’Mf” Posamezna iteviHa stane 12 f. "MS
Maroètrina lisiw: —
Celo teto	.	.	K12 —
tl leta .	.	.	.»	6—	•
trt leta	.	.	»	3'—	-
Mesečno.	.	.	,	1'20
^ema| Avstrije; —— ■ ©slo leto . ■ ■ » 15'— P®®es®®ss8@ Številke. — W vffi®r|ev. -. .
Maribor, dne 15. aprila 1918.
iffidnlllfo la upravnlStvo' Maribor Saroika uils®. S. — Telet©« &(. M3.
teserai! ali oznanila
se računajo po 18 vlr>. od 6redne peiitvrste: pri večkratnih oznanilih v» — popust —
„Straža“ izhaja v por? deijek in petek popoldni
Rokopisi se ne vračajt
Keožviaen političen lisi za slovensko ljudstvo, j ^.yy^T-«V*S?r.i^S!Ž
Grof Czernin odstopil.
Dunaj, 14. aprila. (Korespondenčni urad) Mnister cesarske hiše in zunanjih zadev, grof Czernin je danes predložil cesarju svojo
ostavko. Cesar je ostavko sprejel in mu naročil, da naj vodi posle zunanjega ministrstva do imenovanja njegovega naslednika.
*
* *
Kar si»o pričakovali, to se je zgodilo. Grof Czernin je mera! sli. Z znanim govorom pred zastopniki dunajskega mestnega sveta, v katerem je čez mero hvalil samo Nemce in Madžare, je povečal narodne spore v Avstriji, Čehom in drugim Slovanom je očital veleizdajstvo in jih tako razburil do skrajnosti, grof Czernin se je postavil proti preuredbi Avstrije in nazadnje je s svojimi »odkritji« glede pogajanj med Avstrijo in Francijo spravil celo osebo našega cesarja v vrtin« c političnih zmešnjav. Njegova odkritja napram Clemenceau n niso držala in tako je prišlo, da je Czernin, kateri je gorel sovraštva proti Slovanom, moral iti. Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade. —- Grot Czernin je bil zadnji čas tudi prikrit pristaš nemškega »Siegfriede« ; zašel je v vsenemški tabor sovražnikov sporazumnega miru. Zveza z Nemčijo in nadaljevanje vojske do popolne zmage Nemčije mu je bilo sveto. Nem ški listi jočejo za njim. — Kdo bo Czerninov naslednik,- še ni znano.
Czermfit&v g©\ or lit Jugoslovani*
Pod tem naslovom priobčuje nek' jugoslovanski polilifc v korespondenci Pijevega društva, dne 10. aprila naslednje:
„Idovor grota Czernina pred odposlanstvom du- ^
najskega občinskega sveta je med Jugoslovani riapra-. : Clemenceaua zopet pričela, V njegovo nesrečo pa se-vil utis prav nesrečne objave. Predvsem stavek gro- j daj govori dejstvo, ki zadostuje za dokaz, da so ujela Czernina: „Jaz apeliram pred. vsem na Nemce m j gOYQ trditve ničevne, namreč dejstvo, da se je Cie-
£0» »	i
mefite satosääffc '	i)?«
rodoronmouarUije. pOmfluCzA-Jugosiovamv. ki avifefefsi
kom avstejske zgodövme pokazali Vedno kot naizve- fenola njegovega uradnega prednika. Czernin
ker je rekel, da ga je Clemenceau nekaj pred pričetkom ofenzive vprašal, je-li je pri volji pristopiti pogajanjem in na kateri podlagi. Tej trditvi je Clemenceau postavil nasproti tisti del lastnoročno piS; ne note grota Revertere, v katerem pravi, da gre A v stro-Ogrski za to, „da dobi mirovne predloge od Francije.“ To besedilo prošnjika je avtentično in Czernii. si ni upai ga izpodbijati. Da M zakril svoje osupne nje, situša trditi, da so se razgovarjanja na željo
stejši in požrtvovalni pristaši in bojevniki za' dinastijo in državo, to se ne da povedati z besedami.
To (hvalisanje Nemcev in Madžarov)] pome in žaiiteij ; dinastičnih in monarhičnih čustev jugoslovanskega naroda, kakor se še do sedaj od strani odgovornega mesta ni zgodila. Enako velja o sta/ku, ki prejšnjega samo izpopolnjuje in poostruie: „Naši bratje in sinovi se borijo nat bojiščih kot levi Milijoni mož in žen v zaledju junaško prenašajo svojo trdo usodo.“ Ker grot Czernin pri tem omenja samo o>~ grški in nemški narod, ne pa tudi jugoslovanskega, je opravičeno mnenje, kakor da grot Czernui ne bi hotel priznavati enakih činov jugoslovanskemu narodu, ki je vsled vojne gotovo uijmauj toliko trpel kot nemški ali ogrski narod. Jugoslovanski vojaki so se borili na bojiščih kot levi, na tisoče jih je tudi padlo za monarhijo in v zaledju out an možje in žene so pienašali dosedaj junaško svojo čez vse hudo usodo, ki se je poostrila še posebno v Dalmaciji, Ercegu in Dosai po pomanjkanju živil, ki zahteva številnih žrtev.
Razumeli bi in prenašali, Če bi grot Czernin kot zasebnik, ali kot nemški politik lake povzdignil nemški narod in bi druge narode izpostavil zasmehu, a da najde minister zunanjih zadevi in minister ces. niše hvalo samo za Nemce in Ogre, to ne smatrajo Jugoslovani kot avstrijsko. Grof Czernin je v svojem govoru govoril čisto neprikrito za nadvladje dveh avr stro-ogrskih narodov, za gospodstvo Nemcev in Madžarov. On ni pomislil, da se bodo po takem govoru in nastopu drugi narodi in tako tudi 'Jugoslovani Sar mo še bolj izpodbudili za borbo proti nadvladju teh narodom za boj za neodvisnost od nemške in madžarske hegemonije z ustanovitvijo samostojne državne o-blifce v monarhiji, v kateri bodo vsi narodi popolnoma enakopravni.
Preganjanje Jugoslovanov ob začetku vojske , njih zanemarjenje med vojsko, je prisililo Jugoslovane, da so iskali zveze s Cehi, govor grofa Czernina pa tih naravnost žene, da si poiščejo v Cehih svoje Zaveznike in da tako najdejo oporo za svoja stremijo- j nja ter da se tako skupno s Cehi osvobodijo nemške- j ga nadvlad j a, ki zadržuje njih narodni razvoj.
ÀI ministrala predsednik'. Tako je torej gro! Czer- | po osebni ovržb® demontiran (še/ (tudi z dejstvi. To- \
Clemenceau— Czernin»
Diplomatični boj med Parizom in Dunajem traja naprej. Dne 9. aprila je francosko ministrsko predsedstvo izdalo naslednjo izjavo:	„Tudi z vodo
pomešajia laž je in ostane laž, Czerninova laž je,
torej' bil mogel povedati resnico le tedaj, ako b:i bil v tej zadevi Clemenceau storil inicijativo, še prodno je bil nin po
rej mu ne preostaje nič drugega, kakor trditi, da je bil Armand zaupnik Clemenceauja. Clemenceau je pa j vide tega častni*- •• ( red rečenim dogodkom skozi pet j minut samo enkrat in sicer pred 15 ali 20 leti, Tako | ostane Czerninu le še eno samo sredstvo in to je tr- j ditev, da je Clemenceau-u podtaknjena akcija brez j vsake važnosti. V resnici gre, tako trdi Czernin, ne j toliko za to, da bi vedel, kdo je napravil inicijativo j za pogovarjanje pred pričetkom, ofenzive na zapadni fronti, marveč za to, kdo jih je razbil. Zakaj torej ta hrušč ? Morda zato, da bi še dognalo, da nobena francoska vlada, kakor tudi Francija sama ne pozna nobene popustljivosti glede vprašanja Alzacije-— Lorene? Kdo bi si bil mislil, da je trebalo grofa Re-vertere, da. bi se Czerninu pojasnil um v vprašanju, glede katerega je avstrijski cesar sam izrekel zadnjo besedo? Kajti cesar Karel je tisti, kateri je ■ nekem pismu v mesecu marcu 1917 lastnoročno dal svojo pritrditev francoskim zahtevam AjlzapijefLore-ne. V drugem cesarjevem pismu je dognano, da je, cesar s svojim ministrom enih misli. Tako ne preostaja Czerninu nič drugega,, nego da sprejme sam svoj dementi.
Uradno se z dne 10. aprila poroča:
Gospod Clemenceau se skuša z u forestali imi zasukanji dejstev izviti iz mučnega položaja, v katerega je prišel, na ta način, ker je tajil dejstva, označena v govoru grofa Czernina dne 2. aprila Smatramo za odveč, da bi posebej dokazovali neresničnost vsake njegove posamezne trditve, kajti s tem bi 'e podpirali njegovo očividno stremljenje, da bi z razmotrivanjem predzgodovine o sostai Ku vFreibur-gu odvrnil pozornost od tistih dveh dejstev, za katere samo gre v govoru grofa Czernina, da je namreč gosnod Clemenceau kratko pred pričetkom zadnje o-fenzive na zapadu preje iskal zbližanja z Avstro-O-grsko ter mu zatem dal na znanje, da, Francija ni za mir brez priklopitve 'Alzacije-Lorene. Sedaj pa skuša Clemenceau odvrniti .pozornost od teb dveh točk na ta način* da. vrže namišljene politične izjave v razgovor, katere je baje pismeno storil cesar Karel in katere, kakor on zatrjuje, pravijo, da on (ceiSar Karel) soglaša z upravičenim željam Francije za. prido-bitev Alzaciie-Lorene tèi* da nadalje njegov zunanji minister misli ra.vnotako kakor; on. Nesmiselnost te trditve je dokazana. Je v najbolj oČividnem nasprotju z vsemi javnimi govori, katere je odgovorni naš
zunanji minister vselej imel in kateri [so tudi seveda v Franciji znani. Zlasti dokazuje dejstvo, katerega ne taji niti Clemenceau, dai se c. in kr. čete za Al-zacijo-Loreno bojujejo na zapadni fronti, glasneje nego vsi dokazi nad vse 'dvome zavezniško zvesto mišljenje našega vladarja. Čeprav odveč, bodi še enkrat izrecno povedano, da sto podatki gospoda Clemenice-au-a o pismenih izjavah cesarja Karla, zlagani od konca do kraja. Jasno je iz vseh izjav Clemense&ua razvidno eno dejstvo, katero je Clemenceau javno priznial, da traja vojna na zapadni fronti le zaradi tega, ker 'Francija hoče imeti Alzajeijo-Loreno. Boljšega dokaza, da se osrednjo velelsile bojujejo za ob-àmbPi oj ega, posesti:
j. e bil mogel svetu doprinesti foi^ lid]	8|
%ì J - >10 tejJ K-aci,eviBpfiše:;duh«|^6®fi .Ümmtffr JJ?«ten#*'
(12. aprila):	a**»»**
„Nastane vprašanje, kako je prišel Clemenceau oo te laži. Z njo je hotel izpodkopati zavezništvo med Avstro-Ogrsko in Nemčijo, zvezo, če le mogoče, razbiti. iToda kako naj misli, da bi to dosegel z lažjo in sicer z zelo nerodno lažjo? Zveza, ki že obstoja več kakor eno celo Človeško dobo ter je bila v vojni in vsled vojne utrjena na način, kakor ni primere v svetovni zgodovini, je vendar toliko trdna, da se more ustavljati kaki nastavljeni sovražni laži, laži vojnega sovražnika! Kako se naj razlaga, da je Clemenceau čakal z razkritjem, ki bi naj bilo najmočnejša mina zoper zvezo, skozi eno celo leto? Ker ni pričakovati, da bi Clemenceau sedaj molčal, temveč je treba od njega pričakovati nadaljnega protigovora, bji morda bilo bolje, če bi se izjava našega, zunanjega ministra ne bila zadovoljila s tako splošnim izpodbijanjem, čeprav je bilo zelo utemeljeno, marveč, da bi bil takoj jasno povedal vse, na kar se opira lažnjiva legenda.
Saj tukaj vendar ni nie za prikrivati, pač pa se naj pove vse pred celim svetom. Je že sedaj tretja izjava, katero je grof Czernin priobčil k svojim mnogo i-menovanim besedam in zdi se, da to počasno in cincajoče razkrivanje dejstev ni talko, da bi napravilo utis in tudi ni dostojanstveno. Ko je grof Czernin posedal odposlanstvu dunajskega občinskega sveta — „Clemenceau je nekaj Časa pred pričetkom ofenzive na zapadu vprašal mene, Če sem pri volji za pogajanja in na kateri podlagi“ — kar je bilo, kakor se danes dozna, nekoliko premalo natančna označba resničnih dogodkov, je moral računati s tem, da bo Clemenceau , zavpil, popravljal in delal razkritja. V-sled lega bi pač bilo koristneje, ce bi bil, ker je mislil, da mora govoriti o zadevi, povedal takoj vse, kar je s tem v zvezi, namesto da bi se pustil od Cle-menseaua potiskati k vedno novim izjavam, obrazlor-bam in razkritjem.
Končno izraža imenovani list to sodbo: Zadeva je še slabša, kajti neposredni učinek vsega spora je. naravnost kompromitiranje mirovnih prizadevanj; izgleda tako, kot če bi se storil pregrešek na zvezi z Nemčijo, Če si prizadeva kdo napraviti konec tej grozni vojni. Nemčija zahteva, kakor znano, trd mir, . mir izvojevan z zmago, mir samo na podlagi zmage, vsled česar pač tisti Škodujejo interesu nemškega tr-I,rega miru, kateri bi radi dovedli do miru na podlagi Sporazuma, kateri bi radi zgradili mir na podlagi spor.azumlj.enia Ti bi se torej morali v Nemčiji take-rekoč opravičevati in obljubiti, da kaj takega ne bodo več storili, da opustijo misel na mir na podlagi, šporazumlienja ter da priznavajo misel o miru z mečem kot edino zveličavno misel, Moö Avstro-Ogrskd,
o kateri se je domnevalo, 'da. se bo v zavezništvu izkazala kot pogon za mir, je na ta način naravnost izločena;, „trdi mir“ ne najde več odpora, in mir na : podlagi sporazumi j en j a izgubi svoja opirališča. Na- j mesto delati v prid miru na podlagi sporazumljenja, i kakor je morda to hotčl, je groi Czernin pomagal tr- j demu miru do zmage.	j
Vsled tega si bodo mogli vsi tistih kateri si svo- \ jih naziranj in temeljnih načel ne ustvarjajo na pod- \ lagi dogodkov na, bojiščih, kar se seveda marsikje j smatra Kot najvišija cvetka realne politike, opazovati J le s pomislekom politiko, ki se od njihovih namenov \ tako zelo oddaljuje. Napeljave za dosego miru, ki s se poskusile pred enim letom, bi se ne bi bile smele končati tako, da je bila misel na, sporazumljenje naravnost pokopana, na grob pa, navaljen težki kamen nemške ofenzive.
Cesar Yiljem našemu cesarju,
Na brzojavko našega cesarja, nemškemu cesarju Viljemu, katero smo že v. zadnji številki priobčili, je poslal nemški cesar našemu cesarju sledeči brzojavni odgovor:
Sprejmi Mojo najprisrčnejšo; zahvalo za svojo brzojavko, v kateri odklanjaš trditev francoskega ministrskega, predsednika o svojem, sltališču nàpram „rancoskim zahtevam po Alzaiciji-Loreni kot popolnoma ničevo ter vnovič . naglašaš skupnost interesov, ki obstoja med nami in našimi državami.
Podvizam se, da Ti povem, d(a v Mojih očeh takega zatrdila od Tebe spina m bile •-do. kajti niti Ea trenotek nisem dvomil o tem, da si smatral Našo stvar v isti meri za svojo gtvar, kakor se mi zavzemamo za pravice Tvoje monarhije. Težki, toda vspe-šui boji teh let so to jasno dokazali vsakemu, kateri hoče videti, napravili so vez le še trdnejšo Naši sovražniki, ki v poštenem boju proti nam ne opravijo nič, se ne ustrašijo naj nečistejših in najnizkotnejših sredstev. 'S tem moramo računati. 'Toda tem večja je naša dolžnost, da brezobzirno napademo sovražnika na vseh bojiščih in jih premagamo. V zvestem prijateljstvu- Viljem.
Pismo cesarja Karla«
Ko smo na drugem mestu pisali o razkritjih med Clemenceau-em in grofom Czerninom, smo izrazili slutnjo, da počasno in cincajoče razkrivanje dejstev od strani grofa Czernina ni tako, da bi naprar vilo utis in tudi ni dostojanstveno, ker je premalo natančna označba resničnih dogodkov in torej grof Czernimmora računati., s tem, da.-bo Clemenceau za- ,
rodi moje države so bolj kot kdat edini v skupni volji braniti nedotaknjenost monarhije tudi za, ceno najtežjih žrtev. Vsled njih delovanja in visited velikosrc-nega sodelovanja vseh narodnosti države se je mogla monarhija že skoro tri leta upirati najtežjim napadom. Nikdo ne bo mogel zanikati vojaških uspehov , ki so jih dosegle moje čete zlasti na balkanskih bojiščih. Francoska je s svoje strani pokazala odporno sik in sijajen elan. Mi vsi občudujemo: brez pridržka sijajno trajdicijjoinelno hrabrost njene armade in požrtvovalnost vsega francoskega naroda. Posebno prijetno mi je videti, da kljub temu, da smo zdaj nasprotniki, ne obstoja nobeno pravo npsprotstvo v na-ziranju in' stremljenju moje države in Francoske in da sem upravičen upati, da bodo 'moje živahne simpatije za Francosko v soglasju z onim, Id vladajo po vsem svetu, ža vso bodočnost preprečile obnovitev vojnega stanja, za katöro me ne more zadeti nobena, odgovornost. V to svrho in da natančno izrazim ir? ničnost teh čustev, Tje prosim, sporoči tajno in ne-oficijalno predsedniku francoske republike, da bom vsemi sredstvi in uporabljajoč ve|s svoj osebni upliv podpiral pri mojem zavezniku pravične interese in zahteve Francoske z ozirom na Alzacijo-Loreno.
Kar dostaje Belgije, se mora obnoviti njena suverenost. Obdržati mora vse svoje afriške posesti. S tem pa nočem uplivati vnaprej na. vprašanje odškodnine, ki jo bo morala dobiti za utrpele izgube.
Srbija se bo v svoji suverenosti obnovila. Kol dokaz za našo dobro voljo smo pripravljeni, dati ji, kolikor je to upravičeno, naravni dohod do Jadranskega morja, kakor tudi dalekosežne gospodarske u-godnosti. Kot prvi pogoj, M ise bo moral brezpogojno izpolniti, bio Avstro-Ogrska, svojčas zahtevala, da opusti kraljevina Srbija v bodoče vsako zvezo s katerokoli družbo ali sjkupino, zlasti z Narodno obrano, ali pa, da zatre taka združenja, M so naperjena v svojih političnih ciljih na razkroj monarhije. Nadalje je pogoj, da prepreči lojalno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi svoje moči vsako talko politične agitacijo bodisi v Srbiji, bodisi zunaj svojih mej in da prevzame dolžnost to storiti pod garancijo enter, tinih držav.
Dogodki v Rusiji me silijo, da si pridržim s-misli o tem do dneva, ko bo tam postavljena zakonita in definitivna vlada.
Razložil sem Ti tako svoje misli ter Te bodem prosil, da mi sporočiš po razgovoru z obema državama najprej mnenje Francoske in Anglije, 'da se n ta način pripravi teren za sporazum, na Čigar podlagi M se mogli uvesti oficijalni razgovori in bi bilo moč priti do zadovoljstva vseh.
Upam, da bomo z obeli strani v najkrajšem ča-
dne 7. aprila, ki je spomladi 1917, delala, poskušnje za mir, ni bilo razumeti Njegovega c, kr. apostolskega Veličanstva, marveč princa Siksta. Bourbonsfcega. Tudi se je tako razumelo, ker se je trudil Sikst v spomladi 1917, da doseže zbližanje bojujočih se držav, K besedilu pisma, Katero je objavil Clemenceau, izjavlja c. kr, ministrstvo za zunanje zadeve na najvišji ukaz, da je pisalo Njegovjo c, 'kr. Veličapsjtfvo svojemu svaku princu Sikstu Bour,bonskemu spomladi 1917 zgol osebno, privatno pismo,, ki ni obsegalo nobenega naročila za princa, dia naj posreduje, pri predsedniku francoske republike ali sicer kje, in da na' sporoči poslana mu sporočila naprej ter povzroči protiizjave in jih sprejema, To pismo sploh ni omenilo belgijskega vprašanja ter je obsegalo z ozirom na Alzacijo-Loreno to-le tačko:
„jZiajstavil bi bil ves svoj osebni vpliv v prilog francoskih zahtev po povrnitvi Alzacije-Lorene, če bi bile zahteve pravične. Te zahteve pa niso pravične.“ Drugejga. cesarjevega pisma, ki ga. omenja u-radna obijava francoskega ministrskega predsedstva z dne 9r. aprila, v kateri je Njegovo c. in kr. apost. Veličanstvo baje izjavilo, da je „s svojim ministrom iste misli“, francoska uradna objava — kar je značilno — »idoh ne omenja.
Protestno	sb ero van j c
tr
Cehov v Pragi*
Dne 13. aprila se je vršilo v Pragi veliko zborovanje Cehov, da izrazijo svoj protest zoper govor našega zunanjega, ministra grofa. Czernina odposlanstvu dunajskega obe, svetovalštva in v katerem govoru je globoko žalil češki narod in poveličeval samo zasluge Nemcev in Madžarov v tej svetovni vojski Jugoslovanski klub je zastopal načelnik dr. Korošec, Navzoč je bil tudi poslanec Gostinčar, več drugih Slovencev ter 18 Hrvatov. Enoglasno in z velikim navdušenjem je bila sprejeta sledeča resolucija:
„.Na, bojiščih teče v potokih kri Cehov in S novakov. Nešteti grobovi padlih so spomenik izgub češkoslovaškega naroda. .Vse te brezmerne žrtve nam je naložila vojna, katere nismo hoteli in za katero tudi nismo odgovorni. Kljub vsem trpljenjem nesklon jen (smatra naš narod, da bo iz viharjev, svetovne vojne vsklilo tudi za nas novo življenje ter da bo splošni mir ščitil človeštvo za vselej pred povratkom sedanje katastrofe. Nikoli nismo hoteli in tudi sedaj nočemo ničesar drugega, nego svobodnega in samostojnega
življenja in upravo naše usode pod lajstno suveren i-
...... " '
j tem v izvedi, namesto da bi se puški od Gioia potiskati k vedno novim izjavam, obrazlož-bam in razkritjem. Ta slutnja, se je obistinila, Kajti Clemenceau je dne 12,. aprila podal' sledečo, uradno izjavo:
V neštetih lažeh imamo eno trdno točko, da namreč jemlje cesar Karel pred očmi Berolina laž-njivi dementi grofa Czernina na, sivoj konto. Tako je francoska, vlada prisiljena prinesti dokaze. V sledečem objavljamo besedilo lastnoročnega pisma, ki ga je sporočil princ Sikst Bourbonski, cesarjev svak, predsedniku francoske republike g. Poineareju dne 31. marca. 1917 in ki se je neposredno nato s privoljenjem princa sporočilo francoskemu ministrskemu predsedniku :
Moj ljubi Sikst!
Tretje leto te vojne, ki je prinesla svetu toliko žalosti in trpljenja, se bliža svojemu koncu. Vsi na-
Grof Czernin je v svoji noti dne 8. aprila' priznal, da, so se vršili razgovori, ki so izšli iz inicijative osebe visoko nad njim. Sedaj je avstro’ögrska vlada Drisiljena govoriti o tem priznanem poskusu in o podrobnosti razgovorov svojega delegata.
Protilzfava avstrijske
Iz Dunaja se z 'dne 12. aprila uradno poroča:
'Od francoskega, ministrskega predsedstva v komunikeju dne 12. aprila 19118 objavljeno pismo Njeg. c. kr. Veličanstva je potvorjeno.
Pred vsem je treba izjaviti, da pod besedami: „visoko nad ministrom za zunanje zadeve stoječa : seba“, kakor je bilo priznano v, uradnem razglasu z
_________________________________________________ m
'feko àall*en$0tóifc«fBÉn<* 'szgudfrobtì ofcttfltiKllc-fn
dar. Narod stoji kakor granitén zid za vse tisto, kar se njegovi poslanci zahtevali v svoji zgodovinsko važni deklaraciji. Vstrajati hočemo, dokler ne zmagamo in dokler si ne priborimo svobode našega naroda!“
Tudi Poljaki proti grofu Czerniuu.
Cehi so povabili tudi Poljake na zborovanje v Pragi dne 13. aprila. Na to vabilo je odgovoril načelnik Poljskega kluba poslanec K en d zio v’ sledeče :
Ker je govor, katerega je imel grof Czernin pred odposlanstvom dunajskega občinskega svetov alstva, težka obtožba zoper vse nenemške narodnosti, ki tvorijo dve tretjini avstrijskega prebivalstva in ker namen obdolžitev, katere je izrekel grof Czernin, ne odgovarja duhu avstrijske ustave, si dovoljujem izreči osebno mnenje, da nobeden avstrijski narod, Če ima

LISTEK.
v
Kako sem se voiil v St. Jani pri Sp. Dravogradu.
Bi ali ne bi ?
Razmišljal sem:
Bi šel v St. Janž na shod dne 7. aprila t. 1. ali ne?
In nisem se mogel odtočiti. Ne bi se bil niti najmanje pomišljal, da ni pri meni tako redek oni pisani papir, ki ga imajo nekateri v teh časih toliko, da že ne vedo kam več ž njim. Toda pri meni je ta papirnati blagoslov tako pičel, da se moram dvakrat premisliti, predno ga, izdam. Ko sem pa čital v soboto zvečer v Marburgerci oni zlobni poziv, sem pa takoj uvidel, da se tu pripravlja nekaj posebnega in tedaj so izvinili vsi moji pomisleki, odločil sem se — da pojdem.
Vlak odhaja ob 10.10 predpoldne. Bil pa, sem na postaji že ob pol desetih, kupil vozni listek (mimogrede omenim, da je uradnik mrmral nekaj nerazumljivega, ker sem zahteval vozni listek v slovens-! m jeziku), ter vjstopil takoj v Vlak, da si zavaru-?ai sedež. Ker je imel graški vlak tri ure zamude, je na§ vlak, ki mora čakati na graškega, odšel šele ob enajstih. Preskrbel sem se bil s čtivom, tako da ui mi Čakanje ne bilo predolaočasno, a nazadnje pa sem s® naveličal tudi tega in začel sem za spremembo — 'dremati. Ko se je končno začel vlak premikat-
ti,	sem se zopet popolnoma vzdramil. (Vozil sem se prvikrat po tej progi in umevno je, da, me je vse zanimalo, Elektrarna v Fali s svojimi velikanskimi napravami mora nehote vzbuditi pozornost tujca. To je res nekaj velikanskega, v drugih razmerah bi taka naprava mogla biti v blagoslov vsej deželi in o-kölici ; v razmerah, v kakoršnih živimo danes Slovenci, pa so taka podjetja le sredstvo za novo, ra še večje zasužnjenje našega ljudstva.
Zelo neprijetno so me 'dimili izključno nemšjki napisi ob železniški progi. Da so imena postaj itd. izključno nemški, na to smo pri južni železnici že navajeni, ker fudi na drugih progah' te družbe ni drugače. Toda da so tudi napisi na gostilnah in na trgovinah ob vsej progi izključno nemški, bi moralo Vsakega našega človeka zaboleti v dno srca,. Saj ■mora tujec, ki potuje tod, 'dobiti utis, da je to nemška zemlja. Čudim se, da naši Pohorci, ki so sicer tako ponosni in zavedni Slovenci, trpe to sramoto.
V Vuzenici in Marnbergu je vstopilo precej veliko ljudi, o katerih sem sklepal, 'da se mislijo udeležiti slioda v St. Janžu. Toda, kb sem slišal njih nemško govorico, nisem pričakoval od te družbe nie dobrega.
Končno se je vlak ustavil na postaji Spodnji Dravograd. Bilo je 10 minut pred eno. Ko sem izstopil, sem videl samo dva znanca. Pozdravili smo se, a pustil sem ju zadaj ter šel za množico po cesti. Nisem vedel, kam ta množica gre, a zdelo se mi je, da je njih cilj St. Janž, Nisem se motil. iGovorili so o. shodu, o Korošcu, Verstovšku. Slovenske besede ni|sem Čul. Nemci spredaj, Nemci zadaj. 'Skrbelo me je. Podlo mi jo posebna v oži, da so bili približno vsi
oboroženi z močnimi, okovanimi palicami. Kaj store naši kmetje proti tej oboroženi in organizirani tolpi v gosposkih hlačah? Ali bodo mogli braniti sebe in svoje voditelje ?
Iz tega mojega premišljevanja me je zmotil nek mlad gospodič z očali, ki me je nagovoril ter vprašal, Če sem utrujen?
Nekoliko že, — sem odgovoril
Od kje prihajate?
Iz Maribora,
Je mnogo gospodov tu iz Maribora?
Ne mnogo.
Mož me je smatral očividno za svojega. Položaj mi je postajal neprijeten. Bito mi je tesno pri srcu v tej družbi.
Končno smo vendar prišli pred vias. Moji „tovariši" so se ustavili na cesti, da bi se postavili v bojno pozicijo, bočim sem jaz krenil na desno in pa dalje proti vasi, V vasi me je takoj razveselil pogled na Številne z narodnimi trobojnicami okinčane vozove, Na zborovališču mi je prišel najprvo nasproti drag in ljub prijatelj iz Trsta, koroški rojak. Izza avgustovih dni leta 1914 se nisfva več-videla. Toda ni bilo časa, da bi se razgovarjala o tem, kar leži med 1914 in 1918.
Pred vasjo se zbira kakih 200 Nemcem — pravim jaz.
Naj le pridejo, se jih nič ne bojimo — jo glasil odgovor.
Enako so mi odgovarjali tudi kmetje.
Pbišli so Nemci, oziroma „Nemci." Culo se je marsifcako ironično opazke na račun takozvanih Nemcev.	j ; ;
v sebi Še kaj čuta za svojo cast, ne more sprejeti takega izzivanja, ne 'da M ugovarjal zoì er isto ter o s mora zavzeti svoje tozadevno stališče na pristojnem mestu, to je: v delegacijah in v drž. zboru.
Hneekei in “nemški mir“*
Nemški naravoslovec Haeckel, najglasnejši pristaš nauka, da človek ni ustvarjen od Boga, temveč izhaja od opice, je ob priliki svojega 84. rojstnega dne dobil veliko čestitk.
Svojim prijateljem in Častilcem odgovarja v pismu, v katerem napoveduje, da je vsled vedno večje slabosti njegovega srca prav verjetno, da še bo pred nastopom prihodnje zime šel k večnemu miru. Let., 1814 je ob vstopu v svoje de vieto desetletje pokazana „naravo — Boga“ kot na najvišji ideal pametneg t svetovnega nazora. 'Ob koncu svojega 'življenjskega dela pa upa, da bo po zaključku blazne, kulturo razdejajoče svetovne vojne vročezažeijeni „nemški mir“ razdejano kulturo nanovo zgradil na trdnem temelju naturalističnega monizma.“' Takšni bodo 'tore' po Haeckeljevem mnenju nasledki ^nemškega mira“ Nemci bodo na podlagi monizma = nauka, ki briz-nava samo njaravo in svet, zanika pa Boga, zgradi! razdejano kulturi©.
Dia bi takšen mir in od njega zgrajena kultura, Id temelji na zanikanju Boga, večnosti in posmrtnega Življenja, torej na temelju brezbožnosti in nevere, Mia samo priprava za novo „blazno, kulturo razdejajočo“ svetovno vojno, nato pa stari Haeckel i-e misli.
Francosko bojišče.
Nemško prodiranje na črti Ypern — Bettune (angleška fronta) proti zahoda polagoma napreduje Nemci so prekoračili po zavzetju mesta Armentere staro bojao črto za 20 km. Vendar se jim doseda ni posrečilo popolnoma prebiti angleške črte. Tud ob Sommi in južno od Verduna se razvijajo nov srditi boji.
Nemci zasedli Armentieres.
Tretji dan bitke pri Armentieres::. dine 11 aprila), je končal za Nemce z zasedanjem važnega križišča cest in železnic mesta Armentieres, Angleška posadka, 50 Častnikov in nad 3000 mož, se je po hrabri brambi udala in položila orožje. Nemci so ugrabili 45 topov in mnogo strojnih pušk ter obilo drugega plena. — Mesto Armentieres leži na zahodnem bregu reke Lys in je najvažnejša postaja francoske severne železnice. Mesto je štelo pred vojno nad 60 tisoč prebivalcev,
Nemci zavzeji tudi Merville.
Isti dan, ko je patho mesto Armentieres, so nemške čete vkorakale tudi v mesto Merville ki le-
id, Lučovnik je tudi tukaj, oni, ki doma mo rožni venec islovenski.
Naj podoben način so bili sprejeti tudi drugi, bolj znani Nemci.
Onim Nemcem, ki so se pomešali med zborovalce, so naši med drugim tudi rekli:
Eaj pa hodite na naš shod, saj ne znate slovenskega !
Toda kar vsi so zatrjevali: Znamo, znamp!
Opazil sem tudi, da so to p,ot ti nemčurji govorili še dosti lepo slovenščino in našega lepega jezika niso tako mrcvarili, kakor navadno.
Pomagalo jim tudi to ni. Ko je bila pognana v beg glavna armada, so prišli na vrsto i oni in frčali so po vrsti ven.
Naenkrat sem se začutil tudi jaz prijetega pod pazduho. 'Pogledam na stran. Držal me je krepek kmetski mladenič. (Toda pripomniti moram, da prav narahlo!) Razumel sem položaj takoj:
Prijatelj, to pot ste se zmiotil!
A tako. Vi ste tudi Slovenec?
Priznavam odkrito, da nisem smatral za posebno čast, ker so me prištevali med nemške barabe. A tolažil sem se, d,a se tudi nekemu mojemu znancu, ki je z menoi vred prišel skupno z Nemci iz Dravograda, ni bolje godilo. Ta je pa, ko je videl, da ga hočejo postaviti na hlad, čisto po domače zaklel:
Strela, kaj pa mislite?!
Ta krepki, pristno sloven siki stavek, je zadoščal v legitimacijo, da ima pravico ostati na zborova-lišču,
Konstatirati moram v svojem imenu, kolikor v imenu svojega znanca, da. sva bila zgrabljena prav na lahno in da nisva videla drugih sovražnih m'a-/ menov nego to, da se naju kot nemčurja vrže ven. Ako se torej gospod Girstmayr ponuja grofu Clgry-ju kot priča,, potem sva na razpolago v isti n atme n tudi s prijateljem, da dokaževa in potrdiva po lastni izkušnji, da. se je stvar venmetanja izvršila na zelo civilizatoričen način.
Niko Ni nič.
ži 18 km zahodno od Armentieresa. Mesto šteje 18 tisoč prebivalcev in ima Važno pristanišče ob kanalu Bourre.
Strupeni plini — glavno nemško orožje.
Ko so se Nemci približali mestu Armentieres tako blizu, da so lahko dosagli z molaici pii nov n bomb mesto, so iz vec sto cevi metan strnj ene pli-i nove bombe na mesto. Angleško uradno poročilu pra-j vi, da je bilo mesto napolnjeno strupenega plina in I da se ie vsled tega morala angleška armada uicak-i niti iz Armentieresa.
j
j Lloyd George o položaju po nemški j	ofenzivi.
i
Angleški ministrski predsednik je v angleški spodnji zbornici dne S. aprila b položaju po velikem nemškem napadu med drugim izjavil sledeče:,
Angleško vrhovno poveljstvo je sprvega. domnevah), da bo nemški napad imel uspeh in da bodo Nemci prebili ;vsaj polovico napadene fronte. Vlada, je izvedela, da se je cesar Viljem izjavil napram poprejšnjemu grškemu kralju Konstantinu :	„Pobil jih
bom, ker nimajo enotnega vodstva,!“ Težave, ki jih je povzročalo razdeljeno vrhovno poveljstvo, so bile res velike, Všled megle,, ki je nastala prvi dan. napada, so mogli Nemci na nekaterih mestih vdreti v našo prvo črto, še prodno smo jih zapazili. Ta okolnost je imela za nas slabe posledice, ker je ravno o-brarnba tega bojnega odseka bila odvisna od, križnega ognja strojnic, in topov. Sovražnik je umel izrabiti tukaj svojo ugodnost, Nemci so se borili pod izredno ugodnimi razmerami, imeli so namreč kot napadalci inicijativo, poznali so tud) svoj cilj, nadalje slo natanko znali oddaljenost in tudi čas napada, Po nemškem napadu je bilo stališče naših armad za notek zelo hudo,
A sijajno zadržanje naših čet, ki so se umaknile v zglednem redu, je preprečilo sovražnikove napore. Obvladanje samega sebe in pogum angleških vojakov je zopet rešil Evropo. Pojasniti hočem vse okolščine, ki so privedle do umika V_. armade. Častniki in moštvo se je v vseh najtežjih položajih zadržalo zelo hrabro in hladnokrvno. Tak» je n. pr. s n e r al Caroy, ko je došla vest, da je nastala vrzel v naših vrstvh, zapovedal, naj se zberejo delavski oddelki in vse razpoložljive strojne puške na tej točki. To je Nemce zadržalo in zaprlo pot proti mestu À-miens. A dočim bi ne bilo dovoljeno grajati gene n la Gougha, dokler še niso pojašnjene vse okolščine M bilo ravnotauo malo umestno ohraniti omenjenega generala na njegovem mestu. Vsledtega je vojno ministrstvo smatralo kot potrebno, ga odpoklicati in u-vesti preifskavo. Cez vso hvalo vzvišena je hrabrost francoskih rezerv in hitrost, s katero so posegle v boj. Tq je bilo lepo znamenje vojne organizacije, — kajti vsled naporov naših vojakov in lojalnega zadržanja Francozov je položaj trenutno zopet v redu. Sovražnik sicer svojega glavnega cilja ni mogel do-se.,1, namreč razločitev francoske armade od angleške a vendar bi se mi udaj ali usodepolni zmoti, če bi se ne zavedali, kako resen je sedaj položaj.
Sovražnik je zasedel dragocene pokrajine in je že v bližini Amiensa, kar ogroža varnost tega me-sfa in se mu je posrečilo prisiliti nekatere naše armade do umika. Kabinet je vendar odredil v e potrebno za dohod rezerv, V tako kratkem ČaLu še ni bilo nikdar odposlanih tako veliko Število Čet čez Kanal kakor sedaj. Kar se tiče po Nemcih uplenjenih topov in strojnu pušk ter vjetnikov, je sovražnik mo-čnp pretiraval. Munilcijsko ministrstvo je Mio tv stanu, ne samo nadomestiti izgubljene topove in strojne puške, temveč razpolaga celo čez znatne rezerve municije.
Posebno se mora povdarjati mojstrska, in dragocena podpora Amerikancev. V .Ameriki se izobražuje veliko število moštva in zavezniki so že spomladi pričakovali veliko ameriško armado v Franciji. Jzvežbanje teh vojakov pa potrebuje več Časa, kakor se je mislilo. Kakor hitro bodo te ameriške divizije temeljito izobražene, se bodo udeležile naiših bojev , čeravno moramo računati z možnostjo, irla, bo ta bitka doprinesla odločitev sedanje vojne-
Po prvih velikih bojih ni bila samo vlada, a. temveč tudi poveljniki čet prepričani o potrebi popolnoma enotnega vodstvo in so izjavili,, 'da soglašajo s tern, če se imenuje generala Focha za vrhovnega voditelja zavezniških armad na zahodni fronti. Foch je eden najboljših vojakov v Evropi.
General Haigh je poročal, da nemške navedbe nikakor ne morejo biti resnične. Sovražnik je, kakor še zdi, odločen, v tem letu povzročiti vojaško odločitev, kar bi bilo enako kot neprespane borbe od 'Severnega do 'Jadranskega morja. Vse je odvisno od tega., ali imamo do konca dovolj moči in jaz mislim, da jo z ameriško pomočjo bomo imeli.
Lord Curzon o nemški ofenzivi.
V angleški gornji zbornici je imel lord Curzon govor o nemški ofenzivi, o kateri je med drugim izdajaj sledeče:
Sovražnik je v spoznanju, "da je ravnotežje moči na zapadni fronti sedaj zanj tako ugodno, kakor sploh ne bo nikoli več, začel celo vrsto bitk z na-
menom, da izvojuje odločilno zmago. K temu ga. sili gospodarski položaj Nemčije, še bolj pa gospodarski položaj AvstronOgrske, onemoglost in vojna utrujeni t njegovih glavnih zaveznikov in (spoznanje, da bodo z vsakim nadaljnim mesecem prihitele na pomoč na zapadno bojišjče izvežblane ameriške Čete. poče torej trenotno ugodni položaj izkoristiti, ne oziraje se na človeške žrtve. Ta kriza ae utegne trajat) tedne in mesece do petega vojnega leta, toda naši načrti računajo s tem, da bomo imeli vojno še tudi leta 1919. Vlada bi bila slabo storila svojo dolžnost, če bi se bila zadovoljila s svojimi dosedanjimi odredbami. Iz teh razlogov je bil sklenjen zakon, ki določa nadomestilo za izgube na moštvu.
Politične vesti.
Nemške duhovnike za Spodnje Štajersko zahtevajo Nemci. Pravijo, 'da na Slov, Štajerskem ni n oben e g a nemškega, duhovnika.. Res ga ni, pa ga tudi ni treba. Pravih Nemcev, ki ne razumejo slovenski, š e 2 0.0 0 0 n i v lavantinski škofiji. In v s i duhovniki znatjo popMinoma nemfšjki,, tjajkp daijje dovolj preskrbljeno za pastirovianje Nemcev. Noben Nemec ne more trditi, da ne more opravljali svojih verskih dolžnosti, ker ni na razpolago 'duhovnika, ki bi ga razumel. Nemški hujskači, poglejte v graško škofijo ! Kako je tjam proskHAjono za pastir ovante med Slovenci! Šedajni škof dr. 'Schuster je skrajno nacionalen in krivičen proti Slovencem,, V Lučan ah je bila poprej vsako drugo nedeljo božja služba v slovenskem jeziku. Zdaj je ni več, ker škof noče dati v ž u p n i j o sl 1 o v e n s k e g ;a d n h o v n i-k a, dasiravno jih ima na razpolago. V, Gomilico in Apače, kjer so bili poprej slovenski župniki, je'škof zdaj nastavil trde Nemce, katerih slovenski farani popolnoma nič ne razumejo. Slovenca v teh župnijah nh slišijo nobiene slovenske besede vleč v cerkvi,, no morejo opraviti ne spovedi, ne drugih verskih dolžnosti, ker duhovniki ne razumejo nič slovenski. L pri vsaki vizitaoiji v župnijah, kjer še zdaj imajo slovensko službo božjo, nemški šjkiof dr. Sidhhster javno pred ljudstvom izrazi upanje, da bode pri prihodnji vizitaoiji mogel že nemško govoriti z otroci. Na gjeji nastavlja d,r. Schuster nemške dtahovbike, 'ki Slovencem ne morejo nič postreči, slovenske duhovnike pa pošlje na Gornje- in 'Srednje-Stajersfco med — Nemce. UK a ko moro to svoje ravnanje zagovarjati pred svojo vestjo, nam je neumevno, ko vendar Cerkev zahteva, da duhovniki morajo znati jezik vernega ljudstva, med katerim pastirujejo. Mjfeijonar, ki hoče delati med Hotentoti, se mora. prej naučiti ho-tentotskega jezika, graški škof pa pošiljal 'Slovencem na. mejo nemške duhovnike namesto slovenskih, koferi morajo pastirov ati med trdimi Nemci. Ali ni to krivica? ! Tukaj se začnite najprej potegovati za prar-vico, nemški hujskači, mariborsko. Škofijo pa pustite v miru. Pod mariborskim škofom sev avm n e godi nobena krivica. Imate nemške pridige, imate na razpolago duhovnike, ki znajo memš-id in sicer večkrat boljše govorijo nemški, kakor bi znali trdi Nemci. Mariborski Škof že več let navdušeno pridiguje po mariborskih cerkvah žalibjog samo nemški in sicer ne samo v stolnici, ampak tudi pri frančiškanih in pri Sv. Magdaleni, kjer je drugače vedno slovenska, služba božja. 'A kdo so poslušalci teh nemških Škofovih pridig? Več kot štiri petine je Slovencev, ki si zadinji Čas že odkrito govorijo,. da bi v slovenskih cerkvah mariborskih enkrat tudi radi zopet slišali svojega nadpastirja v slovenskem jeziku govoriti. In pri takih razmerah si drznejo naši Nemci še kričati po nemških duhovnikih!
Nemški bratci. Na nemškem Volkstag v, St. Vidu ob Glini na Koroškem dne 7. aprila je prišla do besede najhujša nemškaNzagrizpnost in strupenost zoper Slovence. Med nemškimi, zagrizenci, kateri so nastopali kot govorniki, je tudi bil deželni poslanec Walcher, katoliški 'dekan, kn.-šk. duh. svetnik in mestni župnik. V svojem govoru je izjavil, da ne vzame nazaj nobene besede, ki jo je govoril na Volksta-gu v Beljaku. Tam je govoril, kakor, znano, tudj o „krvavih glavah“ na najslov Slovencev, Za njim je govoril p rote st an to viski pastor v St. Vidu, vik. Hecht. Katoliški duhovnik in dekan v zvezi s pročod rimskim pastorjem! Takšna je nemška solidarnost. Ali se more spričo tega kdo spodtikati nad slovensko edinostjo?! Tako spotikanje je samo hinavstvo.
Narodna straža. Z ozirom na dogodke v Sent Janžu in grožnje Nemcev in nemčurjev v spodnještajerskih mestih je občutno potrebno, da si Slovenci sami ustanovimo narodno stražo, ki bi varovala, življenje in lastnino Slovencev pred podivjanimi' in zbesnelimi Nemci in nemčurji. Policija in mnogokrat tudi drugi (celo '.) varnostni organi ne marajo ščititi Slovencev in njih lastnine. Radi tega je posl. dr Korošec takoj po šentjanškem shodu poslal ministrskemu predsedniku, notranjemu ministru in cesarskemu namestniku Claryju naslednjo brzojavko: „Ker se je bati, da bodo spodnještajerski Nemci v smislu poziva grofa Czernina povodom svojega Volkstaga, ki se vrši dne 14. aprila v Celju, prešli k surovim dejan s,kim napadom in grdim izgredom proti tamkajšnjemu slovenskemu prebivalstvu, kakor se je to zgradilo zadnja nedeljo v St. 'Janžu pri Sp. Dravogradu In ker oblasti v Slovenski Štajerski, kadar gre za
lo, da nastopijo proti Nemcem, popolnoma odpovejo, prosimo, da smemo za soboto, nedeljo in prihodnji èas organizirati posebno narodno obrano. — Poslanec dr. Korošec, nadelnde Jugoslov. kluba.“
Seidler o Czernlnovem govoru. O priliki obiska deških poslancev 'Staneta in Tušarja dne 10. t.
m.	pri ministrskem predsedniku se je Seidler o znanem govoru grofa Czernina izjavil med drugim:	V
odgovor na prhožbe proti zadnjemu govoru zunanjega ministra odgovarjam po dogovoru z njim naslednje: Popolnoma krivo je stališde. die se govor zunanjega ministra, razlaga tako, kakor da bi bil naperjen proti deškemu narodu. Minister je naperil svojo obtožbo izključno proti onim — in, on je, to zelo jasno preciziral — ki upajo na zmago entente in on je to postopanje karakteriziral kot veleizdajo. 'Jaz seveda popolnoma soglašam s tem stališčem zunanjega ministra Obtožba pa ni bila naperjena proti deškemu narodu, ne proti kakemu narodu v monarhiji, temveč proti onim, ki upajo svoje politične cilje realizirati s pomodjo zmagovite entente. Nihde se ne sme čutiti prizadetega, kdor node tega (da bi namred z-magala ententa). V Avstriji ni naroda, ki ne bi v tej vojni storil kaj velikega. Radi tega mi je nerazumljivo, kako se more kak narod vsled izjav grofa Czernina dutiti prizadetega. Jaz imam tukaj pred vsem v milslih Hr vate in Slovence. Mnogi od teli junakov so prelili svojo kri za cesarja in državo in tako imajo vsi tisti, ki izjavijo, da upajo in želijo zmago Avstro-Dprske in njenih zaveznikov, pravico, da jim izjavi vlada, da niso bili menjeni v dotičnih obtožbah in da se ni dvomilo o njih avstrijskem patriotizmu.
Položaj v Ukrajini. Z Dunaja poročajo:	„TJ-
krajina ‘dobi okupacijsko armado, kateri na delo je postavljen feldmaršal Böhm-Ermolli. To je previdnostna odredba monarhije,, ki ne more gledati mirno, kako od ruskih boljševikov in 'drugih elementov naščuvani kmetje ogrožajo naše vojake, ki izvajajo potrebne rekvizicije. Po selih je mnogo skritih strojnih pušk, ki jih zlomiselni ljudje zlorabljajo. Draginja je velikanska, Papirnati denar je v »Ukrajini ob vsako vrednost. Zdi se, da bode sedaj Böbm-Ermolliju pripadla naloga, da naredi red.“ — Položaj torej v U-kräjini ni talco rožnat, kakor ga slikajo nekateri nemški listi.
20 vagonov moke v Ukrajino za našo armado. Kako je v Ukrajini, nam pove dovolj jasno vest iz Lvova, ki pravi, da se bo prihodnje dni poslalo iz Ualiciie 20 vagonov gališke mjoke za preskrbo naše okupacijske armade v Ukrajino. Kje pa je obljubljena pšenica iz Ukrajine?!
Plačilni promet z Ukrajino. Med avstro-ogrs-fcimi, nemškimi in ukrajinskimi zastopniki v) Kijevu zborujoče finančne komisije je bil dogovorjen nastopni, od dne 15. junija t. I. veljavni menjevalni kurz:
1 K velja 50 kopejk, 1 manca 75 kopejk.
Nagodba med Angleško in Trsko. Po osemmesečnem pogajanju so se zedinili Irci vseh strank na skupni program, ki ga je Anglija Vnaorej sprejela z izjavo, da kar sklene ljudstvo, ji bode merodajno.
Tedenske novice«
Duhovniške vesti. Prestavljena sta č.č. g. g. ko plana Jo#e Žmavc iz Rajhertbnrga v Trbovlje in Jože Dušič iz Trbovelj v Rajhenburg.
Visoko odlikovanje. G. vojni kurat Peter Jurak je odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda. Mo odlikovanje je tudi dobil g. vojni kurat Franc Kren.
Iz justične službe. Za deželnosodne svetnike so imenovani okrajni sodniki: Dudovi k Perša v Mariboru, Josip Zdolšek na Vranskem, Ivan Jany v Slovenjjgradcu, Ferdinand Medic v Ljutomeru, dr. Anton Mulej in dr. Herman Lorber vf 'Mariboru : zu okrajne sodnike sodniki:	Anton Zdolšek v Laškem,
dr. Srečko Rakovec v Slov. Biistrici, dr. Josip Figch-inger v Sevnici, dr. V." Traun v Ptuiu. Franc TU er v Gornjerngradu, dr. Josip Tombak v Kozjem, dr. P. Kurnik v Konjicah, Karel Lohinger v Rogatcu, Jos. Toplak pri Sv. Lenartu v Slov. gor., dr. Josip Požar v Kozjem in dr. J. Fürsthauer v Ptuju.
Iz finančne službe. Davčni upravitelji Jiaköb Tobias, Rudolf Kovačič, Rudolf Ulm, Franc Krajnc Viljem Klemenčič, Ivan Vrabl, Hnton Stepio, Tkidoii Sigi, Matija Seunik, Mariin Socman in Mart. Koje so imenovani za višje davčne upravitelje ŠtajersKega deželnega finančnega ravnateljstva.
Odlikovanje. V drugič je bil odlikovan Rudo1? Ferluga,, doma iz Rojana pri Trstu, od nadvojvode Franca Salvator ja s častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo.
Zgodovinsko društvo ima izredni občni zbor dne 21. aprila ob 4. uri popoldne v mariborskem Narodnem domu (v starih čitaJniških prdstorih). Na dnevnem redu je sprememba društvenih pravil, Z občnim zborom je združeno javno predavanje g. dr. Medveda o slovstvenem in soeijalnem delovanju dr. J E. Kreka. K obilni udeležbi vabi odbor.
Nekaj za vzgojitelje! Slovenski katehet nam piše:	Vzgojitelji in šolske oblasti naj povedo, kaj
napraviti z mladino, ki ne pride v šolo Že celi čas
izdajatelj in založnik: Konsoreij „Straža.“
svetovne vojne? So šolarji skoro 14 let stari, ne&ate- f; ri Še več, pa ne znajo čitati, niso bili Še pri sv. za-1 kramentih ter ne znajo sploh nič krščanskega nau- | kal Mnogokje so otroci brez vsakega nadzorstva in f uganjajo razna kažnjiva dejanja! Kaj naj se ukrene? j Bodo še nedeljske šole dobre?	j
Učua snov za pouk o alkoholu v ljudski šoli t Spisala Antonija Stupca, {izdala „Sveta vojska“ v I Mariboru kot 6. zvezek zbirke protialkoholnih spisov. I Str. 32, cena 50 v, po pošti 53 v. „Ako hočemo strez- \ niti ljudstvo, moramo začeti pri mladini“, se glasi pr- j vi stavek te knjižice. Razbrzdana pohlepnost za opoj- jj nimi pijačami preti našemu ljudstvu z večjo pogubo, kakor krvava vojna. Stojimo pred odločitvijo: ali bo j to pohlepno pitje pokopalo nas, ali bomo morali mi j pokopati pitje! V uvodu podaja knjižica pregled, kaj ] sta ukrenila z ozirom na alkoholni pouk y ljudski j šoli kranjski in Štajerski deželni šolski svet. Da se v šolah vsaj to izvrši, hoče služiti knjižica kot praktično pomagalo učitelja, 'da mu ni treba šele iskati in zbirati snovi. Gdč. pisateljica podaja ne samo učno snov, kakor pravi naslov, marveč Šiest formalno izdelanih učnih slik, M obravnavajo nasledn jo snov : alkohol v opojnih pijačah, škodljivost opojnih pijač za zdravje, ,ali dajejo opojne pijače moč, kako spridijo značaj človekov, opojne pijače in premoženje, in boj proti pijančevanju. V dodatku je Še za poljubno porabo podan pregled o redilnosti živil, Slomšekova pesem in Štiri kratke povestice. Knjižica bo prav dobro došla vsakemu učitelju, a tudi katehetu, in se bo lahko rabila tudi za društvene govore. IZatorej sezite po njej! Naročila sprejema Protialkoholno društvo Sv, vojska v Mariboru in pa Cirilova tiskarna v ’Mariboru.	;.i
Deklaracij,s ki znaki. V krogih ljubljanskega slovenskega ženstva se je rodila nova -lepa misel. Že za dan slovesne izročitve ženskih deklaracijskih podpisov se je pripravljala izdaja posebnega znaka, ki bi naj bil slehernemu našemu človeku y/klejn igržijz našega stremljenja po neodvisnosti in svobodi. Lepa \ misel je tudi bila krasno izpeljana. Častitljivi bršljan, pred 'davnimi stoletji odznak slovenskega kmeta, borečega, se proti gospodstvu nemških graščakov, naj bo tudi danes znamenje našega boja,- za osvobodi-ev iz narodnega tlačanstva! Prepričani smo, da že kmalu ne bo narodnega človeka, ki bi si ne pripel zelenega bršljanovega lista, ki gaeez nekaj dni prinese slovensko ženstvo v promet. Za praznik slovenskih žen in deklet naročenih odznakov tovarna Še ni mogla izdelati; sedaj pa je naznanila, da pošlje prva pošiljatve tekom prihodnjih 14 dni. Deklaracijski odznak je ličen emajliran bršlj,a|nov list, ki ga äodo ženske nosile kot igle ali zaponko, moški pa kot iglo. Deklaracijski odznak se bo prodajal v treh oblikah: kot igla po T K, kot zaponka po 2 K in v srebru kot igla. po 5 K. v Naročiti' ga, je v Ljubljani v sledečih trgovinah: Lozar. Glavni trg: Mihelič, Se-lenburgova ulica: Žibert, Prešernova, ulica. Cisti izkupiček gre ves v prid slovenskim oslepelim vojakom. Bliža: se obletnica naše jugoslovanske dekla rupije. Dkrajsimo se z znamenjem jugoslovanske .neodvisna- j sti!	I
Bleški grad. v slovenskih rokah. -Obširno vele- j posestvo, graščino Bled z jezerom, vilami in gospodarskimi poslopji je kupil Ivan Kenda, hotelir-v Sofiji na Bolgarskem Kenda je že lastnik hotelov Mal- I ner in Triglav na Bledu. Pred leti je bil Kenda: na- ! jemnik tivolske restavracije v Liubijajii.
Crna nevarnost. J/etika; strašno gospodari. V I velikih mestih je med umrlimi skoro 50%, ki jih je u- j morila jetika, V Gradcu je n. pr. bilo med 124 umrlimi zadnji teden meseca marca 40 takih, ki so umrli za jetiko, t. j. 32%. Meseca decembra je bilo med u-mrlimi samo 22% jetičnih. Sedaj umrje torej vsak 3. Gradčan na.tej bolezni. Razširjenja je kriva slaba in skromna hrana, vojska in razni drugi vzroki. Na deželi je med umrlimi samo 5—8% jetičnih. To je jasen klic: Ne bežite iz 'dežele v mestai
Poštne razmere v mnogih bolnicah. Dobili smo naslednji dopis:	Po raznih vojaških bolnicah imajo
urejene takoimenovane poštne pisiarne. V teh pisarnah sede povečini ženske ali nekateri vojaki, ki pa opravljajo svoj posel dostikrat malomarno in površno. Najčešče se dogaja, da niti ne pregledajo došla pisma, temveč ista zanesejo v kako barako ali bolniško sobo, kjer potem ostanejo, oziroma obleže ter počasi izginejo neznano kam, samo ne v roke nas’ovljenca, osobito ako je ta med tem časom že bolnico zjapustil. Tako vojak ne dobi njemu pripadajoča pisma. Kako so take razmere hude za itak zapuščenega, a povrh še bolaneea vojaka!
Horae diurna© ima na razpolago Ciriloma tis- j karna v Mariboru v dveh velikostih. Tisek jß lep in \ čist. vezava usnje z zlato obrezo. Velikost 12!4 krat 8 om stane K 13.60, velikost 17 krat 11 em; pa stane K 23.20.
Mala Lenčica od Svetega Boga. Primerne knjižica za prvoobhajanoe in za pridne otroke. — Stane 50 vinarjev in se dobi v Cirilovi tiskarni t Mariboru.
Dopisi«
Maribor. V Gradca je dne 12. t. m. na ope raciji «mrl tukajšnji vinolržee Jožef Pagi. Prepel jali so ga v Maribcr, kjer bo v torek, dne 16 po kopan na staro mestno pokopališče.
{Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan»
St. Ilj v Slov. gor. Prireditev na belo nedelj« se je dobro obnesla. Iskreno hvalo smo dolžni g. vodji jareninskega pevskega zbora, kakor tudi. pevcem samim za 'krasno popevane pesmi. Trud je bil velik, posebno fantje so se potrudili ter stvar dobro rešili. Lepa svota od čijstega dobička se bo darovala za zastavo. Onim pa, ki so za prireditev kaj darovali kakor, vsem, ki so kaj pripomogli k uspehu, bodi Bog obilen Plačnik!
Gradec. 'Slov enec, ki v Gradcu ni, znan ali ki nima znanca, je prepuščen sam sebi, ker običajno ne ve, kje so društveni prostori našihh društev,, Primoran je tedaj iti v kako nemško 'gostilno ali kaverno — prepuščen je samemu sebi. Mi imamo mnogo .slovenskih časopisov, ki se jih v vsakem mestu more kupiti. Ali ne bi bilo mogoče, da bi nekateri teh listov prinašali naslove društvenih domov, oziroma naznanila o društvenih prireditvah, sestainkkh, predavanjih, društvenih večerih itd., v nemških mestih, da bi bilo tujcu omogočeno obiskati rojake ter se med njimi razvedriti? Saj to bi bilo v nekaj vrstah natisnjeno, a za našo stvar bi mnogo koristilo ter je ne-obhodno potrebno za proovit naše Jugoslavije. Saj v* mestih, kjer smo A manjšini ter izpostavljeni potujčevanju, je dolžnost vsakega društva ne samo zbirati gotovo število Članov, temveč delovati na to>, da se sploh vse razpoložljive narodne sile zbirajo v skupnem sestanku, kjer se morejo razgovor j ati V lepem maternem jeziku ter jih s tem ohraniti pred potujče-variiem? Veliko lepše in pomembnejše bi bilo, če bi slovenski posli in sploh slovenski živelj prihajal k nedeljskim prireditvam kakega, slovenskega društva, nego da je skoraj prisiljen iskati zabave v Juliensäle. pri S and virtu ali v teh podobnih prostorih. Ili koliko podpisov za jugoslovansko deklaracijo bi dal Gradec, ako bi poklicana društva v tem smislu bila delovala?!! Staviti se treba na demokratično stališ“ če: Slovenec, bodi kakoršnega stanu, imej pristop v slovensko društvo. Proč s starimi predsodki, lei dolgo že ne bi smeli biti na svetu. Zatorej: Slovan, na dan, na skupno delo za Jugoslavijo!
Ivanjkovci. Lovro Petovar, c. kr. poštar iu ve- -leposestnik v Ivanjkovcih, je bil v letu 1916 od graških vojaških sodišč obsojen na 18 mesecev težke ječe ter je bila od tega sodišča preganjana tudi njegova soproga. Na njegovo pritožbo ga je višje deželno sodišče v Gradcu z razsodbo z dne 13. marea 1918, Štev. Wa 1-18-3, popolnoma oprostilo brez vsake obravnave.
Velenje. Dne 7. t. m. so se naša srca razvedrila v Društvenem domu ob prizorih, ki so uh kras-, no proizvajali naši mali !iz otroškega«.vrtca. Priseljenci so pa odpotovali v; St. Janž pri Spodnjem Dravogradu, da bi tam nastopali zoper domačine, a — g 1 joj majka, germanska X so jih izkupili. Nemškutarji reševat so šli eden izmed	,,vastl y
velenjskem rudokopu in LoiČ, postajenačelnik državne železnice v Velenju. Na kolodvoru bo pa Loič moledoval: „Mamea, imate kaj zabele? Prinesite!“ Pg čem je izzivanje, sta pa Še mnogo bolj skusila Jereb (po domače MarkŠajder) iz velenjskega rudokopa, M je dobil po tisti svoji glavi, ki je zatajila, svom slo-■ enske kranjske, idrijske starš , m Dvoršak, nadučitelj šulerajnske šole v Velenju — doma je tam, ko- ' der se največkrat sliši rž — ki bo rad priznal, da j® jugoslovansika batina, zlasti če prileti na glavo, še bolj trda, kakor gulaž v neki gotovi velenjski gostilni. Tožil je sicer svojo bolest svoji nevesti, če bodo namreč gospod Rak dovolili, svoji nevesti Rakovi Marti, pa ni nič pomagalo. Držal se je že tako kislo, kakor bi bil v Si. Janžu jedel lesnike iz Velike Kape in pil iz luže ob cesti. Marta ga’Je pa gledala,: Kakšen junak si pa, če si bežal? Vsem tem štirim junakom bo Vuti naročil visoka odlikovanja. Tovarnar Vošnjak iz Šoštanja je najel 40 svojih delavcev po 40 K, da so šli v St. Janž. Njihov gospod jih je plačal preslabo. Kolikor je bilo premalo, so dobili v St. Janžu pri Dravogradu.
Najnovejša poročila.
Topovi na zahodu.
Danajska vlada, je izdala dne 14 t. m uradno izjavo, da se ne more dognati, kje in od koga se je podtaknilo ponarejeno cesarjevo pismo Vlada se noče ša sadalie baviti s to zadevo in jo smatra kot končano. Cesar Karel je brzojavil cesarja Viljemu, da so Clemenceauje ve obdolžitve tako nizkotne, da noče o tej zadevi več razpravljati s Francijo. Naš nadaljni odgovor so topovi na zahodu.
Iz najnovejšega nemškega uradnega poročila.
Na fronti ob reki Lys so nemške čete v trdem boju pridobile ozemlja in so z naskokom zavzele Niewkerke. Zavzele so tudi višine zahodno od Niewkerke ter kraja Merriss in Nieu -— Vieux — Berkourt — Uis. Ob Sommi artilerijski boji Tudi severno ód mesta Mihiel so napravile vspešen sunek proti ameriškim Četam, ki se bojujejo na teni delu fronte.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru»