URADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, dne 28. aprila 1988	Št.: 12
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
95.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990 v letu 1988
96.	Odlok o sprejetju spremembe zazidalnega načrta za del območja Beltinci-jedro
97.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v občini G. Radgona
98.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo prispevka za območje krajevne skupnosti Stročja vas	*
99.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi
100.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini G. Radgona
101.	Sklep o povišanju preživnin v letu 1988 v občini G. Radgona
102.	Sklep o valorizaciji preživnin v letu 1988 s povečanimi življenjskimi stroški v občini Ljutomer
103.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v občini M. Sobota
104.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Lendava za leto 1987
105.	Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi v letu 1987 in uresničevanju resolucije občine M. Sobota v letu 1987
106.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine M. Sobota
107.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine M. Sobota
108.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine M. Sobota
109.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota
95
Na podlagi 265. člena Statuta občine Lendava, 9. in 10. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o Družbenem planu Jugoslavije je Skuščina občine Lendava na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 11. februarja 1988 sprejela
RESOLUCIJO
O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LENDAVA ZA OBDOBJE 1986—1990 V LETU 1988
UVOD
V razmerah stalnega spreminjanja in slabšanja gospodarskih razmer postaja načrtovanje razvoja vse težje opravilo. Ob najavljenem obsežnem spreminjanju sistemskih in ekonomsko-političnih rešitev je negotovih vrsta postavk za planiranje razvoja v letu 1988 na vseh nivojih. Pričakovati je, da bodo spremenjeni pogoji poslovanja in delitve v veliki meri vplivali tudi na možnost izvajanja srednjeročnih planov.
Področja, ki bi naj doživela največje spremembe v sklopu programa ekonomske stabilizacije so naslednja: politika realnega tečaja dinarja, politika obrestnih mer, pravni sistem, devizni sistem, problem izgubašev, politika zadolževanja v tujini, davčna politika, značaj planiranja, kreditno-monetarna politika, vzpodbujanje razvoja drobnega gospodarstva, kmetijska politika in še bi lahko naštevali.
V takih razmerah ima planiranje v letošnjem letu bolj značaj predvidevanja kot planiranja. Izhodišča za razvojno politiko občine Lendava v naslednjem letu so predvsem zajeta v ocenah realizacije zastavljenih ciljev in nalog v letošnjem letu, vztrajanje na sprejetih globalnih razvojnih usmeritvah srednjeročnega plana, pričakovanih sistemskih rešitev za obstoj in razvoj INA Nafte Lendava ter ugodnejših pogojih na področju pospeševanja izvoza, proizvodnje hrane in drobnega gospodarstva.
1.	Ocena izvajanja planskih nalog v letu 1987
V skladu z načelom sočasnega planiranja bomo na osnovi že sprejetega programa sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana SR Slovenije, k tem aktivnostim pristopili tudi v občini v začetku leta 1988. Vzroki za potrebo po spreminjanju in dopolnjevanju planskih ciljev in nalog v prvih dveh letih izvajanja planov (v občini predvsem zaradi neuspešne sanacije poslovanja v INA Nafti) in spremenjenih pogojih reprodukcije in porabe na osnovi protiinflacijskega načrta ter njegovih izvedbenih dokumentov.
Osnovna ugotovitev izvajanja sprejetega družbenega plana občine v letu 1987 je, da tudi v tem letu ne bomo dosegli povprečne letne rasti razvoja, predvidene za obdobje 1986—1990. Se več, razlika v razvitosti v primerjavi s povprečjem republike Slovenije se še poglablja. Ob oceni globalne rasti družbenega proizvoda za leto 1987 za 1 %, v občini ne bomo dosegli pozitivne rasti družbenega proizvoda. Od načrtovanih ciljev bomo z negativnim predznakom najbolj odstopali od plana pri obsegu izvoza, produktivnosti dela, obsegu storitev, obsegu prometa v gostinsko-turistični dejavnosti ter živinorejskem delu kme
tijske proizvodnje. Načrtovanemu obsegu se bo približal obseg industrijske proizvodnje 3,3%, povečanje zaposlenosti (2,0%). Presežena bo planirana (3,8 %) rast kmetijske proizvodnje in planirana (4,0 %) rast uvoza. V izvozu bomo zabeležili sicer manjšo realizacijo ( — 25 %) od doseženega izvoza v letu 1986, vendar je proti koncu leta opazen trend povečevanja izvdža.
Na razmeroma skromne rezultate pri izvajanju zastavljenih nalog za letošnje leto so vplivale predvsem naslednje okoliščine:
—	naglo povečanje izgub v INA Nafti Lendava, kar je posledica poslabšanja cenovnih razmerij pri proizvodnji metanola in s tem hkrati tudi zmanjšanje možnosti za izvoz
—	v primerjavi z lanskim letom so se poslabšali tudi pogoji pri proizvodnji naftnih derivatov
—	poslabšanje dohodkovnega položaja organizacij združenega dela z uvedbo novega obračunskega sistema
—	upadanje investicijske aktivnosti kot posledica šibke akumulacijske sposobnosti OZD in zaostrenih pogojev za najemanje kreditov
—	poslabšanje pogojev poslovanja predvsem v živinorejskem delu kmetijske proizvodnje
—	neugodni pogoji na področju ekonomskih odnosov s tujino so vplivali na realno zmanjšanje izvoza in manjšo proizvodnjo predvsem v industriji obutve in bazične kemične industrije
—	administrativni ukrepi na področju cen
Zaradi vpliva novega obračunskega sistema in njegovega spreminjanja med letom je skoraj onemogočena realna primerjava poslovnih rezultatov z enakimi obdobji preteklega leta in dinamiko gibanja teh rezultatov v posameznih obračunskih periodah. Sistem revalorizacij zmanjšuje višino ustvarjenega dohodka, spreminja p'bgoje za reprodukcijo in zaostruje delitvena razmerja pri razporejanju dohodka.
Značilnost poslovnega leta 1987 je, da se povečujejo obveznosti iz dohodka, rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo sledi rasti cen življenjskih potrebščin, na drugi strani pa’ upada akumulacijska sposobnost gospodarstva. Pospešena rast cen proti koncu leta še vedno pritiska na povečevanje osebnih dohodkov, neodvisno od rezu-latatov poslovanja.
Interventni zakon na področju skupne in splošne porabe je dejansko povzročil razpad sistema svobodne menjave dela. Porabo zbranih sredstev so dodatno omejevala višja sredstva iz solidarnosti.
Tako so se samoupravne interesne,skupnosti večkrat znašle v težkem likvidnostnem položaju, hkrati pa so izkazovale presežke sredstev, ki so bila blokirana pri SDK. Prepočasna rast primerljivega dohodka v SR Sloveniji omejuje obseg skupne in splošne porabe na vseh ravneh. Dovoljen obseg porabe na eni straniin rast cen na drugi strani pogojuje realno upadanje sredstev skupne in splošne porabe. Tako uokvirjeni obseg porabe in ocenjeni prilivi do konca leta ne bodo omogočili realizacije vseh nalog, opredeljenih z resolucijo. V celoti bo težko doseči usklajevanje rasti sredstev za osebne dohodke v družbenih dejavnostih z rastjo OD v gospodarstvu občine.
Na področju izgradnje gospodarske infrastrukture se planirane naloge v celoti niso realizirale. Obseg razpoložljivih sredstev ni zadostoval za realizacijo naložb v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Največji investiciji za občino sta vsekakor izgradnja čistilne
naprave v Lendavi in ureditev nove lokacije za odlagališče-komunalnih odpadkov.
Izdelana je potrebna dokumentacija za razširitev vodovodnega zajetja pri Gaberju za potrebe Lendave z okolico, sklenjena je pogodba med investitorji in izvajalci za dograditev avtobusne postaje v Lendavi. Realizacija po pogodbi je predvidena v mesecu aprilu 1988.
Razširitev vozelne telefonske centrale v Lendavi ni bila realizirana zaradi dolgih dobavnih rokov pri proizvajalcu. Sredstva za to investicijo so bila v celoti zagotovljena tako, da bo investicija realizirana proti koncu leta 1988. Zaradi dolgega roka izdelave projektne dokumentacije, pomanjkanja finančnih sredstev, bo investicija izgradnje medkrajevne PTT kanalizacije na relaciji Lendava—Dolga vas— Mostje dokončana v letu 1988. Sredstva v višini 80 % so bila že zagotovljena v letu 1987.
Na področju cestnega gospodarstva, vodnega gospodarstva in požarne varnosti bodo realizirane vse pomembnejše naloge. Na področju družbenih dejavnosti je v realizaciji največja planirana investicija za leto 1987, to je prizidek k osnovni šoli v Turnišču. Realizirana je L faza sanacije strehe na zdravstvenem domu v Lendavi.
2.	Ocena razvojnih možnosti občine v letu 1988
Pri ocenjevanju možnosti razvoja občine v naslednjem letu je ta čas nujno, da oblikujemo razvojno politiko na določenih izhodiščih in predpostavkah. Izhodišče za oblikovanje razvojne politike za naslednje leto, so dosežene osnove iz poslovanja in aktivnosti, ki so bile realizirane v letu 1987 ter sprejete globalne usmeritve iz družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1986—1990.
Osnovni cilj razvojne politike in delovanja na vseh področjih družbene aktivnosti je, z znanjem in delom ustvariti v zaostrenih gospdarskih razmerah toliko, da vsaj ohranimo življenjsko raven de-, lovnih ljudi in občanov. Hkrati si bomo prizadevali, da bomo na osnovi ukrepov SR. Slovenije za skladnejši regionalni razvoj, zmanjšali razlike v razvitosti občine v primerjavi s povprečjem razvitosti SR Slovenije. Pri ustvarjanju pogojev se zdijo najpomembnejše naloge, s katerimi bi dosegli zastavljeni cilj naslednje: omogočiti in vzpodbuditi Vsakega delavca, da čim več in čim bolje dela na področjih za katera je usposobljen, zahtevati odgovornost za nedelo in slabo delo, težiti k čim večji kvaliteti proizvodnje, storitev in določanja tudi s spodbujanjem inovativnosti na vseh področjih.
Izhodišča in predpostavke na katerih oblikujemo politiko razvoja občine v letu 1988 so:
—	realizacije planskih nalog v letu 1987 kot so piedvidena v oceni (poglavje 1)
—	bistveno nespremenjeni sistemski pogoji, ki vplivajo na rast proizvodnje in ugodnejši pogoji za kmetijsko proizvodnjo, izvoz, uvoz, poslovanje v INA Nafti ter za razvoj drobnega gospodarstva,
—	pričakovani večji učinki iz naslova politike skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (novi proizvodni programi),
—	povprečna letina za kmetijsko proizvodnjo in povečane njivske površine (melioracije),
—	bistveno zmanjšanje oziroma odprava izgub v gospodarstvu, — realizacija programa razbremenitve gospodarstva,
—	zagotoviti večjo veljavi znanja in strokovnosti,
—	povečane možnosti za koriščenje domačih surovin (nafta, plin, glina, termalna voda),
—	večja samostojnost goodarskih subjektov,
—	vodenje učinkovitejše kadrovske politike in politike zaposlovanja,
—	izboljšanje materialnih pogojev dela družbenih dejavnosti na podlagi večje neposredne svobodne menjave dela.
Zaviralni faktorji hitrejšega razvoja so: šibka akumulativna sposobnost gospodarstva, pomanjkanje obratnih sredstev — visoke obresti za najete kredite, ki jih obstoječi programi ne prenesejo, več let neugodni pogoji za razvoj kmetijstva, pokrivanje velikih izgub, upadanje investicijske aktivnosti, relativna velika brezposelnost prebivalstva, odplačevanje stroškov za opremo nove rafinerije in neizkoriščen naftovod.
Ob navedenih težavah so še prisotni problemi, ki zadevajo širšo družbenopolitično skupnost kot so: zunanja in notranja prezadolženost, neurejeni pravni in finančni sistem, nekontrolirana primarna emisija, prerazporejanje dohodka od uspešnih k neuspešnim OZD, neugodna struktura proizvodnje, neučinkoviti devizni sistem, preveliko administriranje itd.
Osnovni moto razvojne politike na vseh področjih mora postati čim boljša organiziranost, strokovnost, urejenost in usklajenost na vseh področjih dela.
3.	Parametri gospodarskega razvoja in usmeritve pri razporejanju dohodka
Ocenjujemo, da predvsem zaradi izpada družbenega proizvoda v preteklih dveh letih tega srednjeročnega obdobja v INA Nafti ne bo možno v celotnem 5-letnem obdobju doseči 3,8 % povprečne letne rasti družbenega proizvoda, v kolikor se pogoji poslovanja v omenjeni DO ne bi bistveno izboljšali. Na osnovi predvidenih sistemskih ukrepov, poslovnih in razvojnih odločitev, ki se bodo za INA Nafto sprejemale v začetku letošnjega leta, bomo pristopili k spremembam in dopolnitvam dolgoročnih in srednjeročnih planov občine.
Ocene možnosti razvoja v letu 1988 kažejo, da bi bilo možno doseči naslednje globalne okvire razvoja:
realne stopnje rasti v %
KAZALNIK	predvideno 1988
—	družbeni proizvod	3,5
—	industrijska proizvodnja 	3,2
—	kmetijska proizvodnja	5,0
—	izvoz	.	35,0
—	uvoz	20,0
—	obseg storitev.	3,0
—	zaposlenost	1,5
—	produktivnost	2,0
Navedeni okvir materialnih gibanj v prihodnjem letu smo oblikovali na osnovi prvih ocen glede možnosti poslovanja pri nekaterih večjih osnovnih nosilcih planiranja. Pri nekaterih OZD kasnijo s planskimi aktivnostmi zaradi nedefiniranih oziroma neusklajenih osnovnih elementov poslovanja na višjih stopnjah organiziranosti.
Večina (cca 78,2 %) družbenega proizvoda občine ustvarja panoga industrije in kmetijstva, zato ocene o možnostih razvoja v teh dveh panogah najbolj vplivajo na globalna razvojna gibanja celotnega gospodarstva.
3.1.	Izhodišča na osnovi katerih lahko pričakujemo načrtovano rast industrijske in kmetijske proizvodnje so naslednja:
—	bistveno večja proizvodnja v INA Nafti predvsem na račun povečane proizvodnje metanola z večjim koriščenjem domačega plina,
—	povečanje proizvodnje v Planiki TOZD Tovarna obutve Turnišče z odpiranjem možnosti prodaje na nova tuja tržišča,
—	povečanje proizvodnih kapacitet (Indip, INA, Gorenje Var-stroj, Poljedelstvo in govedoreja, raziskovalno izkopavanje premoga, izkoriščanje novih vrtin),
—	možnosti večjega izvoza na osnovi ukrepov za pospeševanje izvoza (INA, Gorenje Varstroj, Indip, Planika in druge OZD),
—	povečevanje proizvodnje z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti v vseh OZD v povprečju ža okrog 3 %,
—	pričakovano izboljšanje pogojev poslovanja v agrokomplek-su, predvsem v živinoreji, pridobljene nove njivske površine z izvedenimi melioracijami (cca 300 ha),
Stopnja rasti proizvodnje po količini in kvaliteti bo seveda v veliki meri odvisna od ekonomske politike, ki jo bo oblikovala zvezna resolucija in protiinflacijski ukrepi ter kvalitetnejše in uspešnejše vodenje tekoče ekonomske in razvojne politike v občini, predvsem glede prilagajanja novim pogojem poslovanja. V kolikor bo ekonomska politika v podporo boljšega in ustvarjalnega dela, racionalizaciji in inovativnosti v poslovanju ter selektivnem izvozu v smislu vzpodbujanja izvoza, ki daje tudi največje neto devizne prilive, bo možno postavljene cilje tudi preseči.
Nosilci proizvodnje v industriji načrtujejo zelo vzpodbudno dinamiko rasti proizvodnje (TOZD Petrokemija 30 %, Rafinerija 10%, Planika 27 %, Gorenje Varstroj 5,5 %).
3.2.	Ambiciozni so tudi načrti obsega ekonomskih odnosov s tujino. Pri tem hirati moramo opozoriti, daje letošnja osnova za povečanje izvoza v naslednjem Jetu zelo nizka ( — 25 % glede na leto 1986). OZD vsekakor računajo v naslednjem letu na ugodnejše pogoje pri ukrepih ekonomske politike na področju pospeševanja izvoza in ustvarjanju pogojev za povečanje možnosti uvoza potrebne opreme, surovin in repromateriala. Bistveno naj bi se povečal izvoz metanola, obutve, varilne tehnike, tekstilne konfekcije ter začeli z izvozom sanitarnih kabin.
Ob povečanju izvoza in posodabljanju opreme bodo OZD v glo-balu povečale uvoz za okrog 20 %. Večje povečanje obsega uvoza načrtujejo v ABC Pomurki TOZD Tovarna močnih krmil (106%) in v INA Nafti (9%), medtem ko bo uvoz turniške Planike za polovico manjši kot v letu 1987.
Tako se bo pokritost uvoza z izvozom v letu 1988 povečala za 7 % in bo znašala 64 %.
3.3.	Načrtovana 1,5 % stopnja rasti zaposlovanja je sicer manjša kot je bila dosežena v zadnjih letih. Večja rast zaposlovanja pa hkrati ni zagotovila sorazmerne rasti proizvodnje. Zato OZD načrtujejo za naslednje leto povečanje proizvodnje tudi na račun večje produktivnosti dela (za 2,0 %). Večje zaposlovanje bo v naslednjih treh letih omogočeno na programu tekstilne konfekcije v Indipu (do 150 delavcev) in na programu proizvodnje sveč ter sredstev za nego obutve v obratu Ilirije-Vedrog iz Ljubljane (do 100 delavcev) ter z uvajanjem druge izmene v obratu UTOK-a v Kobilju (15 delavcev).
3.4.	Politika razporejanja dohodka bo usklajena z določili Dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji za leto 1988. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev bo odvisna od višine ustvarjenega dohodka, sredstva namenjena za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb pa bodo v globalu v SR Sloveniji zaostajala za rastjo dohodka za 8 %, zato bomo z boljšim delom, boljšo organizacijo dela in aktivno poslovno politiko težili za čimvečjo rastjo dohodka.
Tako bomo zagotovili povečanje deleža dohodka za razširitev materialne osnove dela za 2 strukturna odstotka.
4.	Ključne naloge poslovne politike po panogah dejavnosti
4.1.	Področje gospodarstva
4.1.1.	Industrija in rudarstvo
Možnosti za povečevanje obsega in kakovosti proizvodnje vidimo predvsem na račun novih proizvodnih kapacitet, ki so bile pridobljene v letošnjem letu oziroma bodo zgrajene v letu 1988, v boljšem izkoriščanju obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter z večjo produktivnostjo dela.
Najpomembnejši motiv, ki bo vzpodbujal povečevanje proizvodnje, vidimo v večjem odpiranju možnosti za izvoz in zmanjševanju stroškov na enoto proizvoda pri večjem obsegu proizvodnje.
Večina OZD bo vlagala sredstva za reprodukcijo v posodobitev opreme in investicijsko vzdrževanje v skupnem znesku okrog 15.500 mio dinarjev, v nove proizvodne zmogljivosti pa bo vloženo skupaj 4.500 mio dinarjev (brez Ilirije-Vedrog).
Pomembna pridobitev novih proizvodnih kapacitet za naslednje leto bo izgradnja proizvodne hale konfekcije pri Indipu s sovlagatelj-skim deležem Mure iz Murske Sobote. Proizvodne kapacitete bodo postopno nudile okrog 150 novih delovnih mest, povečane bodo tudi možnosti za izvoz.
S povečanjem pridobivanja domačih količin zemeljskega plina na okrog 24,5 mio m3 se bo izboljšala ekonomičnost proizvodnje metanola, s tem se bo povečala planirana proizvodnja metanola na 102.500 ton (50 %). INA Nafta bo povečala tudi proizvodnjo surove nafte in gazolina od 2500 ton na 3200 ton, povečala se bo tudi predelava surove nafte za 50.000 ton. posodobili in povečali bodo proizvodnjo lendapora za 25 %. Nadaljevale se bodo raziskave na nafto in plin s 3 globokimi vrtinami na področju Ljutomera, Križevec, Petišo-vec, razširjen bo rezervoarski prostor za 1000 m3 pri TOZD Rafinerija, preuredili bodo brending proces za proizvodnjo super bencina (v letu 1988 cca 20.000 t super bencina).
Gorenje Varstroj bo v globalu povečalo proizvodnjo za 5,5 % ter izvoz za 16 %. Poudarek bo dan povečanju stopnje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, investicijska vlaganja bodo namenjena posodabljanju opreme za razvoj elektronike za varilno tehniko ter novih proizvodov toplotne tehnike. Posodabljanje in obnova opreme v Tovarni varilne opreme ter intenzivno razvojno-raziskovalno delo bodo omogočili hitrejše prestrukturiranje in izboljšanje kvalitete in zmožnosti proizvodov.
Planika TOZD Tovarna obutve bo povečala vrednostni obseg proizvodnje za 27 %, povečala izvoz za 43 % ter vložila v investicijsko vzdrževanje okrog 340 mio dinarjev. Pomembna poslovno-strateška opredelitev organizacije je osvajanje novih tujih tržišč z modno obutvijo in planinskim programom.
V obratih LEK-a v Lendavi bodo nadaljevali modernizacijo postrojenj pri proizvodnji kozmetike in z investicijskimi aktivnostmi za nadaljnji razvoj in razširitev proizvodnih kapacitet na področju programa antibiotikov (letos bo vloženo 2,5 mlrd din).
Opekarna Dolga vas bo pristopila k adaptaciji prostorov za program keramike, nabavila dodatno opremo za proizvodnjo in peč za žganje izdelkov. Na tej osnovi se bo povečala proizvodnja od 12 na okrog 27 ton letne proizvodnje v vrednosti 300 mio din.
Ilirija-Vedrog iz Ljubljane bo prenesla v Lendavo (lokacija v Pe-tišovcih med obrati LEK-a in INA Nafto) svoj proizvodni program sveč in sredstev za nego obutve. V letu 1988 bo začetek izgradnje, začetek proizvodnje pa je predviden v 2. polletju 1989. leta. Predračunska vrednost naložbe znaša 20 mlrd dinarjev, zaposleno bo okrog 100 delavcev.
DO INA Nafta in DO ISKRA-ERO iz Kranja bosta vodili aktivnosti za prenos programa struženih delov v Lendavo.
REK Titovo Velenje bo nadaljeval z raziskovalnimi deli na rudniku premoga v Benici (vloženo 5 mlrd din). Pridobljeno bo cca 200 ton premoga.
IS SO Lendava bo nadaljeval z aktivnostmi pri iskanju ustreznih proizvodnih programov za prenos v občino. Pri iskanju lokacij za preselitev oziroma uvedbo novih proizvodnih programov bomo dali prednost KS Dobrovnik. Za to investicijo bodo prispevale določeni delež tudi OZD lendavskega gospodarstva.
4.1.2.	Kmetijstvo
Fizični 6bseg proizvodnje bomo v letu 1988 povečali za 5 % za kar imamo realno osnovo v uvajanju intenzivnejše proizvodnje na 500 ha melioriranih površinah v zasebnem sektorju, ob nadaljevanju intenzifikacije proizvodnje na obstoječih površinah ter pričakovanem vsaj normalnem pridelku v vinogradih. Ocenjujemo, da ni realno pričakovati večjega povečanja živinorejske proizvodnje zaradi neurejenih razmer v tej panogi in neugodne starostne strukture kmečkih gospodinjstev, zato bo glavno povečanje v tržni poljedelski proizvodnji.
Kmetijska zadruga Lendava bo organizirala proizvodnjo v sledečem obsegu:
	ha	Realizacija 87	Plan 88	Indeks 88/87
Pšenica	1400	4.215	4.050 1	96,1
Sladkorna pesa	300	13.006	13.500 1	103,8
Koruza	2000	919	1.670 1	181,7
Krompir	300	1.584	3.000 1	189,4
Grozdje		292	500 1	171,2
Mlado pitano govedo		3.325	3.450 kom	104,0
Prašiči		4.330	3.000 kom	70,0
Mleko		6,824.267	6,950.0001	101,8
TOZD Poljedelstvo in govedoreja pa:
	površina	Realizacija 87	Plan 88	Indeks 88/87
Pšenica	756	4.563 1	4.385	96,1
Koruza	1265	9.053 1	10.120	111,8
Sladkorna pesa	296	13.709 1	14.208	103,6
Mlado pitano govedo		978 kom	1.000	102,2
Grozdje		471	200	298,5
Investicije v kmetijstvu bodo usmerjene v širjenje materialne osnove z urejanjem kmetijskih zemljišč. Končani bosta melioraciji Turnišče II. in Dobrovnik—Strehovci cca 500 ha in začete melioracije s komasacijo na območju Renkovci — 300 ha. Začete bodo aktivnosti za izvedbo melioracije s komasacijo v Kobilju — 300 ha.
Dokončno bo pripravljena urbanistična dokumentacija za melioracijo med Ledavo in cesto Murska Sobota—Lendava vključno s k. o. Bistrica površine cca 2400 ha. Dokončana bo prevzemna postaja za grozdje v Čentibi.. V družbenem sektorju bo investicijska aktivnost usmerjena v posodabljanje strojnega parka, urejanje obstoječih objektov ter nakup zemljišč v arondacijskih postopkih. Začeta bo izgradnja hlevov na Ginjevcu s predračunsko vrednostjo 2,5 mlrd dinarjev, kapacitete 600 stojišč. Pristopilo se bo k urejanju namakalnega sistema na območju Dobrovnik površine 120 ha. Nadaljevale se bodo aktivnosti za izgradnjo sušilnice in silosov za potrebe skladiščenja tržnih viškov rastlinske proizvodnje oziroma skladiščenja repro-materiala za proizvodnjo krmil.
V gozdarski proizvodnji bo opravljen redni letni posek v količini 25.565 m3 lesa, pogozdenih bo 52 ha površin ter izvršena nega gozdov na 230 ha. V gozdovih urbarialnih skupnosti se bodo vršila dela v skladu s srednjeročnim programom: obnova gozdov 3,5 ha, nega gozdov 47 ha in varstvo gozdov 4,2 ha.
Kmetijska zemljiška skupnost bo nosilec izdelave agrokarte s katero bomo realno ovrednotili proizvodne potenciale v občini, nadalje bo posvečena dodatna skrb varovanju kmetijskih zemljišč pred urbanizacijo ter nadzor in ukrepanje v primerih neobdelanih zemljišč.
Ugotovili bomo interes kmetijskih proizvajalcev za zavarovanje posevkov pred naravnimi nesrečami ter na osnovi tega vodili aktivnosti za kolektivno zavarovanje posevkov in vinogradov v družbenem in zasebnem sektorju.
V okviru samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe bomo z zbranimi sredstvi stimulirali proizvodne programe pomembneža občino, dodatnih stimulacij pa bodo deležna območja z omejenimi proizvodnimi dejavniki.
Z doslednim izvajanjem zakonodaje bomo skušali preprečiti nadaljnje drobljenje zemljiške posesti ter z dokupom zemljišč preko kmetijske zadruge in Kmetijsko zemljiške skupnosti povečali obseg obdelanih površin na perspektivnih površinah.
4.1.3.	Energetika
V letu 1988 bomo nadaljevali z raziskavami na nafto, plin in premog na območju občine in izven. Za potrebe raziskav bodo izvrtane tri globoke vrtine — PG — 7, Ljutomer I in Križevci. Proizvodnja zemeljskega plina (PG —5) bo dosegla 24,5 mio m3, uporaba plina iz Ze-banca pa 40 mio m3. Nadaljevale se bodo aktivnosti za izgradnjo skladišča plina (kapacitete 100—150 mio m3) ter pripravil elaborat za r^-noviranje Rafinerije.
Nd področju elektrogospodarstva se bodo izvajale naslednje investicije:
—	20 KV daljnovod Genterovci —Lendava
—	nizkonapetostno omrežje 380/220 v Čentibi, Mostju, Petišov-cih, Odrancih, Benici, Lendavi (Lendava II, šola, Lendava IV, ozka-grad) in Dolga vas (Dolac)
—	TP 20-10/0,4 KV in DV 20— 10 KV v Čentibi (Zatak), Mostju, Petišovcih, Odrancih in Čentibi (Zatak)
—	nabavljen bo sistem za daljinsko vodenje RTP Lendava 110/20 KV
—	izgradnja RTP Lendava-trafo II., s sovlaganjem gospodarstva občine.
4.1.4.	Gradbeništvo
V naslednjem letu ni pričakovati večjega povečanja potreb po izvajanju gradbenih del v občini skozi vse leto, zato bodo OZD prisiljene poiskati zasedenost svojih zmogljivosti izven občine.
Gradbenik se bo preko DO Konstruktorja v večji, meri vključil v izvajanje gradbenih del v tujini, hkrati pa skušal pridobiti čim več del v občini in bližnji okolici.
TOZD Gradbenik bo začel s preseljevanjem pomožnih dejavnosti za novo lokacijo v industrijski coni.
TOZD Montaža Purlen bo realizirala program posodabljanja tehnologije in razširitev obstoječih zmogljivosti (toplozračna peč in cevni radiatorji).
Z namenom, da bi gradbena dejavnost imela več možnosti pri pridobivanju del doma in v tujini, bodo OZD s področja gradbeništva, OZD s področja proizvodnje gradbenega materiala, in zaključnih del v gradbeništvu, razvijale tesnejše sodelovanje, v skladu z določili samoupravnega sporazuma o trajnem poslovno tehničnem sodelova
nju, ki so ga OZD sklenile v letu 1987. OZD bodo sodelovale že pri pripravi ponudb glavnega izvajalca za izvajanje del, tako da se bodo postopoma razvijali in poglabljali samoupravni družbenoekonomski odnosi med podpisnicami.
4.1.5.	Promet
Dokončali bomo dograditev avtobusne postaje v Lendavi (240 mio din) s soinvestiranjem Certusa TOZD Avtobusni promet Murska Sobota, Integrala TOZD Naravno zdravilišče Lendava in združenega dela občine. TOZD Promet in delavnice načrtuje obnovo voznega parka, posodobitev dela v servisnih delavnicah ter večjo izkoriščenost prevoznih zmogljivosti.
Potrebe po prevozih tovora bo zadovoljevala poslovna enota Av-toradgona v Lendavi ter zasebni sektor.
4.1.6.	Trgovina
Nosilec preskrbe v občini — Mercator Univerzal bo izboljšal osnovno preskrbo prebivalstva s povečanjem asortimana vseh vrst blaga ter izboljšal tudi ponudbo s tehničnim blagom. Investicijska sredstva bodo uporabljena za adaptacijske posege trgovin v Lendavi. V letošnjem letu bo izdelana projektna dokumentacija za razširitev prodajnih kapacitet v Odrancih in sanacija strehe na trgovini Market v Lendavi (80 mio din).
K boljši ponudbi s tehničnim blagom bo prispeval tudi razsta-vno-prodajni center Gorenje iz Titovega Velenja, ki bo zgrajen v Lendavi (skupna vrednost objekta 1.000 mio din).
Z namenom, da bi izboljšali oskrbo industrije in drobnega gospodarstva z repromaterialom, bomo poiskali trgovsko organizacijo, ki se ukvarja s trgovino na debelo, ki bo ustanovila svojo poslovno enoto v Lendavi.
Zunanjetrgovinska organizacija Mercator—Kontal, Ljubljana, s PE v Lendavi bo kot nosilec maloobmejne blagovne menjave, skrbela za povečanje obsega tega prometa in bo skupaj z OZD gospodarstva in IS tudi nosilec aktivnosti pri iskanju višjih oblik gospodarskega sodelovanja med našimi OZD in podjetji iz LR Madžarske.
4.1.7.	Gostinstvo in turizem
Neurejena turistična propaganda, premajhne aktivnosti pri ponudbi turističnih zmogljivosti, ne dovolj kvalitetna turistična ponudba ter nezmožnost prilagajanja razmeram v turističnem povpraševanju so dejstva, ki so vplivala na zmanjšanje načrtov v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta.
Zaskrbljujoč je predvsem upad tujih gostov, kar bo pa ob boljši organiziranosti pri osnovnem nosilcu turizma TOZD Naravno zdravilišče možno dvigniti na raven povpraševanja izpred preteklih let. Tako TOZD načrtuje povečanje izkoriščenosti nočitvenih kapacitet v hotelu Lipa od 58 % v letu 1987 na 72 % v letu 1988 (36126 nočitev), od tega pa povečanje tujih gostov za 8.080 (127%). V campu v Peti-šovcih načrtujejo 2.294 nočitev. Vsekakor bo TOZD Naravno zdravilišče potrebno kadrovsko okrepiti, kar bo možno le z ustrezno štipendijsko politiko (razpis štipendij na VI. in VIL zahtevnostni stopinji) in tesnejšim sodelovanjem z Gostinsko šolo v Radencih.
Nosilec gostinsko-turistične dejavnosti Integral TOZD Naravno zdravilišče bo v večji meri popestril turistično ponudbo, ki jo nudijo naravne značilnosti pokrajine, znane turistične točke, predvsem kul-turno-zgodovinski spomeniki in bližnje lendavske gorice. V ta namen bo TOZD odkupila in usposobila eno od kleti v Uj Tomašu, ki bi naj služila predvsem za dopolnilno ponudbo (40 mio din). Dokončana bo izgradnja bifeja na avtobusni postaji (140 mio), preurejeno bo kegljišče v gostišču Rudar (10 mio), urejeni pa bodo tudi skladiščni prostori (32 mio din). Ker je turizem v občini vezan predvsem na zdraviliško dejavnost, se bo v letu 1988 pristopilo k izdelavi programske naloge za izgradnjo C-trakta pri hotelu Lipa. Realizacija investicije bi zahtevala sredstva v višini 5 mlrd dinarjev, nočitvene zmogljivosti pa bi se povečale za 60 ležišč. Izdelani bodo projekti za adaptacijo restavracije Park ter v okviru finančnih možnosti k ureditvi termalnega kopališča v Petišovcih. Ocenjena vrednost adaptacije«restavracije Park znaša 5 mlrd in ureditev kopališča 4 mlrd din.
Za izboljšanje gostinsko-turističnih storitev v občini se bodo nudile davčne olajšave za gostince, ki bodo svojo ponudbo prilagodili kulinaričnim posebnostim kraja, v ponudbo pa se bodo vključili tudi lastniki vinskih kleti, ki bodo popestrili gostinsko-turistično ponudbo. V letu 1988 se bodo nadaljevale aktivnosti za sanacijo kolišča Bobri na Dolnji Bistrici.
Turistično društvo Lendava bo še povečalo svojo vlogo pri povečanju in izboljšanju turistične ponudbe, predvsem s popularizacijo lendavske trgatve, akcijami za čisto in urejeno okolje ter sodelovala pri varovanju in obnovi kulturnih, zgodovinskih in naravnih vrednot.
V letu 1988 bo končan raziskovalno-razvojni program: »Oblikovanje turistične ponudbe in zasnove dolgoročnega razvoja turizma v Pomurju«. Program mora dati predvsem usmeritve za vključevanje različnih dejavnosti v širitev ponudbe kot je: lov, ribolov, kmečki turizem, naravne in kulturne znamenitosti kraja. Na osnovi tega bomo pripravili tudi program razvoja turizma v občini.
4.1.8.	Drobno gospodarstvo
Z ukrepi za pospeševanje obrtne dejavnosti v zasebnem sektorju in enot drobnega gospodarstva v združenem delu bomo nadalje pospeševali razvoj te panoge. Selektivni razvoj in večje zaposlovanje bo
mo pospešili tudi z razbremenjevanjem nosilcev obrtne dejavnosti za skupne družbene potrebe. Obrtno združenje in obrtna zadruga Lindau ter Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje si bodo prizadevali za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, predvsem, pri vključevanju enot drobnega gospodarstva v proizvodne programe OZD.
V letu 1988 bomo pristopili tudi k izgradnji doma obrtnikov v Lendavi. Na osnovi družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini, bomo selektivno razvijali razvoj posamezne dejavnosti, odvisno od potreb občanov in združenega dela. OZD v občini, ki bodo podpisnice dogovora, bodo do konca januarja 1988 pripravile pregled programov, ki so jih pripravljene izločiti iz svoje dejavnosti in jih ponuditi drobnemu gospodarstvu v občini in izven občine. V začetku leta bomo ustanovili sklad za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva ter na osnovi ocene zbranih sredstev ^.sprejeli program razvoja drobnega gospodarstva v občini.
4.2.	Gospodarska infrastruktura
Večletni zastoj pri dinamiki vlaganj v naložbe infrastrukture že pomeni zavoro pri izvajanju razvojnih načrtov nosilcev planiranja. V naslednjih letih so zastavljeni ambiciozni načrti na večjih projektih kot so: čistilna naprava za mesto Lendava, usposobitev novega odlagališča komunalnih odpadkov, izgradnja daljnovodov, nizkonapetostnega omrežja, transformatorskih postaj, hitrejši razvoj telefonije, povečanje kapacitet vodovodnega omrežja, urejanje vodotokov, modernizacija cest itd. Seveda bodo časi v katerem bo možno realizirati omenjene načrte, pogojevala razpoložljiva sredstva za te namene v združenem delu, dotok republiških sredstev solidarnosti ter možnosti samoprispevkov občanov,,
4.2.1.	Stanovanjsko gospodarstvo
V okviru stanovanjskega gospodarstva bomo v letu 1988 sredstva solidarnosti namenili za prenovo oziroma nakup solidarnostnih stanovanj. V tem letu bomo zgradili oziroma sofinancirali:
—	- razstavno prodajni in stanovanjski objekt Gorenje Comerce v Kranjčevi ulici — 4 stanovanja (1 solidarnostno) — 300 mio din
—	dokončanje prenove in dozidave strešnih konstrukcij na štirih blokih v Tomšičevi 4, 5, 6, 7 — 16 stanovanj (5 solidarnostnih).
Sredstva vzajemnosti so namenjena za kreditiranje izgradnje oziroma nakup stanovanj združenega dela, v letu 1988 jih bomo namenili za kreditiranje nakupa v Tomšičevi ulici. Iz sredstev stanarin in najemnin bomo v okviru sredstev amortizacije:
—	adaptirali zgradbo na Partizanski 44, (300 mio din), kjer se bo pridobilo 5 stanovanj oziroma Tomšičeva 14 (4 stanovanja)
—	financirali rekonstrukcijo kotlovnice na TLP 11 in
—	prenovo strehe in dimnikov na Partizanski 12.
Del sredstev bo tudi namenjen za obnovo starega mestnega jedra na Partizanski ulici v Lendavi. Iz sredstev vzdrževanja bomo financirali manjša potrebna vzdrževalna dela na starejših in dotrajanih stavbah. Sredstva stanarin, s katerimi razpolagajo skupnosti stanovalcev se bodo upodabljala za popravilo in manjša vzdrževalna dela.
V letu 1988 bo dokončan poslovno-stanovanjski objekt v Crenšovcih (4 stanovanja — 300 mio din).
4.2.2.	Komunalno gospodarstvo
V okviru komunalne infrastrukture bo dana prioriteta izgradnji najbolj potrebnih komunalnih objektov in naprav. Prednost bo dana oskrbi z zdravo pitno vodo, saj bo v ta namen zgrajeno novo črpališče v Gaberju ter zgrajen primarni vodovod od nove do obstoječe vodarne v dolžini 2,5 km (v vrednosti 40 mio din). Pričelo se bo z ureditvijo novega odlagališča,odpadkov za celotno občino ob Redičkem gozdu.
V Turnišču bo zgrajeno novo vodovodno črpališče, za katero je projektno-tehnična dokumentacija že pripravljena. Za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Turnišču bo letos pridobljena idejna in tehnična dokumentacija.
4.2.3.	Prometna infrastruktura
Po zastavljenem programu dela za leto 1988 je Skupnost za ceste Slovenije sprejela plan za preplastitev magistralne ceste Crenšovci — Grede v dolžini 3,5 km in širini 6 m. Regionalna cesta Genterovci — Dolga vas bo sanirana v dolžini 4 km in širini 5,5 m, Dolga vas—državna meja v dolžini 1810 m in širina 6 m.
Po družbenem planu občine predvidevamo modernizacijo L ceste 4201 Petišovci — Benica, v dolžini 2.565 m in širina 5 m. Trnje— R-358 v dolžini ^0 m in širini 4 m ter odseka 4206 Nedelica—Brezovica, v dolžini 1200 m in širini 4 m.
V letu 1988 predvidevamo dotok 140,000.000 din sredstev iz 0,50 % BOD, ki so strogo namenska za lokalne ceste. V okviru teh sredstev bo izveden fizični obseg investicijskih del na lokalnih cestah v naši občini.
4.2.4.	Požarna varnost
Z namenom, da bo razvoj požarnega varstva v tem srednjeročnem obdobju sledil razvoju celotnega gospodarstva, bomo v letu 1988 še naprej razvijali požarnovarnostno kulturo pri vseh uporabnikih, v samoupravnih organizacijah, kakor tudi v krajevnih skupnostih. Uveljavljali bomo učinkovitejše in racionalnejše oblike požarnega varstva ob sodelovanju z Občinsko gasilsko zvezo in Občinskega štaba civilne zaščite.
Investicijska sredstva bomo predvsem namenili za potrebo prija
ve požara iz industrijske cone v gasilski center v Lendavi. Za potrebe gasilskih društev, ki so v bližipi industrijske cone, bomo nabavili dve’ lahki orodni vozili. Sredstva bomo namenili še za reševanje problematike požarne vode v KS.
Združena sredstva bomo namenili:
—	za usposabljanje gasilskega kadra in občanov
—	za nabavo opreme za reševanje iz višin, vode in reševanju ob razlitju nevarnih snovi
—	nabava osebnih zaščitnih sredstev gasilcev, kot so izolirni dihalni aparati, obleke za pristop in reševanje iz ognja
—	nakup gasilskega sredstva, gasilskih armatur in druge gasilne opreme
—	nabava sredstev zveze za gasilska društva, ki v svbji vasi nimajo telefonske povezave s centrom.
4.2.5.	Pospeševanje proizvodnje hrane
Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Lendava bo v letu 1988 svoje aktivnosti usmerila predvsem:
—	za večje izkoriščanje proizvodnih potencialov
—	doseganje večje intenzivnosti proizvodnje
—	povečanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane — postopno prestrukturiranje proizvodnje
—	doseganje večje koncentracije proizvodnje
—	povečanje tržnosti na proizvodno enoto in s tem pocenitev proizvodnje
—	razvoj in krepitev strokovno pospeševalne službe
—	zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe
—	izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv.
Ocenjujemo, da bo za navedene namene zbrano 210 mio din.
4.2.6.	Vodno gospodarstvo
Nadaljevali bomo z vzdrževanjem vodotokov in drugih vodnogospodarskih objektov. V te namene bomo vložili cca 100 mio din.
Izvajali bomo naslednje naloge:
—	dokončali vzdrževalna dela na potoku Kopica v k. o. Lakoš in Gaberje
—	vzporedno z ureditvijo novega odlagališča komunalnih odpadkov bo saniran hudourniški potok Borosnjak
—	za zagotovitev zavarovanja pred poplavami bodo izvršena nujna vzdrževalna dela na potoku Črnec, gorvodno od črpališča INA Nafte, t. j. reguliranem delu na območju že izvedenih melioracij.'
4.2.7.	PTT promet
Čeprav so potekale aktivnosti za realizacijo resolucijskih nalog za leto 1987 po planu, je prišlo do časovnih zamikov zaradi dolgih dobavnih rokov pri nabavi opreme. Naročeni in plačani sta telefonski centrali za pošto v Lendavi, kapacitete 1000 priključkov in za Čren-šovce kapacitete 750 priključkov, obe pa bosta izdobavljeni v letošnjem letu. Iz 1987 se prenaša nabava opreme za prenosni sistem na relaciji VATC Lendava in KATC Črenšovci, kapacitete 30 kanalov in gradnja poštnega objekta v Črenšovcih, površina 170 m! ter razširitev VATČ na pošti v Lendavi za 1000 priključkov. Na povečanje zmogljivosti VATC v Lendavi je vezana tudi širitev telefonskega omrežja v Lendavi in okolici. Za leto 1988 načrtujemo tudi širitev telefonske centrale v Dobrovniku za 100 priključkov, izgradnjo PTT kanalizacije na relaciji Dolga vas—Mostje in na relaciji Lendava—Hotiza (deponija Gradbenik) ter projektno dokumentacijo za relacijo Lendava— OS Drago Lugarič Lendava. Krajevne skupnosti Lendava, Dolga vas, Mostje, Gorice pri Lendavi, Polana, Genterovci, Kobilje, Črenšovci, Dobrovnik, Petišovci, Lakoš, Gaberje, Hotiza, Odranci, bodo pristopile k izgradnji sekundarnega telefonskega omrežja. Za navedene investicije bo v letu 1988 namenjeno skupaj 708 mio dinarjev. Od tega bo DO za PTT promet Murska Sobota zagotovila 628 mio dinarjev (265 mio investicije v teku in 263 mio nove investicije), okrog 80 mio sredstev pa bomo zbrali za te namene iz občinskega referendumskega programa.
5.	Družbene dejavnosti
Razvoj družbenih dejavnosti bo v tem letu pod močnim vplivom zoženih materialnih možnosti, zato bomo iskali ustrezne rešitve za racionalizacijo poslovanja tako v strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnosti kot tudi pri izvajalskih OZD in skupnostih.
Zaradi sprememb v sistemu financiranja skupnih in splošnih potreb bomo pristopili k spremembam prispevnih stopenj tako, da bodo doma zbrana sredstva za te namene zaostajala za rastjo dohodka gospodarstva za okoli 8 % (razen za SPIZ). Pri tem bomo skrbeli za nemoteno izvajanje zagotovljenih programov ter opredelili izvajanje prioritetnih nalog v SIS, ki izhajajo iz sprejetih srednjeročnih planov razvoja posamezne dejavnosti. Sredstva, ki bodo presegala zadovoljevanje zagotovljenega programa pa bomo vezali na neposredno svobodno menjavo dela.
Programi investicijskih vlaganj se bodo v glavnem financirali iz sprejetega referendumskega programa, samoprispevkov občanov in republiških solidarnostnih sredstev.
5.1.	Osnovno šolstvo
V osnovnem šolstvu bomo nadaljevali s prenovo osnovne šole in
zagotavljali pogoje za izvajanje reformirane osnovne šole v skladu z zakonom o osnovni šoli, predmetnikom in učnim načrtom ter smernicam za življenje in delo osnovne šole. Prednost bo imel zagotovljeni program, postopno pa si bomo prizadevali izenačiti pogoje za delo na vseh osnovnih šolah v občini. V vzgojnoizobraževalno delo bodo šole vključevale sodobne oblike izobraževanja, sledile napredku in načrtno izpopolnjevale učno tehnologijo. Znotraj OIS bomo zagotavljali sredstva za hitrejšo nabavo učne tehnologije izven kriterija sredstev po oddelku.
V skladu z materialnimi možnostmi bomo izvajali program celodnevne osnovne šole in podaljšano bivanje učencev ter delno zagotavljali pogoje za šole v naravi.
Razvoj izobraževalnega procesa zahteva usposobljeni strokovni kader, zato bo posebna skrb namenjena zagotavljanju pogojev za permanentno usposabljanje delavcev v osnovnih šolah, ki bi naj omogočilo kvalitetnejše in sodobnejše izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa.
Nadaljevali bomo z urejanjem šolskega prostora, zagotavljali sredstva za nujna vzdrževalna in obnovitvena dela na šolskih zgradbah ter postopno izenačevali pogoje dela na osnovnih šolah. Prizadevali si bomo, da bomo v skladu s sprejetimi programi začeli z realizacijo II. faze prizidka pri OŠ Turnišče (predračunska vrednost po cenah december 1987 je 302 mio din).
5.2.	Usmerjeno izobraževanje
Prioritetna naloga Srednje šole kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve v Lendavi v letu 1988 ostaja, da v sodelovanju z Občinsko skupnostjo za zaposlovanje, REK-om Titovo Velenje in Izvršnim svetom usmerja in vzpodbuja mlade za poklice v rudarstvu in organizira oddelek rudarske usmeritve v Lendavi. Zagotoviti bo potrebno posodabljanje opreme s. sodobnimi učili.
Večji poudarek bo potrebno dati naravoslovnim predmetom v osnovnih šolah, da bi preko poklicnega usmerjanja pridobili dovolj učencev za odprtje dvojezičnega oddelka naravoslovno-matematične usmeritve v Lendavi. Za ta namen bodo OZD lendavskega gospodarstva za šolsko leto 1988/89 razpisale kadrovske štipendije za poklice naravoslovno-matematične usmeritve.
5.3.	Zdravstveno varstvo
Zožene materialne možnosti v interesnih skupnostih terjajo racionalno delitev sredstev tudi v zdravstveni skupnosti.
Glede na dokaj dobro organizirano mrežo zdravstvenih objektov in ugodno kadrovsko zasedbo v osnovni zdravstveni dejavnosti je pričakovati tudi povečanje povpraševanja po zdravstvenih uslugah.
Glede na visok odstotek starostne populacije prebivalstva nad 65 let bo v letu 1988 nujno pristopiti k organizaciji geriatrične ambulante in temu ustrezno znižati specialistično zdravstveno varstvo v PZC TOZD Zdravstveni dom Lendava s ciljem boljše organizacije in racionalizacije.
V programih zdravstvenega varstva bomo opredelili nekatere ukrepe preventivnih metod dela.
V letu 1988 ne predvidevamo širitve programov v izvajalskih TOZD kakor tudi ne dodatnega zaposlovanja zdravstvenih delavcev. Proučiti bo potrebno posebne oblike dela z vidika racionalizacije povpraševanja po uslugah.
Razen najnujnejših popravil tekočega vzdrževanja ne predvidevamo nobene naložbe v prostorsko širitev kapacitet. V letu 1988 bomo uporabnikizdravstvenih storitev združevali sredstva za posodobitev in obnavljanje iztrošenih osnovnih sredstev v višini 0,48 % od bruto osebnih dohodkov. Združena sredstva se bodo uporabila na osnovi usklajenega programa na ravni delovne organizacije PZC Murska Sobota, pri čemer bo dana prednost obnavljanju oziroma zamenjavi iztrošene medicinske opreme.
Investicijska sredstva (amortizacija) bodo vložena za adaptacijo lekarniških prostorov v Lendavi (170 mio din) in za II. fazo sanacije strehe na zdravstvenem domu v Lendavi (95 mio din).
V letu 1988 še vedno ostaja obveza združevanja sredstev za nabavo opreme za kirurški blok v Murski Soboti.
5.4.	Otroško varstvo,
Na področju dejavnosti Občinske skupnosti otroškega varstva Lendava načrtujemo v letu 1988:
—	varstvo matere in novorojenca v obsegu kot seje uveljavil s 1. 5. 1987,
—	sprotno valorizacijo družbenih pomoči otrokom, ki so pomoči potrebni, prizadevali pa si bomo za večje število funkcionalnih pomoči predšolskim otrokom,
—	vzgojno varstvena dejavnost bo organizirana z enakimi programi kot v letu 1987, poveča pa se obseg zagotovljenega programa z 240 na-300 ur za otroke v pripravi na šolo,
—	na področju investicij bomo uredili igrišča in okolico v Cren-Šovcih,
—	na področju investicijskih vlaganj bo izdelana gradbena dokumentacija za vrtec na Srednji Bistrici.
5.5.	Socialno skrbstvo
Izhajajoč iz temeljev plaha za obdobje 1986—1990 v Občinski skupnosti socialnega skrbstva za leto 1988 predvidevamo uresničiti naslednje cilje:
1.	Zagotoviti socialno varstvo vsem občanom, ki si z lastnim delom in prihodki niso sposobni zagotoviti zadostnih sredstev za preži
vljanje. Ta pomoč bo prvenstveno namenjena ostarelim.— bolnim, invalidnim in duševno prizadetim ter drugim, ki so v takšnem socialnem položaju, da potrebujejo družbeno denarno pomoč. Vse oblike denarnih pomoči bomo usklajevali glede na porast življenjskih stroškov v SR Sloveniji — štirikrat letno.
2.	Znaten porast stroškov v socialnih zavodih narekujejo vsestransko utemeljene odločitve tako zavodsko kot domsko varstvo. Prav zaradi prezasedenosti obeh domov v Rakičanu in Lukavcih, je utemeljena zahteva po gradnji doma za varstvo ostarelih v Lendavi s kapaciteto 100—120 postelj. V tem letu bomo izvedli vse aktivnosti, ki so predpogoj za pridobitev sredstev SPIZ-a (1989/90), to je lokacija z infrastrukturo in zagotovitev lastne udeležbe.
Občinska skupnost socialnega skrbstva, Center za socialno delo, KS in Društvo upokojencev bodo nosilci aktivnosti za organizacijo dnevnega varstva ostarelih na domu.
3.	Posebna pozornost bo usmerjena v nadaljnje razvijanje preventivne socialne dejavnosti, posebej v okoljih, kjer je razvitejša določena socialna problematika. Usposobiti bo treba Komisije za zdravstvena in socialna vprašanja ter vključiti socialno humanitarne organizacije in društva. Organizacija Rdečega križa bo v večjem obsegu pristopila k razvoju organizirane sosedske pomoči in ustanavljanju postaj Rdečega križa v policentrih. Z razreševanjem socialne problematike v okoljih, kjer le-ta nastaja, bo omogočeno aktivnejše vključevanje širšega kroga prebivalstva KS s prostovoljnim delom.
4.	Nadalje si bomo prizadevali za izboljšanje socialnih razmer Romov v občini s sodelovanjem vseh dejavnikov za njihovo aktivnejše vključevanje v družbo, predvsem preko čim večjega zaposlovanja. V letu 1988 bomo nadaljevali z izgradnjo vodovoda pitne vode v naselju Romov v Črenšovcih. Z deležem sredstev pa bomo prispevali k izgradnji oziroma izboljšanju njihovih stanovanjskih razmer, kadar sami za te namene združijo večji del sredstev. Za naložbe izboljšanja življenjskih pogojev Romov, bomo iz vseh predvidenih virov zagotovili sredstva v višini 5.300 tisoč dinarjev.
5.	V SR Sloveniji si bomo posebej prizadevali zagotoviti nadaljnje funkcioniranje sistema solidarnosti, z združevanjem sredstev za skupni program pa za uresničitev nekaterih nalog pomembnih za širšo družbeno skupnost v uresničevanju socialne politike.
5.6.	Raziskovalna dejavnost
Občinska raziskovalna skupnost bo v letu 1988 v okviru svojega programa sofinancirala raziskave organizacij združenega dela, ki so skupnega pomena za razvoj občine. Prednost bo vsekakor dana prestrukturiranju gospodarstva, novim proizvodnim in novim programom..
V letu 1988 bomo sodelovali tudi pri sofinanciranju raziskovalnih nalog, ki so skupnega pomena za razvoj občine in so regijskega značaja. V program republiške raziskovalne skupnosti se bosta vključili raziskovalni nalogi o možnosti koriščenja geotermalne energije na območju občine in o učinku melioracij v občini Lendava. ORS bo sofinancirala v raziskovalno nalogo 6 mio din.
Na osnovi ugotovitev navedene naloge bomo pripravili program aktivnosti in naložb za koriščenje geotermalne energije.
Za vzpodbujanje množične inventivne dejavnosti bo potrebno v večji meri zastaviti akcije neposrednega sodelovanja z združenim delom ter zastaviti normativno ureditev nagrajevanja v lastni delovni sredini.
Organizacije združenega dela bodo morale okrepiti razvojne služb ter vzpodbuditi raziskovanja za svoje potrebe.
5.7.	Zaposlovanje
Zaostrene gospodarske razmere, zvezni predpisi s področja ugotavljanja prihodka OZD in sanacija v OZD. ki poslujejo z izgubo, predvideni ukrepi, stečaji in s tem povezani ekonomski ter tehnološki viški, so izpostavili področje zaposlovanja in socialne varnosti v ospredje družbene ekonomske problematike.
V letu 1988 načrtujemo 1,5% rast zaposlovanja oziroma povečanje števila zaposlenih za 120 delavcev, od tega velika večina v gospodarstvu, in sicer v neposredni proizvodnji. Nadomestnih zaposlitev bo 27.
V	sklopu razreševanja romske problematike bomo zaposlili najmanj 5 Romov. Od skupnih potreb bodo OZD zaposlile 80 % pripravnikov (96).
V letu 1988 bo najpomembnejše, da v postopkih prestrukturiranja proizvodnje in s sprejemanjem sanacijskih programov posvetimo kadrovski politiki kar največ pozornosti. Prioritetno je potrebno zagotoviti zaposlovanje delavcem s končanim programom izobraževanja (razen Romov in invalidnih oseb) in čimbolj omejiti zaposlovanje nekvalificirane delovne sile. Vsem, ki so končali V., VI. in VH. zahtevnostno stopnjo izobraževanja pa zagotoviti opravljanje pripravniškega staža.
S planirano stopnjo zaposlovanja bomo v občini zaposlili le slabo polovico tekočega generacijskega priliva (300). Potrebe po novih delovnih mestih glede na kvalifikacijsko strukturo pa so naslednja:
2	0 priučenih, 34 lil. oz. IV. zahtevnostne stopnje, 35 V., 8 VI. in 20 VIL zahtevnostne stopnje.
V	prioriteti razvoja drobnega gospodarstva je nujno upoštevati, da ob vseh družbenih bonitetah v zasebnem sektorju, izpostavimo kot primarno tudi vprašanje zaposlovanja, tako pripravnikov kot brezposelnih. Na področju zaposlovanja bo v letošnjem letu stalna naloga
zaposlovanje Romov, kajti brez tega so vsi posegi na socialnem in drugih področjih brez trajne učinkovitosti.
Na podlagi ugotovitev deficitarnih in suficitarnih poklicev v občini v šolskem letu 1987/88 pa tudi za prihodnje šolsko leto, bo potrebno voditi ustrezno politiko štipendiranja. Neobhoden in nujen je takojšnji premik v smeri povečanega obsega izobraževanja na V. stopnji zahtevnosti, predvsem pa na tehniških in naravoslovnih usmeritvah, kar bi nam dalo osnovo tudi za povečan vpis na višjih in visokih šolah.
Za dosledno izvajanje kadrovske politike je potrebno zaostriti odgovornost nosilcev kadrovske politike in sankcionirati vsako nespoštovanje DD o kadrovski politiki. Za uspešno spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki je potrebno na novo opredeliti mesto in pomen strokovne kadrovske službe pri Skupščini občine, jo ustrezno kadrovsko okrepiti ter preiti na računalniško obdelavo podatkov.
5.8.	Kultura
V občinski kulturni skupnosti načrtujemo za leto 1988:
a)	nadaljnje dopolnjevanje knjižnega fonda in urejanje prostora ter postopno doseganje normativov — standardov za matično knjižnico
b)	razvoj ljubiteljske kulture v obsegu kot leta 1987,
c)	likovne razstave in likovna kolonija kot v letu 1987,
d)	spomeniško-varstvene akcije:
—	obnova domačije Miška Kranjca,
—	obnova Uj Tomaša (večji del bo financirala KS Slovenije)
' — nadaljnja obnova gradu,
—	dokončanje akcij, ki jih izvaja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (Krajinski park Mura in Ogrožene rastline v Pomurju),
—	razvoj kulturne narodnosti v obsegu kot leta 1987,
—	sanacija stare občinske zgradbe, inventarizacija naravne in kulturne dediščine.
5.9.	Telesna kultura
Na področju telesne kulture bo osnovna skrb namenjena povečevanju števila aktivnih udeležencev v telesni kulturi in zagotavljanju pogojev za doseganje vidnih športnih dosežkov v telesnokulturnih organizacijah. Prizadevali si bomo: za racionalen in smotern razvoj tekmovalnega športa, vzpodbujali bomo delo z mladimi v šolskih športnih društvih in telesnokulturnih organizacij ter skrbeli za kvalitetno strokovno vadbo na vseh telesnokulturnih področjih. Ekipam in posameznikom, ki so vključeni v športnotekmovalne sisteme regije in republike bomo zagotovili ustrezne materialne pogoje za delo in nadaljnji razmah športne panoge.
V okviru materialnih in kadrovskih možnosti si bomo prizadevali za povečanje števila aktivnih udeležencev v selektivno-tekmovalnem športu in rekreativnih aktivnostih. Zagotavljali bomo tudi pogoje za izvajanje vseslovenske akcije »Razgibajmo življenje« in na osnovi teh usmeritev povečali število vključenih udeležencev od sedanjih 3400 za 2 %.
Nadaljevali bomo ž izpopolnjevanjem in izobraževanjem strokovnih in organizacijskih delavcev, ki jih zaradi velikega osipa stalno primanjkuje na posameznih področjih telesne kulture. V program šolanja in izpopolnjevanja bomo zajeli tudi učitelje telesne vzgoje, ki delajo na šolah in vodijo strokovno delo v šolskih športnih društvih.
Skrbeli bomo ža uporabnost in izrabo telesnokulturnih objektov in naprav ter zagotavljali sredstva za dograditev in obnovo telesnokulturnih površin v skladu z interesi in potrebami krajanov. V ta namen bomo poiskali investitorja za sanacijo zgradbe Partizan.
6.	Ostale naloge
6.	I. Krajevne skupnosti
V izvajanju programov v krajevnih skupnostih bomo dajali poudarek reševanju najbolj perečih problemov, predvsem komunalni infrastrukturi (PTT, ceste, vodovod, kanalizacija, hudourniki). Z usklajenimi akcijami med KS. SIS in OZD bomo s smoterno uporabo sredstev samoprispevka ter sredstev drugih subjektov iskali najoptimalnejše rešitve. V investicijah, ki so skupnega pomena za več krajevnih skupnosti bomo nadaljevali s prakso skupnega nastopanja in združevanja sredstev za take investicije.
Poseben poudarek bomo dali manj razvitim krajevnim skupnostim, kjer bomo z dodatnimi sredstvi DPS in drugimi oblikami pomoči ob primerni zainteresiranosti občanov skušali zmanjševati zaostanek v razvoju.
KS bodo iz sredstev samoprispevka zbrale cca 600 mio dinarjev.
6.	2. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot oblike in vsebine obrambe organiziranosti naše socialistične samoupravne družbene skupnosti, se bo nadalje uveljavljal kot sestavina socialističnega samoupravnega razvoja in kot neločljiv del samoupravnih pravic, odgovornosti in družbenopolitične aktivnosti delovnih ljudi in občanov.
Temeljne naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so:
n	adaljnji razvoj teritorialne obrambe s poudarkom na vzgoji in usposabljanju starešin, poveljstev in enot teritorialne obrambe občine ter opremljanje s sredstvi za protioklepno borbo in sredstvi zvez;
—	nadaljevanje procesa podružbljanju SLO in DS s posebnim poudarkom na nadaljnjem organiziranju narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela tet usposabljanju vseh delovnih ljudi in občanov za naloge SLO in DS;
—	razvoj civilne zaščite s poudarkom na usposabljanju štabov in enot civilne zaščite ter vključevanju prebivalstva (do 14%) v enote in štabe. Opremljenost s predpisano opremo bo dosegla 80 % s poudarkom na zagotavljanju osebnih in kolektivnih zaščitnih sredstev;
'	— razvoj upravnih zvez ter sisteme opazovanja in obveščanja s poudarkom na nabavi tehničnih sredstev, ki zagotavljajo ustrezne zveze z osnovnimi nosilci obrambnih priprav;
—	usposabljanje vseh struktur prebivalstva s poudarkom pa pridobivanju mladih za vojaške in obrambne poklice ter usposabljanje mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja;
—	dograjevanje in izpopolnjevanje obrambnih priprav na vseh področjih s poudarkom na večjem vključevanju organov DPS kot usmerjevalcu obrambnih priprav na svojih področjih dela;
—	načrtna in organizirana gradnja zaklonišč osnovne zaščite, predvsem dvonamenskih ter družinskih zaklonišč dopolnilne zaščite in zagotavljanje materialnih sredstev za zaščito prebivalstva v primeru vojne ter ob naravnih in drugih nesrečah.
Družbeno samozaščito bomo uresničevali kot del skupne idejnopolitične, samoupravne in družbene aktivnosti. S stalnim spremljanjem varnostnih razmer in ocenjevanjem pojavov, ki vplivajo na te razmere, bomo s sprejemanjem konkretnih odločitev v samoupravnih organih in delegatskih skupščinah zagotovili varovanje samoupravnega socialističnega sistema in pridobitev revolucije, samoupravnih pravic, družbenega premoženja ter osebne in materialne varnosti.
6.	3. Trg in cene
Organizacije združenega dela, katerih cene proizvodov niso pod neposredno družbeno kontrolo cen, bodo oblikovale cene in prilagajale proizvodnjo ustrezno ponudbi in povpraševanju na tržišču, pri čemer bodo upoštevale politiko cen iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Izvršni svet bo skupaj z DPO in OZD vršil družbeno kontrolo cen ter ustrezno ukrepal v primeru nespoštovanja sprejetih družbenih usmeritev.
Za izkazovanje enotno nominalnega obsega sredstev bomo uporabljali izhodiščno vrednost deflatorja 80 %.
7.	Varstvo okolja in urejanje prostora
Za odpravljanje vzrokov in posledic onesnaževanja okolja je po, trebno nadaljevati z izvajanjem nalog iz planskih dokumentov ter sklepov skupščine v zvezi z varstvom okolja in akcijskim programom.
V ureditvenem načrtu za melioracijsko območje med potokom Ledavo in magistralno cesto Lendava—Murska Sobota vključno s k. o. Bistrica (za cca 2400 ha neto površine) je potrebno vključiti tudi ureditev oziroma sanacijo potoka Črnec.
Urediti je potrebno odlagališče komunalnih odpadkov na novi lokaciji, ob Redički šumi, obenem pa je potrebno nadaljevati z zbiranjem sekundarnih surovin v vseh naseljih občine in OZD.
Zaradi hitrejšega usklajevanja navzkrižnih interesov v prostoru je potrebno izdelati inventarizacijo naravne in kulturne dediščine.
Stavbna zemljišča se bodo opremljala in oddajala v skladu s programom sklada stavbnih zemljišč. Večje naloge so: izvzem in opremljanje stavbnih zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo v Lendavi (zazidalni načrt od mlina do Dolge vasi) in v delu naselja Kobi-Ije-južni del ter za potrebo obrti-storitvena dejavnost v Lendavi (isto območje zazidalnega načrta). Oddala se bodo tudi neurejena stavbna Zemljiča z lokacijskimi dokumentacijami v k. o. Crenšovci, Radtno-žanci, Odranci, Hotiza, Trimlini in Petišovci (15 parcel). Pri opremljanju stavbnih zemljišč je potrebno vključevati tudi sredstva SIS materialne proizvodnje, bodočih lastnikov parcel in krajevnih skupnosti.
8.	Informativna dejavnost
V občini je potrebno zagotoviti ustrezne materialne pogoje za delovanje in razvoj regijskih sredstev javnega obveščanja, katerih izdajatelj je zavod za časopisno in radijsko dejavnost, M. Sobota. Na osnovi predloga ustanoviteljev — OK SZDL bomo pristopili k poenotenju sofinanciranja v vseh štirih pomurskih občinah. Glede na neurejene prostorske razmere zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v Murski Soboti in dopisništev po občinah se bomo v letu 1988 dogovorili o možni rešitvi (novogradnja ali preselitev v ustrezne prostore).
9.	Splošna poraba
Sredstva splošne porabe se bodo oblikovala oz. uporabljala v okvjru družbenih, usmeritev za leto 1988. Glavni poudarek bo na povečevanju učinkovitosti dela upravnih organov na osnovi izboljševanja kadrovske strukture zaposlenih, ter modernizacije in racionalizacije dela.
10.	Dokumenti za izvajanje resolucije
Naloge, ukrepi in aktivnosti za izvajanje resolucijskih ciljev na posameznih področjih bodo podrobneje opredeljene v naslednjih dokumentih, ki so spremljajoči.dokumenti resolucije:
-	Plani OZD, SIS in KS za leto 1988
—	Akcijski setveni program
—	Bilanca zaposlovanja za leto 1988
-	Dogovor o splošni porabi občine SR Slovenije v letu 1988
— Odlok o proračunu občine za leto 1988
— Dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravo urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS v letu 1988
— Seznam investicij za leto 1988
— Program sklada stavbnih zemljišč za leto 1988
—	Referendumski program
—	Akcijski program IS za izvajanje resolucije
Številka: 18/87-3
Datum: 11.2. 1988
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER 1. r.
96
Na podlagi 39. člena Zakona o Urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 13/4-1988 sprejela
ODLOK
o	sprejetju spremembe zazidalnega načrta za del območja Beltinci-jedro
I. SPLOŠNE DOLOČBE
I.	člen
S tem odlokom se sprejme delna sprememba zazidalnega načrta za območje Beltinci-jedro (Ur. objave, št. 23/74), katero je pod številko 6/87-ZN v aprilu 1987 izdelal Zavod za ekomomiko in urbanizem v Murski Soboti.
2.	člen
Sprememba zazidalnega načrta iz prejšnjega člena odloka vsebuje:
a)	.Tekstualni del:
—	izjava po opravljeni notranji kontroli strokovnih podlag za pripravo prostor-sko-izvedbenih aktov,
—	izjave o upoštevanju predpisov s področja:
—	varstva pred požarom in,
—	varstva pred prekomernim hrupom v naravnem in bivalnem okolju,
—	obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev,
—	etapnost izvajanja spremembe zazidalnega načrta,
—	aproksimativni predračun stroškov za izvedbo spremembe zazidalnega načrta;
b)	Soglasja pristojnih organov in organizacij;
c)	Grafične priloge:
— izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega
plana občine M. Sobota za obdobje 1986— 1990	M1 : 5000,
— povečava geodetske podloge	Ml : 500.
— območje obdelave	Ml : 500,
— obodna parcelacija	Ml : 500,
— obstoječi zazidalni načrt	Ml : 1000,
— arhitektonska situacija	Ml : 500,
— zakoličena situacija	Ml : “00,
— situacija komunalnih naprav,	Ml : 500.
— požarna varnost	Ml : 500,
— gabariti	Ml : 200.
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje obdelave, za katerega se sprejema sprememba zazidalnega načrta, je razvidno iz grafične priloge, navedene v 2. členu odloka, območje zajema parcele št. 1715 in 1716, k.o. Beltinci in je omejeno severno s Panonsko ulico, južno s potokom Črnec, vzhodno s parcelo št. 1714, zahodno z mizarskim obratom »Komuna« in parcelami št. 1717 in 1718/1. Območje spremembe zazidalnega načrta meri 31,50 arov.
4.	člen
Območje spremembe zazidalnega načrta je namenjeno gradnji dveh stanovanjskih blokov, ki se bosta zgradila v dveh fazah. Ostale proste površine so namenjene za zelenice in otroško igrišče.
IH. FUNKCIONIRANJE IN OBLIKOVNE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZ. POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE
5.	člen
Gradnja predvidenih objektov se mora podrediti naslednjim pogojem: — predvsem tlorisne velikosti vsakega bloka znašajo 12,00 m x 20,00 m z možnostjo odstopanja + — 1,00 m v prečno smer, H---2,00 m v vdolžno smer, — vertikalni gabarit vsebuje P 4- 2 etaži z možnostjo podkletitve in ne sme presegati 12,00 m višine nad terenom, — strešne konstrukcije morajo biti izvedene v obliki dvokapnic z naklonom strešnice od 18 do 25°, — smeri slemena so razvidne iz grafične priloge navedene v 2. členu odloka in se ne smejo spreminjati, — kritine morajo biti v opečni ali temnejši barvi, — gradbene linije so določene v grafični podlogi iz 2. člena odloka in se ne smejo spreminjati.
6.	člen . . s.ituacije dovoza, dostopov ter komunalne naprave (kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT) so razvidne iz grafične priloge, navedene v 2. členu tega odloka.
7.	člen r. . Zaradi neposredne bližine se mizarski obrat »Komuna« ne sme prostorsko širiti proti predvidenim stanovanjskim blokom.
IV ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI IZVAJALCEV TER INVESTITORJEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
8.	člen
Do pričetka gradnje načrtovanih objektov se stavbno zemljišče območja
spremembe zazidalnega načrta uporablja v dosedanje namene.
Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v obstoječih objektih in na načrtano izrabo.
9.	člen
Investitor je dolžan urediti okolico v skladu s spremembo zazidalnega načrta.
V. KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Sprememba zazidalnega načrta je stalno na pogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
11.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe Občin Pomurja — Enota v Murski Soboti.
12.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določbe odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del naselja Beltinci (Ur. objave št. 23/74) v predlogu, ki je opredeljeno v 3. členu tega odloka oz. razvidno iz grafične podloge, navedenem v 2. členu. .
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občm.
Številka: 351-3/87-4 -
M. Sobota, dne 13/4-1988
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota	•
Andrej GERENČER 1. r.
97
Na podlagi 114. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS št. 17/86) in 206. člena statuta .občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in.2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. 4. 1988 sprejela
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah a melioracijskih območjih v občini Gor. Radgona.
1.	člen
V	odloku o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v občini Gor. Radgona (Ur. objave št. 21/86 in 11/87) se v 1. členu spremeni in glasi:
»Na podlagi tega odloka zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih opredeljenih z
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka za k. o. Slaptinci (Ur. objave, št. 31/81).
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka za k. d. Lomano-še (Ur. objave, št. 27/81).
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Črnci, Lutverci, Plitvica, Nasova, Žepovci (Ur. objave, št. 27/82) in
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Boračeva, Šratovci, Orehovci, Črešnjevci, Mele in Zbigovci (Ur. objave št. 20/83)«
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Selišči . (Ur. objave 21/84)
—	odlokom o uvedi melioracijskega postopka na zemljiščih v delu k. o. Dragotinci, Slaptinci, Jamna in Terbegovci (Ur. objave št. 15/85).
2.	člen
V 5. členu odloka se drugi odstavek spremeni in glasi:
»V letu 1988 znaša nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na vseh melioracijskih območjih navedenih v 1. členu odloka 7.000 din po hektarju.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 462-1/80
Datum: 13/4-1988
Predsednik
Skupščine občine Gor. Radgona Peter Fridau
98
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23777) 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/73) in 28. člena Statuta KS Stročja vas, je
skupščina krajevne skupnosti STROČJA VAS, z dne 19. 4. 1988 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo prispevka za območje krajevne skupnosti Stročja vas.
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Stročja vas se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za obdobje 5(pe-tih) let od 1. 6. 1988 do 1. 6. 1993.
2.	člen
Referendum bo dne 15. 5. 1988 od 7,00 do 18,00 ure na običajnih glasovalnih mestih. Glasovanje vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
3.	člen
S samoprispevkom bi se predvidoma zbralo 25.000.000 din letno. Z zbranimi sredstvi krajevnega samoprispevka bo krajevna skupnost sofinancirala naslednje programe:
—	sanacija potoka od izliva v Ščavnico in skozi Presiko
—	izgradnja avtobusnih postaj
—	dokončna sanacija ceste v Rinčetovo grabo
—	izgradnja mostu na KOZARICI in popravilo mostu na ŠČAVNICI
—	nadaljnje urejanje manjših kanalizacij
—	sanacija obcestnih jarkov
—	gramoziranje cest
—	širitev javne razsvetljave po vaseh
—	pomoč pri sanaciji spomenikov NOB
—	pomoč pri.obnovitvi sakralnih spomenikov in obeležij
—	manjša popravila asfaltnih cest
—	nabava opreme za enote CZ (civilne zaščite)
—	funkcionalna dejavnost KS
—	sofinanciranje nabave opreme in učil za OŠ
—	sofinanciranje dela društev in organizacij na področju KS
4.	člen
Samoprispevek v denarju bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Stročja vas, ter so vpisani v splošni volilni menik, in delovni ljudje, ki še niso dopolnili 18 let starosti, pa so v rednem delovnem razmerju in sicer v denarju:
a)	1,5 % od neto OD delavcev
b)	1,5 % od pokojnin (vendar samo od tistih, ki presegajo znesek minimalne pokojnine, za polno pokojninsko dobo)
c)	15 % od katasterskega dohodka
d)	30 % od povprečnega letnega osebnega dohodka v tekočem letu v občini od zdomcev
5.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
6.	člen
Občani glasujejo na referendumu neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
»KRAJEVNA SKUPNOST«
STROČJA VAS
Datum: 15. 5. 1988
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 15. 5. 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za izvedbo programa KS Stročja vas, ki se uporabi za:
—	sanacijo potoka od izliva v Ščavnico in skozi Presiko
—	izgradnja avtobusnih postaj
—	dokončna sanacija ceste v Rinčetovo grabo	’
—	izgradnja mostu na KOZARICI in popravilo mostu na ŠČAVNICI
—	nadaljnje urejanje manjših kanalizacij
—	sanacija obcestnih jarkov
—	gramoziranje cest
—	širitev javne razsvetljave po vaseh
—	pomoč pri sanaciji spomenikov NOB
—	pomoč pri obnovitvi sakralnih spomenikov in obeležij
. — manjša popravila asfaltnih cest
—	nabava opreme za enote CZ(civilne zaščite)
—	funkcionalna dejavnost KS
—	sofinanciranje nabave'opreme in učil za OŠ sofinanciranje dela društev in organizacij na področju KS Samoprispevek se uvaja za dobo 5 (petih) let in sicer od 1.6. 1988 do 1.6. 1993 v denarju:
1,5 % od neto OD delavcev
1,5 % od pokojnin
15 % od katasterskega dohodka
30 % od povprečnega letnega osebnega dohodka v tekočem letu v občini od zdomcev
Svet KS se pooblašča, da se vsako naslednje leto določi vrednost prispevka zdomcev, glede na povprečje letnega osebnega dohodka v občini.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. ,
Glasujem
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži »PROTI« če se ne strinja za uvedbo samoprispevka.
7.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s štampiljko KS Stročja vas.
8.	člen
Nadzor nad sredstvi in njih namensko uporabo, ter izvajanjem del opravlja svet KS Stročja vas, in najmanj 1 krat letno poroča občanom na zboru krajanov o poteku del in porabi sredstev iz tega referendumskega programa.
9.	člen
Skupščina Krajevne skupnosti Stročja vas, sprejme sklep o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh glasovalcev na območju KS Stročja vas odločila za uvedbo krajevnega samoprispevka.
10.	člen
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija pri KS Stročja vas.
11.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotavlja KS Stročja vas.
12.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
V Stročji vasi, dne 19. 4. 1988
Predsednik skupščine KS Stročja, vas Franc ČEH 1. r.
99
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi
1.	člen
Na podlagi odločitve občanov na referendumu z dne 17. 04. 1988, se uvede krajevni samoprispevek za območje Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi za:
—	asfaltiranje se neasfaltiranih cest
—	vzdrževanje že asfaltiranih in makadamskih cest
—	vzdrževanje in čiščenje jarkov in kanalizacij ter hudournikov
—	razširitev električnega omrežja
—	razširitev telefonskega omrežja
—	razširitev vodovodnega omrežja in izgradnjo vodohramov
—	za izgradnjo hidrantnega omrežja
—	za izgradnjo kabelske in satelitske antene ter razvodov
—	za obnovo vaškega doma
Skupna predračunska vrednost navedenih del znaša 850.500.000 din.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 01. 05. 1988 do 30. 04. 1992.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče v naseljih Lendavske in Dolgovaške gorice.
Višina samoprispevkov znaša:
v denarju:
—	2 % od neto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil OD zaposleni delavci iz naselja Lendavske gorice
—	3 % od neto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil OD zaposleni delavci iz naselja Dolgovaške gorice
—	2 % od katastrskega dohodka
—	2% od povprečnega OD v SR Sloveniji na mesec — delavci, ki so na začasnem delu v tujini.
v delovni obveznosti:
—	dva delovna dneva (po 8 ur), vsi občani KS Gorice pri Lendavi, ki imajo splošne volilne pravice ter delovni ljudje, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju.
Denarno nadomestilo za neopravljeno delo znaša v letu 1988 40.000.— din za en delovni dan. Svet KS Gorice pri Lendavi določi za vsako leto novo vrednost denarnega nadomestila v skladu z gibanjem cen.
4.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, obračunava in odteguje izplačevalec dohodka.
Kmetijski proizvajalci, obrtniki ter gospodinje morajo svoje obveznosti izpolniti vsako leto, najkasneje do 15. decembra.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom bavijo s kmetijstvom, obrtno in drugo dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in posreduje upravni organ davčne službe skupščine občine Lendava.
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov.
5.	člen
Sredstva, ki se zbirajo od samoprispevka, se nakazujejo na zbirni račun 51920-842-021-8633 pri Službi družbenega knjigovodstva Lendava z označbo »Krajevna skupnost Gorice pri Lendavi.
Nadzor nad sredstvi vodi svet KS.
6.	člen
Svet KS vsako leto poroča skupščini in zborom občanov o zbiranju in uporabi sredstev samoprispevka.
7.	člen
Po izteku obdobja, za katero se uvaja samoprispevek, mora svet KS sestaviti zaključni račun, vsako leto pa na zborih krajanov poda le-tem poročilo o opravljenih delih ter finančno poročilo.
8.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Datum: 17. 04. 1988
Predsednik Skupščine Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi Šemovčan Mato Šemovčan Mato 1. r.
100
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 2. člena Odloka o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen (Uradne objave Pomurja št. 11/85) ter v zvezi s 3. členom Odloka o določitvi najvišjih cen (Uradni list SRS št. 45/87) je Izvršni svet Skupščine občine Gor. Radgona, na seji dne 14.
4.	1988, sprejel naslednjo
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
1.	člen
V Odredbi o določitvi najvišjih cen (Uradne objave pomurskih občin, št. 31/87, 33/87, 5/88 in 6/88) se drugi odstavek 1. člena odredbe spremeni in glasi:
»Ne glede na prvi odstavek tega člena se ukrep določitve najvišjih cen ne nanaša na cene prevoza z žičnicami, vzpenjačami in vprežnimi vozili, cene v gostinstvu turizmu razen restavracij družbene prehrane, cene turističnega posredovanja, cene storitev reklame in ekonomske propagande, prirejanje sejmov in razstav, cene storitev s področja izobraževanja, znanosti, kulture in informacij cene visoke gradnje ter industrijska in zaključna dela v gradbeništvu, cene storitev v cestnem prometu, cene v rečnem in jezerskem prometu, cene drugih komunalnih storitev, cene finančnih, tehničnih in poslovnih storitev, cene urejanja naselja in prostora, cene v zdravstvu, socialnem varstvu, razen družbenega varstva otrok in mladine in socialnega varstva odraslih oseb.
2.	člen
V 2. čl. o dredbe se črtajo podtočke 2, 4, 6, 7, 8 in doda nova podtočka, ki glasi:
20.	družbena prehrana	do 16 %
3.	člen
Odstotek dovoljenega povišanja cene iz 2. čl. te odredbe se sme uporabiti na ceno oblikovano v skladu z odredbo o določitvi najvišjih cen člen 2 podtočka 2 (Ur. objave Pomurskih občin št. 31/87).
4.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o dajanju soglasja k cenam v občini Gor. Radgona (Ur. objave Pomurskih občin 2/88).
5.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 38-7/87-11
Datum: 18. 4. 1988
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr.
101
Na podlagi 1. odstavka 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76), 62. člena Statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona in po pooblastilu skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona, je odbor za razvojne in splošne zadeve na seji dne 19. 4. 1988 sprejel
SKLEP
O POVIŠANJU PREŽIVNIN V LETU 1988
1.
Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1986, ki so bile s 1. 11. 1987 že valorizirane, se s 1. majem 1988 povišajo za 37,1 %.
Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene po mesecu avgustu 1987 se s 1. majem 1988 povišajo sorazmerno glede na čas, ko so bile določene
— preživnine določene do konca meseca septembra 1987
— preživnine določene do konca meseca oktobra 1987
— preživnine določene do konca meseca novembra 1987
— preživnine določene do konca meseca decembra 1987
— preživnine določene do konca meseca januarja 1988
— preživnine določene do konca meseca februarja 1988
— preživnine določene do konca meseca marca 1988
za 37,1 % za 29,9%
za 23,3 %
za 15,8% za 9,4 %
za 6,5 %
za 3,5 %
II.
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od I. maja 1988 dalje.
ŠTEVILKA: OSSS/3-105/3-88
V G. Radgoni, dne 19. 4. 1988
NAMESTNIK PREDSEDNIKA ODBORA ZA RAZVOJNE IN SPLOŠNE ZADEVE: Karel ZELKO
102
Na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. 1. SRS št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutemer na svoji 7. redni seji dne 7. 4. 1988 sprejela
SKLEP
o valorizaciji preživnin v letu 1988 s povečanimi življenskimi stroški.
Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1986, ki so bile s 1. 11. 1987 že valorizirane se s 1. majem 1988 povišajo za 37,1 %.
Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene po mesecu avgustu 1987 se s L 5. 1988 povišajo sorazmerno glede na čas, ko so bile določene:
— preživnine določene do konca meseca septembra
1987	za 37,1 %
— preživnine določene do konca meseca oktobra 1987 za 29,9 % — preživnine določene do konca meseca novembra
1987	za 23,3 %
— preživnine določene do konca meseca decembra
1987	za 15,8%
— preživnine določene do konca meseca januarja 1988 za 9,4%
— preživnine določene do konca meseca februarja
1988	za 6,5%
— preživnine določene do konca meseca marca 1988 za 3,5 %
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od 1. 5. 1988 dalje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OSSS Zlatko ZDOVC I. r.
103
V skladu s prvim odstavkom 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 15/76) je skupščina OSSS na skupni seji zbora uporabnikov in zboradzvajalcev dne 19. 4. 1988 sprejela
SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
»Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1986, ki so bile s 1. 11. 1987 še valorizirane, se s 1. majem 1988 povišajo za 37,1 %.
Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene po mesecu avgu
stu 1987 se s 1. majem 1988 povišajo sorazmerno glede na čas, ko so
bile določene
— preživnine določene do konca meseca septembra
1987	,	za 37,1 %
— preživnine določene do konca meseca oktobra 1987 za 29,9 % — preživnine določene do konca meseca novembra
1987	za 23,3 %
— preživnine določene do konca meseca decembra
1987	za 15,8 %
— preživnine določene do konca meseca januarja 1988 za 9,5 %
— preživnine določene do konca meseca februarja
1988	za 6,5%
— preživnine določene do konca meseca marca 1988	za 3,5 %
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah Občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od 1. 5, 1988 dalje.
Številka: 218/1988-5-1/1
Datum: 19. 4. 1988
Predsednica skupščine
Občinske skupnosti socialnega skrbstva:
Katarina Vinčec, 1. r.
104
Na podlagi 277. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81 in 29/83), 261. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 32/85) ter 21. člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS št. 2/73, 1/82 in 2/86) je Skupščina občine Lendava, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. aprila 1988 sprejela
ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Lendava za leto 1987
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1987.
2.	člen
Zaključni račun vsebuje:
bruto bilanco na obrazcu KD-6, bilanco na obrazcu ZR-1 ter pregled dolgov in preplačil zavezancev.
3.	člen
ZaključnPračun davkov in prispevkov občanov izkazuje:
— začetni saldo na dan 1. 1. 1987	33.735.864
— obremenitve v tekočem letu	1.844.788.994
— predpis obresti in stroškov	19.671.372
— odpisi	13.372.374
— plačila v tekočem letu	,	1.802.205.366
— saldo dolga na dan 31. 12. 1987	82.618.490
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 422-1/88-8
Datum: 30. 3. 1988
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r.
105
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave št. 12/80, 36/81 in 11/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. aprila 1987 sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
O GOSPODARSKIH GIBANJIH, SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI V LETU 1987 IN URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA V LETU 1987
Zbori občinske skupščine so na seji dne 13. aprila 1987 obravnavali Informacijo o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi v letu 1987 ter uresničevanju resolucije občine M. Sobota v letu 1987 ter ugotovili:
Dosežena gibanja v letu 1987 zaostajajo za resolucijsko načrtovanimi, kljub temu da so OZD gospodarstva izkazala sorazmerno ugodne finančne rezultate. Pri vseh pokazateljih gospodarskega razvoja je prisotno zaostajanje za načrtovanimi okviri, razen pri izvozu, kjer smo dosegli 23% rast.
Izkazani finančni rezultati gospodarstva občine so na višjem nivoju od povprečja v SR Sloveniji, zlasti pri povečanju dohodka ter sredstev za amortizacijo in akumulacijo, ob tem pa se razkorak v višini povprečnih osebnih dohodkov med občino in republiko ni bistveno zmanjšal.
V strukturi delitve dohodka se nadaljujejo negativni trendi povečevanja obremenitev iz dohodka za skupno in splošno porabo ter zmanjševanja deleža sredstev za akumulacijo. Zaradi obveznega združevanja sredstev, predvsem za manj razvite in družbeno infrastrukturo ostaja OZD le 74% sredstev akumulacije.
Poslovno leto 1987 .sta z izgubo zaključili TOZD Elektro in DO Platana v skupni višini 839.666 tisoč din. Izgube v občini so se v primerjavi z letom 1986 močno zmanjšale, kar je relativno zelo ugodno, zlasti glede na težavne pogoje poslovanja v lanskem letu in gibanje izgub v SR Sloveniji, kjer beležimo 251% povečanje.
Z negativnim finančnim rezultatom je zaključila poslovanje tudi Občinska zdravstvena skupnost, ki prikazuje 444 milijonov din nepokrite izgube.
Na področju investicijskih vlaganj so bili doseženi manjši pozitivni premiki glede prestrukturiranja gospodarstva in strukture naložb, kar pa ni prispevalo k širitvi gospodarske baze in reševanju problema brezposelnosti v občini. OZD so investirale pretežno iz lastnih sredstev.
Zaposlovanje v negospodarstvu še vedno presega rast v gospodarstvu, izključno zaradi močnega zaposlovanja v zdravstvu.
Kadrovski politiki namenja združeno delo premajhno pozornost, kar dokazuje tudi število razpisanih in podeljenih kadrovskih štipendij, kjer je prisotna stagnacija.
Skupna in splošna poraba nista usklajeni z resolucijskimi usmeritvami, saj dosežena gibanja presegajo ocenjeno rast primerljivega dohodka.
Na podlagi ugotovitev iz Informacije in razprave so zbori občinske Skupščine M. Sobota sprejeli naslednja
stališča:
OZD, ki so poslovale z izgubo ali so na meji rentabilnosti in niso ustvarile akumulacije naj temeljito analizirajo vzroke za doseganje slabših poslovnih rezultatov ter izdelajo programe za sanacijo in izboljšanje stanja.
V vseh sredinah si je potrebno maksimalno prizadevati za hitrejši gospodarski razvoj na kvalitetnih osnovah in uresničevanje nalog iz resolucije za leto 1988.
Pri delitvi dohodka je potrebno težiti za čim večjo akumulacijo in krepiti sredstva-za razširjeno reprodukcijo, sredstva za osebne dohodke pa povečevati v odvisnosti od vloženega dela, produktivnosti in rezultatov dela ter izvoza.
Kljub zaostrenim pogojem kreditiranja bi po mnenju IS SO M. Sobota morale OZD smeleje načrtovati svoj razvoj ter pri investiranju za kvalitetne programe v večji meri koristiti kreditna sredstva.
Zaposlovanje v negospodarstvu je potrebno omejiti in ga uskladiti z materialnimi možnostmi v okviru dovoljene porabe. V gospodarstvu in negospodarstvu je nujno racionalno zaposlovati in zmanjševati število neproduktivnih režijskih delavcev.
Ker so kadri ključnega pomena za nadaljni razvoj, poziva IS SO M. Sobota vse OZD, da namenijo več pozornosti kadrovski politiki in v skladu s tem podeljujejo več kadrovskih štipendij. OZD in DS naj v večjem obsegu vključujejo v delo pripravnike in s tem omogočijo dokončanje procesa izobraževanja.
Pomurski zdravstveni center naj skupno s strokovnimi službami SIS družbenih dejavnosti, Izvršnim svetom in družbenopolitičnimi organizacijami prične z aktivnostmi za pokrivanje izgube iz leta 1987 v Občinski zdravstveni skupnosti preko neposredne svobodne menjave.
Vse oblike porabe se morajo uskladiti z resolucijskimi usmeritvami in zakonskimi določili.
Štev.; 30-4/88-3
V M. Soboti, 21. aprjla 1988
Predsednik
Skupčine občine M. Sobota
Andrej GERENČER, dipl, oec., 1. r.
106
Na podlagi 165., 183., in 188. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. aprila 1988 sprejela
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota.
I.	•
Za predsednika Skupščine občine Murska Sobota je za mandatno dobo dveh let izvoljen Andrej GERENČER, dipl, ekonomist iz M. Sobote, Prešernova 17.
II.
Za podpredsčdnika Skupščine občine Murska Sobota je za mandatno dobo dveh let izvoljen Božo KUHARIČ, dipl, ekonomist, iz M. Sobote, Miklošičeva 37.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 013-2/88-1
V M. Soboti, dne 13. aprila 1988
Predsednik Zbora krajevnih skupnosti Avgust Farkaš 1. r.
Predsednik Zbora združenega dela Drago Ružič 1. r.
Predsednik Družbenopolitičnega zbora Ivo Orešnik 1. r.
107
Na podlagi 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 13. aprila sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Za predsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine M. sobota je za mandatno dobo dveh let izvoljen Avgust FARKAŠ, učitelj razrednega pouka, iz Beltinec Ravenska 28/b.
II.
Za podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota je za mandatno dobo dveh let izvoljen Alojz KOZAR, zasebni kmetovalec, iz Martinja 14.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 013-5/88-1
V M. Soboti, dne 13. aprila 1988
Predsedujoči delegat: Štefan Makoter I. r.
108
Na podlagi 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11 /84 in 4/86) je Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 13. aprila 1988 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Za predsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen za mandatno dobo dveh let Ivo OREŠNIK, predmetni učitelj — upokojenec iz M. Sobote, naselje Borisa Kraigherja 17.
11.
Za podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota je za mandatno dobo dveh let izvoljen Evgen KOŠA, predmetni učitelj iz M. Sobote, Vrtna 3.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 013-4/88-1
V M. Soboti, dne 13. aprila 1988
Predsedujoči delegat: Štefan Šabjan 1. r.
109
Na podlagi 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 13. aprila 1988 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota
L
Za predsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota je za mandatno dobo dveh let izvoljen Drago RUŽIČ, pravnik iz M. Sobote, Vrtna 3.
II.
Za podpredsednico Zbora združenega dela Skupščine občine M. Sobota je
izvoljena za mandatno dobo dveh let, Cvetka ROGAN, dipl, ekonomistka, iz M. Sobote, Lendavska 23 b.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 013-3/88-1
V M. Soboti, dne 13. aprila 1988
Predsedujoči delegat: Štefan Sebok 1. r.