GEOLOGIJA 45/2, 341–346, Ljubljana 2002
Tektonski stik med paleozojskimi in triasnimi kamninami pod
Podol{evo
Tectonic contact beetwen Paleozoic and Triassic rocks south of Podol{eva
(Slovenia)
Bogomir CELARC Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1001 Ljubljana, Slovenija
Klju~ne besede: tektonika, zmi~ni prelom, Periadriatski lineament, Podol{eva, Kamni{ko – Savinjske Alpe, Karavanke, kontaktna brezna, Slovenija
Key words: tectonics, strike slip fault, Periadriatic linement, Podol{eva, Kamnik – Savinja Alps, Karavanke Mts., contact caves, Slovenia
Kratka vsebina
Tektonski stik med paleozojskimi in triasnimi kamninami ju‘no od Podol{eve, ki poteka po zna~ilnih pe~inah nad levim bregom Savinje (Klemen~a, Jamnikova, Golerjeva, Strev-~eva in Huda pe~), je po rezultatih novega kartiranja prelom, ki strmo vpada proti severu. V zadnji fazi je bil prelom desnozmi~no aktiven, v prej{njih pa je bil verjetno tudi reverzen. Predstavlja lahko spremljajo~o strukturo Periadriatskega lineamenta, nastal je v trans-presivnemu re‘imu in ustreza modelu izrivne strukture (pozitivne strukture ro‘e). Zanj predlagam ime Podol{evski prelom.
Abstract
Tectonic contact between Paleozoic and Triassic rocks south of Podol{eva, which passes prominent cliffs over the left bank of Savinja river (Klemen~a pe~, Jamnikova pe~, Golerjeva pe~, Strev~eva pe~ and Huda pe~), is on the basis of the new mapping a steep fault, dipping to the north. In the last phase, the fault was dextral strike – slip active, before was probably reverse, and can represent accompanying structure of Periadriatic lineament. It was under transpresive tectonic regime and complies with model of positive flower structure. We named it Podol{evski prelom (Podol{eva fault).
Uvod in litostratigrafski pregled
Med Matkovim Kotom in Sol~avo spremljajo dolino reke Savinje, nad njenim levim bregom, prepadni skalni osamelci. Sestavljajo jih triasni, slaboplastnati do masivni cordevolski apnenci (po novej{ih raziskavah so lahko tudi anizijske starosti), pod njimi pa le‘ijo ladinijske sol~avske plasti, ki so lahko deloma tudi spodnjetriasne starosti. Sestavljajo jih prete‘no laporji, lapornati ap-
nenci in plo{~asti apnenci. Nedolo~ena starost ne vpliva bistveno na strukturno interpretacijo, predstavljeno v tem prispevku. Severno od pasu triasnih kamnin so prete‘no paleozojski, spodnjekarbonski klastiti, vmes pa so redki vlo‘ki prav tako spodnjekarbon-skih laminiranih apnencev, ki nastopajo v obliki le~ in dose‘ejo najve~jo debelino do okoli 40m. Vmes so ponekod {e vlo‘ki vul-kanitov. V tem pasu najdemo sicer {e devon-ske, zgornjekarbonske in permske plasti, ki
342
Bogomir Celarc
pa niso v neposrednem stiku s triasnimi. Te kamnine gradijo obmo~je Podol{eve. Njihovi medsebojni strukturni odnosi niso obravnavani. Severno se dviga transpresivno izrinjena Ol{eva, ki je iz dachsteinskega apnenca in glavnega dolomita, za njo pa je cona Periadriatskega lineamenta.
Dosedanje raziskave
Prvi je omenjeno podro~je raziskoval T e l l e r (1896). Severno le‘ijo silurske, ju‘no pa triasne werfenske in anizijske (alpski muschelkalk) kamnine. Vrsto in vpad stika se iz geolo{ke karte ne da razbrati.
Nekoliko bolj dolo~en je Seidl (1907, 1908, IIB, {t. 24), ki je sicer ve~ino podatkov povzel po Tellerju (1896). Na geolo{kem profilu stik vpada strmo (pribli‘no 75°) proti jugu.
Podobne razmere kot na Tellerjevi karti so prikazane tudi na OGK 1 : 100 000 (Mio~ & @nidar~i~, 1983), kjer je stik narivna ploskev, ki vpada proti jugu. V Tolma~u (Mio~, 1983, 45), je ta stik prikazan kot interni nariv triasnih kamnin na paleozojske v Ju‘nokaravan{kem narivu. Ju‘neje je nariv Kamni{ko – Savinjskih Alp (Mio~, @ni-dar~i~, 1983, Mio~, 1995, Haas et. al., 2000).
Podobna struktura je prikazana tudi v delu (M i o ~ , 1997, 257, fig. 8), kjer je stik med permokarbonskimi in triasnimi plastmi ju‘nokaravan{kega nariva prikazan kot normalen prelom, ki vpada proti jugu (slika 1a).
Placer (1999), razlaga to ploskev po podatkih Mio~a in @nidar~i~a (1983) kot lo~ilno mejo (decollement) Ju‘nih Alp na mehki posteljici iz paleozojskih kamnin. Tektonsko mejo med Ko{utino enoto (Ol{eva) in Javorni{ko enoto (palezoik Podol{eve) ime-
Slika 1. Shemati~en prerez v smeri N – S
a) Prerez po Mio~u (1999), b) Prerez, predstavljen v tem delu
1) Prelomi: PAL – Periadriatski lineament; OF – Ol{evski prelom; PF – Podol{evski prelom. 2) JA –
Predpostavljen potek nariva Kamni{ko – Savinjskih Alp oz. Lo~ilne ploskve Ju‘nih Alp (Placer,
1999); Pz – paleozoik, T32+3 – dachsteinski apnenec, T2,3 – sol~avske plasti, apnenci, To – tonalit.
Tektonski stik med paleozojskimi in triasnimi kamninami pod Podol{evo
343
Slika 2. Geolo{ka karta stika med palezojskimi in triasnimi kamnininami vzdol‘ Podol{evskega
preloma. Interne strukture v paleozoiku Ju‘nih Karavank niso prikazane. 1) Prete‘no dachsteinski
apnenec Ko{utine enote (Ju‘ne Karavanke). 2) Kamnine ju‘nega paleozojskega pasa (Ju‘ne
Karavanke). 3) Slabo plastnati apnenci (anizij ali cordevol). 4) Sol~avske plasti (spodnji trias ali
ladinij). 5) Kontaktna brezna: 1 – Klemen~ji pekel; 2 – Jamnikov (Golerjev) pekel; 3 – Strel~ji pekel.
6) Prelomi: OF – Ol{evski prelom; PF – Podol{evski prelom. 7) Nariv. 8) Litolo{ka meja. 9) Izviri,
obogateni s CO2: 1 – Kisla voda; 2 – Ru~nik (zasut z zemeljskim plazom).
Fotografija: panoramski pogled v smeri W – E.
nuje (P l a c e r , 2003, v tisku) Ol{evski prelom, ki je do 100m {iroka prelomna cona.
Prelomne strukture
Stik med paleozojskimi in triasnimi kamninami (slika 2) na obmo~ju Podol{eve, ki poteka po severnih pobo~jih Klemen~e (1188m), Jamnikove (1122m), Golerjeve (1276m), Strev-~eve (1338m) in Hude pe~i (1322m), je prelom, ki generalno vpada proti severu pod naklonskim kotom pribli‘no 75°. Apnenec in pod njim le‘e~e sol~avske plasti so ve~i-noma v neposrednem tektonskem stiku s pa-lezojskimi kamninami, SE od Klemen~e pe~i pa so apnenci v prelomnem stiku s sol~av-skimi plastmi. Slednje so tudi deloma nari-njene na apnence. Prelom je na zahodu levo zamaknjen ob prelomu v smeri NNE – SSW, ki poteka po Matkovem kotu. Prelomna ploskev je morfolo{ko mo~no izra‘ena, posebno tam, kjer se stikata apnenec in paleozojski
klastiti. V apnen~evem ju‘nem krilu se je izoblikovala strma stena, ki je obenem tudi prelomna ploskev. Enakomerno se vle~e v dol‘ini ve~ 100m (Klemen~a pe~, Golerjeva pe~). Ker ni navpi~na, poteka po povr{ju po lepo izra‘enemu pravilu V. Tam, kjer se prelom pribli‘a pobo~jem, ki padajo proti Savinji so se izoblikovale kvi{ku {trle~e tanke apnen~eve luske, na eni strani omejene s prelomno ploskvijo. Apnenci v prelomni coni zaradi sosedstva z mehkej{imi kamninami niso bistveno deformirani, ponavadi so le razpokani. Klastiti so mo~neje poru{eni, nagubani in pregneteni. Sam stik je viden na ve~ mestih. Ob cesti Spodnje Sleme – Bukov-nik so vidne vodoravne drse vi{jega reda na prelomni ploskvi 20/50 med vlo‘kom apnenca v sol~avskih plasteh in karbonskimi kla-stiti (slika 3), vendar se ni dalo ugotoviti smeri premika. Ob cesti Sol~ava – Sveti Duh je viden stik med sol~avskimi in spodnje-karbonskimi plastmi, vmes pa so vgneteni do 1m3 veliki bloki apnencev. Pri premikanju
344
Bogomir Celarc
Slika 3. Podol{evski prelom. Stik med paleozojskimi in sol~avskimi plastmi v bli‘ini kmetije Bukovnik. Vodoravne drse na prelomni ploskvi v apnencu.
Slika 4. Na Podol{evski prelom v smeri E – W se naslanja starej{i prelom v smeri N triasnimi apnenci in sol~avskimi plastmi.
S med
Tektonski stik med paleozojskimi in triasnimi kamninami pod Podol{evo
345
ob prelomu so se odtrgani kosi sukali in se pri tem zaoblili. Pod Svetim Duhom je zanimiva prelomna zgradba: Starej{i vertikalni prelom med sol~avskimi plastmi in apnenci v smeri N – S, seka mlaj{i (Podol{evski) prelom z vpadom 360/70 (slika 4). Na prelomni ploskvi so se v manj{e votlinice zataknili skrilavi glinavci, drse pa ka‘ejo na vodoravni desni zmik. V triasnih apnencih Pe~i je vidnih ve~ prelomov. V Klemen~i pe~i ima vpad 155/90 z vodoravnimi drsami in do meter {iroko zdrobljeno cono, ki ga lahko interpretiramo kot sekundarni sinteti~ni stri‘ni prelom. Od Hude do Jamnikove pe~i prelomna ploskev ni premaknjena, nanjo se naslanjajo prete‘no prelomi v smeri N – S. Dru-ga~ne razmere so na obmo~ju od Klemen~e pe~i in proti vzhodu do Jamnikove pe~i, kjer je pri{lo ob prelomu do dvostopenjskega levega preskoka »left overstepping« (Woodcock & Schubert, 1994), in med njimi izra‘enih kompresijskih razmer »restrain-ing stepover«, tako da so se ustvarili manj{i narivi in reverzni prelomi, kjer le‘ijo sol~av-ske plasti nad apnenci (Golerjeva pe~). Vidno je tudi zapleteno prepletanje tektonskih le~ iz apnenca in sol~avskih plasti, ki imajo medsebojne subvertikalne kontakte. Iz levih preskokov in izra‘enih lokalnih narivov (kompresijske razmere) se da povratno sklepati na desni zmik v zadnji fazi premikanja.
Kontaktna brezna
Vpad prelomne ploskve proti N se da ugotoviti tudi z lego ponorno – kontaktnih brezen. Jamnikov (Golerjev) pekel (globina 316m) in Strel{ki pekel (globina 30m), sta nastala ob stiku neprepustnih karbonskih klastitov (severno krilo) s prepustnimi triasnimi apnenci (ju‘no krilo). V Jamnikovem (Goler-jevem) peklu potekajo v globini rovi proti severu, tako da so triasni apnenci prekriti s paleozojskimi kamninami. Od vhoda pa do prevoja pobo~ij proti Savinji je v apnencih vidna suha dolina, po kateri je v~asih tekel potok, ki sedaj ponika v Jamnikov pekel. Voda je lahko pri~ela te~i skozi podzemlje takrat, ko se je dovolj zni‘ala lokalna erozijska baza, ki jo predstavlja dana{nji tok reke Savinje, ali pa zaradi hitrega dviganja, ki mu erozija potoka ni mogla slediti. Na severnih pobo~jih Klemen~e pe~i pa je na prelomnem stiku med sol~avskimi plastmi
in apnenci, ki prav tako vpada proti severu, nastalo brezno Klemen{kov pekel (globina 310m).
Razprava
Ker so tu v medsebojnem stiku kamnine razli~nih starosti (trias – palezoik), lahko sklepamo, da ima ta prelom regionalni pomen. Ker na relativno dolgi razdalji vpada proti severu in ka‘e jasne znake desnega zmikanja, ga lahko interpretiramo kot sprem-ljajo~o strukturo Periadriatskega lineamenta (slika 1b). Razmere ustrezajo desnemu stri‘-no – transpresivnemu re‘imu in modelu izrivanja (pozitivna struktura ro‘e, palmasta struktura) v smislu Woodcocka & Schu-berta (1994), za Karavanke pa P o l i n s k e -ga & Eisbacherja (1992). Prelom predstavlja skrajno ju‘no mejo te strukture, ki meji na togi karbonatni blok Kamni{ko – Savinjskih Alp. Premik ob prelomu je najverjetneje kombinacija desnih zmikov in re-verznih premikov. Na drugih mestih tektonska zrcala dokazujejo ve~fazne premike. Relativno pomembnost preloma dokazujejo tudi izviri vode bogate s CO2 v neposredni bli‘ini (Kisla voda, Ru~nik), ki so na avstrijski strani vezani na globoke strukture, povezane s Periadriatskem lineamentom. Ker je kartirano obmo~je relativno majhno in ni mlaj{ih kamnin od triasnih, na podlagi teh raziskav ni mogo~a ~asovna umestitev tektonskih dogodkov. Vpra{anje poteka preloma zahodno od Matkovega kota ostaja odprto, morda je premaknjen ob levih prelomih v smeri NE – SW, ki so nastali zaradi rotacije makrolitonov v smeri urinega kazalca v Kam-ni{ko – Savinjskih Alpah med Periadriat-skem lineamentom in Savskim prelomom (Fodor et. al., 1998). Va‘en je tudi potek nariva Kamni{ko – Savinjskih Alp, ki je lepo viden na Jezerskem na obmo~ju Velikega vrha (Buser, 1975) in njegov odnos do Po-dol{evskega preloma. Nariv Kamni{ko – Savinjskih Alp v smislu Placerja (1998), bi bil lahko ob njem odrezan in se nahaja nekje pod njegovim ju‘nim krilom. Po Mio~u (1983) naj bi bil nariv Kamni{ko – Savinjskih Alp ju‘neje, pod njihovim osrednjim grebenom, kar pa s kartiranjem (Celarc, 2001) ni bilo potrjeno. Vsekakor je za nadaljne raziskave pomembno obmo~je Avstrije (dolina Bele) in okolica Jezerskega.
346
Bogomir Celarc
Tectonic contact beetwen Paleozoic and Triassic rocks south of Podol{eva (Slovenia)
Literatura
B u s e r , S. 1975: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1: 100 000. Tolma~ lista Celovec (Klagenfurt). – Zvezni geolo{ki zavod Beograd, 62 pp., Beograd.
C e l a r c , B. 2001: Geolo{ka zgradba ozemlja okolice Logarske doline. – Neobjavljeno magistrsko delo,112 pp, Univerza v Ljubljani, NTF, Oddelek za geologijo, Ljubljana.
F o d o r , L., J e l e n , B., M a r t o n , E., S k a b e r -n e , D., ^ a r , J., V r a b e c , M. 1998: Miocene-Pliocene tectonic evolution of the Slovenian Pe-riadriatic fault: Implications for Alpine-Carpathian extrusion models. – Tectonics, vol 17, No. 5, 690 – 709.
H a a s , J., M i o ~ , P., P a m i } , J., T o m l j e -n o v i } , B., A r k a i , P., B e r c z i - M a k k , A., K o -r o k n a i , B., K o v a c s , S., R a l i s c h – F e l g e n -h a u e r , E. 2000: Complex structural pattern of the Alpine – Dinaridic – Pannonian triple junction. – Int J Earth Sci (2000) 89: 377-389.
M i o ~ , P. 1983: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000. Tolma~ za list Ravne na Koro{kem. – Zvezni geolo{ki zavod, 74pp. Beograd.
M i o ~ , P. 1995: Pregled tektonike podru~ja iz-me|u Periadriatskog lineamenta i Jadransko-Di-
narske platforme u Sloveniji.- 1. Hrvatski geolo{ki kongres, Zbornik radova, 387 – 391, Zagreb.
M i o ~ , P. 1997: Tectonic Structures Along the Periadriatic Lineament in Slovenia. – Geol. Croat. 50/2, 251 – 260, Zagreb.
Mio~, P. & @nidar~i~, M.1983: Osnovna geolo{ka karta SFRJ, Ravne na Koro{kem L33-54, 1 : 100.000. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
P l a c e r , L. 1999: Contribution to the macro-tectonic subdivision of the border region between Sothern Alps and External Dinarides. – Geologija 41, 223 – 255 (1998), Ljubljana.
P l a c e r , L. 2003: Geologic structure of Mt. Ol{eva and its surroundings. Monografija o Po-to~ki Zijalki. Uredil Rabeder G., Akademie der Wissenschaften, Wien. V tisku.
P o l i n s k i , R. K., E i s e b a c h e r , G. H. 1992: Deformation partitioning during polyphase oblique convergence in the Karawanken Mountains, southeastern Alps. – Journal of Structural Geology, Vol 14, No. 10, 1203 – 12013.
S e i d l , F. 1907, 1908: Slovenska zemlja. Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statiskti-{kem, kulturnem in zgodovinskem oziru. Peti del: Kamni{ke ali Savinjske Alpe, njih zgradba in lice. Poljuden geolo{ki in krajinski opis.- 255 pp in priloge, Ljubljana.
T e l l e r , F. 1896: Geolo{ka karta 1:75.000 “Eisenkappel und Kanker – zone 20 col. XI”.- K. k. Geologische Reichsanstalt, Wien.
Woodcoock, N. H. & Schubert, C. 1994: Continental Strike – Slip Tectonics. – V: Hancock, P. L. (ur.) Continental deformation., 251-236.