MILAN PUGELJ:
Povodnjak
 fstos na Miklavžev večer sem pravil Mici tako-le: Ko sem bi! še doma pri starših, sem poznal dva po-vodna moža. Eden je stanoval tam, kjer se izteka Rozi-nov potok v Krko, drtigi je prebival v Krki sami strelja] dalje od iztoka pod studencem. Prvi ie sedel v tihih in inirnih nočeh na skali pod mostičkom, namakal dolga sto-pala v vodi in dregnil časih z dolgo sulico, ki io ie držal v tenkih črnih prstih, še daljših in tanjših zavolio belih koni-častih nohtov. Pasel je some. Ležali so v vodnem blatu kakor debeli prasci. Redkokdaj se je kateri ganil in hotel na svojo roko v drugo stran. S konci dolgih brkov so igrali v blatu, da se ie voda kalila, in vabili tako radovedne ribice. plavajoče tam mimo v Krko in nazaj. Ta povodinjak je bil grd grbavec. Majhen, stlačen in spačen, s krivim hrbtoin in dolgimi stopali. je gledal kakor hudoba iz vrča. Obraz je imel tak. ka-kor bi ga udari) po njem z lopariem. Casih je zamrmral, največkrat pa j; žvižgal kakor vodna ptica. Luna je sijala nanj, in nieni žarki so se igrali s svetlimi valovi, ki so tiho polzeli po gladini.
Drugi povodnjak pod studencem je bil velik in raven. S prvim je bil podoben samo v brkah, ki so se zunaj oprijele obraza, voda jih je pa takc; dvignila od lica in se z njimi igrala, da so bile videti kakor žive ;n so vse mreolele in gomazele. Sicer se je ponašal z dobro rastjo. Še preden sem ga opazil sam, so mi o njem pripovedovali, da ima stekleno hišo brez oken in brez vrat. Za psa mu služi rdeča riba, ki sem jo videl prav na lastne oči. Velika je kakor odrastel maček brez repa, po straneh in do tre-buhu je zlata kakor cekin, po hrbtu in glavi pa ideča kakor mak. Plava povsod za njim, vrti velike oči in debelo golta vodo. Kadar gre gospu dar na suho, se vrže tudi ona za njim iz vode, in če bi ga ne bilo ob pravem času nazaj, bi se ji posušile na zraku škrge in bi poginila.
Nekoč, ko je bila posebno lepa Velika noč. ie pričel ta povodnjak pre-pevati fantovske pesmi. Por.oči je sedel na vibi, ki je visela na vodo, poti njim je veslala rdeča riba in ga debelo gledala, mi pa, prebivalci ob-mostja, smo se plazili bliže in biiže in vlekli na ušesa, da bi razločili glas od glasa. S kraja je pel tiše, ko pa je videl, da ni nikogar razen njego-vega rdečega psa, je postajal glasnejši in glasnejši. Spogledali smo se, ko smo začuli prav svojo pesem. Ali je resnica ali ni? Ali nas ne varajo na5a ušcsa? Niso nas varala! Povodni mož je pel razločno in poskočno:
12
Pa po dvu, pa po tri, pa po cele noči, pa pri nas je korajža, pri vas je pa ni!
Razvedelo se je takoj, da si izbiia povodnjak ženo. Pri Strguljčevi Anči, pri tisti, ki prestavlja noge, kakor bi kosila, je potrkal ono noč na okno. Anča, v dobri slutnji, da je prišel pravi ženin, odpre okno in se zasmeje kakor žaba. Spoznala pa ga je takoj in ga polila. To mu ni ni<-škodilo, ker je mokrote vajen; sklenil ie pa le iz tega, da iz take moke ne bo kruha. 2e drugo noč je potrkal pri Matjaževi Jeri. ki škili na obe očesi. Pri tej priliki mu je vrgel hlapec kamen v hrbet, a že naslednio noč y. klical Zafranovo Cecilijo, o kateri govore, da ie tako mila kakor roža, ki rdeče cvete in prelepo dehti. Pod njenitn oknom ga je zgrabil čuvaj Sultan za hlačnico in mu jo razpral od vrha do tal. Povodnjak je beža! kakor v krilu in ker ni imel nikogar, ki bi ga pokrpal in si je nemara po-sebno zaradi tega iskal gospodinje, ga ni bilo dve nedelji na izpregled.
Sameval je in sameval, kar ti spazi nekega večera grbavca iz Ro zinega potoka, kako tihotapi pod studencem prav blizu njegove hiše. Glej, si misli, tako sem potrt, da že štirinajst dni nisem pogledal krOsi sebe, ta zlodej grbavi pa izkoristi priliko in zolezuje moje ščuke.
Pokliče rdečo ribo in ji da povelje, naj poruje grbavcu polovico brk. Riba, njegov pes, je šinila skozi odprtino v steni, kakor blisk je bila prl grbavcu in mu neusmiljeno pulila kocine. Hipoma je ležal na hrbtu; otepal se je z vsemi štirimi, ali spretnost ribe je bila prevelika, da bi se jc ubranil. Zdaj je prišel tudi njen gospodar. Pogledal je sem in pogledal tja. pa je spoznal takoj, kako je. V globoki jami pod studencem je ležal mrtev gospod, še mlad in še lep in v prekrasni obleki. tlitro, kakor dela unien človek, je stopil povodnjak h grbavcu, ga prijel za tilnik in sunil s črevljem, da je krevsal med svoje some, kar so ga nesle pete. Riba ie hctela za njitn, toda gospodar jo je poklical. Slekel je lepega gospoda do kože, s suknjo in hlačami je otovoril ribo, drugo pa je nesel sam v svoj stskleni grad. Oblekel se je prav po gosposko in še tisto noč jo je mahnil za nevesto.
V štirinajstih dneh saniote je bil premislil to in ono. Spoznal je, da nikoli ne dobi take žene, ki ulovi lahko drugega. Odločil se je torej za tako, ki vzau*e le njega lahko za moža, če ga pa ne mara, ostane vse življenje sama. To pa je dobro vedel, da ima vsaka ženska raiša enega rogo nobct.ega.
Zunaj tistega kraja je itnel lepo hišo in veliko posestvo konjač Kirež, neusmiljen, lieizprosen in trd mož. Govorili so o njem, da je vzel iz na-ročja neki aeklici, ki ji je bilo ime Marijanica, majhnega kodrastega
13
psiika in gra 113 mestu zadavii. Marijauici je bil ta psiček liubši kakor vcs svet, in ni biln dolgo tega. ko ie od same žalosti umrla. Tudi je bilo ziinno, dv. >e Iežala v hosti konjska mrha, ki je poginila staremu ciganu CUan, že star in obnemogel, je jokal za njo od jutra do večera. ponoči pa je i;-;'tii!, kakor bi mu ne bila nič mar. Kmalu so priletele od vseh ?'r;iiii t"it«he, modre. zelene in črne, iri bilo jih je toliko, da so šnmele kakor čebele, !:adar rojijo. Ker je bilo vroče, je nastopal silen srarad. Ali vsak meščan bi se bil dal rajši obesiti, kakor pa da bi se bil do-taknii KiiL-sne konjske mrhe. Poslali pa so po Kireža, kj se je pripeljal ?-vozom in hlapcem. Z golirai rokami je premetaval mrho in jo spravil na voz. Nato je segel v žep po kruh in klobaso iti jedel na vso moč, ne d;. bi si prej umil rok.
Ta Kirež je imel hčer, po imenu Šembilja, ki je bila močna in zdrava. ki je imela denarja in blaga, le ženina ne. In bi ga ne našla nikoli, da ss ni domislil nanio povodnjak in povprašal zanjo očeta.
»Zakaj ne,« je vzkliknil Kirež in zaklel grdo, kakor je bila njegova navada.
»Dobiš je,« je kričal in privezoval belemu mačku kamen za vrat, da ga potopi v mlaki na dvorišču. »Tudi doto dobiš, mošnjo cekinov. Todš svatovali bomo pri tebi, in na svatbi boš moral izpolniti trj stvari: za-igral mi boš na harmoniko, natočil boš svatom vina iz soda, ki ti ga pošljem, in postavil boš prednje juho in lesene žlice, da bodo jedli.«
Povodnjak, malo neumen že zavoljo tega, ker je živel več pod vodo kakor na suhem, je vse tri predloge spreiel, in tako so šli na svattin. Svatovati so pričeli v rnraku. Da je bilo svetlo, so priplavale v stekleni grad drobne srebrne ribice, ki so se gnetle pod stropom in sijale kakor solnce.
Svatje so sedeli za mizo, ki je bila tudi steklena. Skozi njo so videli rdečo ribo, veliko kakor odrasel maček brez repa, ki se je vozila mimo njihovih kolen gor in dol in čakala na odpadke.
Kirež je sedel v kotu, na drugem koncu njegova žena konjederka, na sredi pa Šembilja z belim cvetjem v laseh, kakor.se spodobi nevesti. Ob steni je čepel velik sod, na njem je ležala liarrnonika, dalje se je hla-dila v tesno pokritiJi piskrih juha, a lesene žlice so čakale pod belimi ka-menčki.
Zapeli so eno na čast nevesti, drugo na čast ženinu, tretjo pa na zdravje vseh, ki sede za mizo in svatujejo. Nato se je zadrl Kirež: »Zaigraj, ženin!«
Povodnjak je sedel in oprtil liarmoniko čez ramo, misleč, da se igra kar tako, kakor bi ovce strigel. Nategnil ie mehove in zdaj zapazil, da leti vanje namesto sape voda. Iz harmonike ni bilo glasu.
14
Kirež se je grohotal na ves glas in zakričal: »Pa nam natoči vitia, če že igrati ne znaš!«
Povodnjak je prijel posodo, stopil k sodu in odvil pipo. Toda na-mesto da bi teklo vino iz soda, je drla voda v sod.
Kirež se je še huje zasmejal in zahteval tretje: »Daj svatom juhe!«
Povodnjak je pograbil lesene žlice in iih položil pred svate, toda žlic: so letele sproti na strop, in curek vode, ki je bušil mimo, iih je potegmi iz hiše s seboj, da so bežale na gladino in se tam razpršile.
Kirež je hrupoma vstal od raize, za njim je šla konjederka, in nevest« se ie tudi pripravljala na pot. Poizkusila je vstati, toda čudna teža jo 'y. tiščala na stekleno klop. Uprla se je z rokami ob mizo, oče in mati sta bila že zunaj, a Šembilja se ni ganiJa z mesta.
Povodnjak pa, kakor je bil drugače neumen, je zadovolino mrdal in vedel, kaj ji je. Imela je v laseh polno rumenih cekinov, do kitah sn se svetili, okolo vrata in po prsih, in prepasana je bila s težkim ziatim pasom. In v svatovsko krilo je imela zašito tnošnjo cekinov prelepe svetlobe m pretežke teže. Ti ji niso dali z mesta, in dota je bila kriva, da je dobil povodnjak ženo.
2ivita, tako mislim, naprej v steklenem gradu pod studencem. Rdeča riba se je navadila tudi na gospodinjo in ji sledi ravnotako kakor dober pes. Povodnjak se je sčasoma naveličal Sembilje. Toda pretepa je ne. Kadar ga razjeze mlade perice, ki mu kale vodo, jo maline nad grbavca, ga nabije in pusti pri njern svojo iezo. Zdrav ie pa vedno, In tudi zobje ga nikoli ne bole. Zaradi mene živi lahko še sto let.------
»Kako je pa dihal na svatbi pod vodo?« me vpraša hipoma Mica.
»Saj ima škrge,« ji odgovorim, »ovratnik jih pokriva, zato se ne vi ¦ dijo!«
»Kako so dihali pa drugi trije, ki so bili še na svatbi?« vpraša dalie Mica.
»Kakor hočejo,« pravim jaz. »Brigajo me pa kaj!«
»Res pa ni, kar si povedal, res pa ni!«
»Toiiko je res kakor tisto, da je pijanca Oazvodo, ki se je Iani ubil, varovalo devet varuhov.«
In oba sva s tem zadovoljna in se smejeva.
15