskega in Roveredskega sodišča, po Pre- darelskem. Salcburškem, Koroškem, Kranjskem, in Dalmatinskem naj ta zakon obvelja stoprv tisto dobo, katero, ko bode že dovolj beležnikov postavljenih, pravosodni minister ukazoma odloči in se razglasi v Državnem zakoniku. 1 ) 3. Plačilo dolga enega soproga po drugem daje pravico do povračila, za katero ni treba beležniškega spisa. 13. aprila 1897, š. 3692, Zb. 16009. 4. Kupna pogodba, ki ni veljavna, ker ni izdelana z beležniškim spisom, ob zahtevani izločitvi (ekscindi- ranju) ni zadostno izkazilo za vstavljenje izvršbe, 21. maja 1879, š. 2570, Zb. 7475. 5. Tudi ob ločitvi zakona oddano priznanje dolga med soprogi potrebuje za veljavnost beležniškega spisa. 20. nov. 1894, š. 13708, Zb. 15305. 6. Akceptacija (sprejem) menice o dolgu soproge soprogu ni veljavna, ker ni beležniškega spisa. 30. jul. 1891, š. 9276, Zb. 13860, (2. jun. 1884, š. 5962, Zb. 11061). 7. Odplatnim odstopnicam med soprogi treba be¬ ležniškega spisa. 19. nov. 1901, š. 9661, uzb. 501, (24. maja 1882, š. 5463, Zb. 9000). 8. Med soprogi zahteva izročitev stvari mesto pla¬ čila za veljavnost beležniškega spisa, ker je to kupna pogodba. 15. okt. 1895, š. 11683, Zb. 15589. § 1 c. 1. Izročitev dote se more sprejemniku do¬ kazati tudi z drugimi dokazili, ne samo z beležniškim spisom (zapisom). 2. jun. 1899, š.6133, Zb. 630, (19. marca 1902, š. 2056, JB. 1902/31, NZ. 1902/51, 5. marca 1890, š. 1768, Zb. 1387.), — proti konkurznemu skladu soproga pa samo z beležniškim spisom. 5. decembra 1888, š. 12975, Zb. 12470. 2. Vgovor akceptanta, da je z meničnim akceptom potrdil sprejem dote, ni upoštevati, ker nedostaje belež¬ niškega spisa. 7. marca 1894, š. 2438, Zb. 15050. 3. Tožba na izročitev beležniškega potrdila o dani doti je dopustna. 1. okt. 1889, š. 9161, Zb. 12926, (1. febr. 1888, š. 591, NZ. 1888/15.) 37 x ) Ta zakon je stopil v veljavo: na Predarlskem in v Dalmaciji 1. jan. 1873, na Koroškem in Kranjskem 1. marca 1873, v Bukovini 1. oktobra 1888, v Salcburgu 1. okt. 1890, na Tirolskem sploh še ne, izvzemši okrožja sodn. dvora v Tridentu in Roveredu; po vseh drugih de¬ želah 1. nov. 1871. § 3. Izvršiti se ta zakon naroča ministru za pravosodje. 1 2 3 4 ) § 1 d. 1. Podarjeni odstop kake terjatve zahteva beležniškega spisa, ako se dolžna terjatev v resnici ni prepodala v zmislu § 427. odz. Po okolnostih pozamez- nega primera je presoditi, je li se je prepodaja v zmislu § 427 odz. izvršila resnično. 20. jun. 1899, š. 20. Uzb. 81, Zb. 650. J. 142, (6. okt. 1898, š. 9641. NZ. 1900/15, 31. okt. 1894, š. 12196, Zb. 15272); — samo pripoznanje odstop¬ ljenega dolžnika nasproti odstopojemniku ne zadostuje. 25. maja 1900, š. 6749, Zb. 1016; — izročitev zadolžnice ne zadostuje. 23. marca 1893, š. 2786, Zb. 14178, (28. sept. 1886, š. 11374, Zb. 11182.) 2. Nagradni daritvi treba za veljavnost beležniškega spisa. 4. febr. 1892, š. 326, Zb. 14105; — ravnotako zapu¬ stnikovi obljubi, da služinčadi po smrti zapusti žalne obleke. 23. maja 1894, š. 5795, Zb. 15123; — tako tudi že¬ ninovi obljubi, da bode dajal nevestini materi prispevek k preživitku. 25. febr. 1891, š. 1056, Zb. 13627; — dalje tako pogojni odpovedi (odredbi), ako je imeti za darilno obljubo, do pravice k vračilu tega, kar se je ženinu dalo za nakup oprave, za slučaj, da ženitev izostane. 23. nov. 1900, š. 13331, Zb. 1196. 3. K napravi beležniškega spisa o daritvi se mora obdarovanec privzeti, sicer pogodba ne velja. 9. okt. 1894, š. 9551, Zb. 12249; — ali se mora daritev vsaj sprejeti v roku § 862. odz. 8. maja 1900, š. 6303, Zb. 993. 4. Daritev je veljavna brez beležniškega spisa ob telesni prepodaji, čeprav se stvar darovalcu takoj vrne za užitek. 26. novembra 1889, š. 10658, Zb. 13015; — ob prepodaji z izjavo (izrecilom) v zmislu 428. odz. 9. okt. 1895, š. 1086, Žb. 15586; (8. maja 1889, š. 4792, Zb. 12730); — ob posestni prepodaji nepremičnin. 27. jun. 1901, š. 4533. 38 *) Prav. min. je izreklo z razp. 14. okt. 1874. g. 13773, da imajo sodišča dolžnost, vstaviti se odločno vsakemu, ki bi se hotel odtegniti določbam pozvanega zakona, da še tako pravočasno zaščitijo stranke, katerim te določbe niso znane, večkrat nepreračunljivih škod. Ravnotako bi se omajalo zaupanje v javne knjige, ako bi sodišča prena¬ šala lastninsko pravico na podlagi oblikovno neveljavnih vpisov. - NZ. 1901/35, 16. nov. 1899, š. 14656. Zb. 748; — ob pre- podaji meničnega akcepta. 6. avgusta 1896, š. 8981, CB. 1896/410; — ne pa ob vlogi v hranilnico na ime obdar¬ jenca, ako vložna knjižica ostane v posesti darovalca. 14. nov. 1894, š.13418, Zb. 15296, (27. maja 1884, š. 5917, Zb. 10051). 5. Za daritev pravic iz police zadostuje nje pre- podaja. 1. marca 1893, š. 2469, Zb. 14622; — ravnotako zadostuje prepodaja pri papirjih slovočih na imetnika. 26. nov. 1889, š. 10658, Zb. 13015. 6. Brezplačni odpust dolga ne potrebuje za veljav¬ nost beležniškega spisa. 23. nov. 1887, š. 12367, Zb. 11850, 8. avg. 1872, š. 7577, Zb. 4682, R. 15, (7. jan. 1886, š. 14770, Zb. 10884); — niti brezplačna dovolitev prednosti v za¬ stavni pravici. 5. dec. 1877, š. 3785, Zb. 6686, — niti od¬ reka dedščini ali pravicam iz dedinske pogodbe. 28. jun. 1893, š. 7291, Zb. 14750; — niti odstop pripale dedščine descendentu na odplačilo njegovemu dedinskemu za¬ htevku. 23. jun. 1891, š. 7194, Zb. 13826; — beležniškega spisa pa treba upnikova odpoved do hipotečne terjatve, ako se ni napravila izbrisna izjava. 21. jun. 1900, š. 8713, Uzb. 267. 7. Daritev ni obljuba, torej ji ni treba beležniškega spisa, občine ali zasebnika k prispevku v javne svrhe, tako k šolskim in sodnim zgradbam. 29. marca 1894, š. 3727, Zb. 15076; — tudi ne obljuba odškodbe za na¬ sledke onečastenja in zaplodbe. 11. nov. 1902, š. 12977, NZ. 1902/53. § 1 e. 1. Menični akcept slepca brez beležniškega spisa ni veljaven. 31. okt. 1878, š. 6145. Gess. 133. 2. Sodna legalizacija slepčevega podpisa ne nado¬ mešča beležniškega spisa. 24. febr. 1876, š. 2080, Zb. 6049. (') . ■. ■ . 'S: = Vsebina knjige „Zakoni o javnih knjigah" ===== (V. zvezek Pravnikove zbirke). I. del A. Stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Za¬ znamek zak. predpisov. — Občni zakon o zemljiških knjigah. — Navodilo (instrukcija) k temu zakonu. — Pristavek v knjigi po¬ zvanih zak. določil. — Zakona 6. febr. 1869, dz. 18 in od 11. maja 1894, dz. 16. — Zakon o izpravi javnih knjig. — Predpisi o osnovi novih zemljiških knjig za: Koroško, Goriško in Gra¬ diško, Istro, Kranjsko in Štajarsko. II. del (B). Stvarno kazalo. — Zaznamek zakonov, razpisov itd. — Železniške knjige. — Rudniške knjige. — Konverzija hipotečnih terjatev. — Pristojbinske olajšave ob konverziji novčnih dolgov. — Predpisi o zastavnih listih. — Melioracijski zajmi. — Olaj- šila ob vpisu ali izbrisu knjižnih pravic. — Radicirane obrti. — Predpisi o cerkvenih posestvih glede javnih knjig. — Delitev dedine pri srednjih kmetijah. — Razdelba in uredba skupnih zemljišč. — Komasacija zemljišč. — Arondacija gozdnih mej. — Zemljiškoknjižni predlogi, sklepi, vpisi. — Njih kolkovnina in vpisnina. — Različni predpisi za javne knjige in hipoteke. — Dodatek k agrarnim zakonom. Ker so popolno pošli posebni odtisi iz II. dela: »Železniške in rudniške knjige. Vzorci zemlj. predlogov, sklepov in vpisov« in ker je le še malo odtisov »Predpisi o konverziji hipot. ter¬ jatev«, se oddaje označeni II. del (B), ki je popolno samo- stalen, sedaj tudi sam. To velja tudi o I. (A) delu; cene so razvidne na drugi strani. Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko) je za društvo »Pravnik« v Ljubljani uredil ter se dobivajo pri njem in pri knjigotržcih naslednje pravne knjige: a) knjige slovenske s 1. Civilnopravdni zakoni, z obširnim slovenskim inhrvatskim stvarnim kazalom, nad 900 strani, vez. k K 8'—. 2. Dopolnilo Civilnopravdnim zakonom zal.1906-1909 Kl’20. 3. Odvetniška tarifa od 11. dec. 1897 in 3. junija 1909, dolo¬ čila o rabi slovenskega in hrvat. jezika pred sodišči, sodne pristojbine, broš. k K 1 '80. 4. Nova odvetniška tarifa od 3. junija 1909 z alfabetnim stvarnim kazalom K —'80. 5. Nova odvetniška tarifa v obliki plakata za na steno K — - 80. 6. Zakoni o javnih knjigah, 1, in II. del yez. ži K 6 —. 7. Zakoni o javnih knjigah, 1. del vez. a K 3 20. 8. Zakoni o javnih knjigah, II. del vez. k K 3 20. 9. Tabela o zemljiškoknjižni kolkovnini K — 60. 10. Zakoni o nespornem sodstvu (VI. zvezek »Pravnikove« zbirke), preko 30 pol, vez. & K 6 - —. 11. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili k K — 40. 1 2. Pristojbinskeolajšave ob konverziji hip.terjatev, 4 K — 80. 13. Predpisi o razdelbi in ureditvi ter o zložbi zemljišč, k K 2 —. 14. Predpisi o obrambi poljščine, k K —80. 15. Kazenska določila iz teh predpisov, k K —'20. 16. Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih no¬ tarskih spisih, ži K —•80. 17. Navodilo občinskim predstojnikom za izročena jim sodna opravila, k K — 40, fc>) knjige hrvatske: 1. Zakoni o javnim knjigama I. dio (A), vez. a K 3 60. 2. Zakoni o javnim knjigama I. dio sa II, dijelom (slovenski), ukupno vezano a K 6'—. 3. Zakon o dozvoljavanju prijekih puteva, sa tumačem k K — '40. 4. Tabela o zemljišničkoj biljegovini, k K — 80. 5. Jezikovna naredba za Dalmaciju od 20.aprila 1909, k K — - 08. Društvo »PRAVNIK« v Ljubljani Izdaja mesečnik »SLOVENSKI PRAV- NIK«, v katerem so slovenski in hrvatski članki pravne vsebine: list stane 10 K na leto. Isto društvo je izdalo še naslednje slovenske pravne knjige: Kazenski zakon, uredil dr. J. Kavčič, vez. K 6 —. Kazenskopravdni red (postupnik), Dr. J. Kavčič, vez. K5‘60. Izvršilni red (ovršni postupnik) uredil Iv. Kavčnik, K 7'—. Ta dela se naročajo pri »Pravniku« in pri knjigarjih. Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnem povzetju, tako da se k navedenim cenam prira- čunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali v poštnih znamkah.