5. pokalkulacija 6. fakturiranje 7. spremljanje ak ti vnos ti na posame- znih strankah - CRM 8. planiranje proizvodnje Zasnova programa temelji na enostav- nos ti za uporabnika, preciznos ti in hitro- s ti delovanja. Razvit je bil posebej za gra- fi čno industrijo in zato zelo dobro rešuje poglavitne težave, ki pes ti jo mala in velika grafi čna podjetja v grafi čni dejavnos ti . Programska rešitev SOFTGRAFIKje na- menjena vsem, ki želijo ime ti celoten proces poslovanja, od kalkulacije do ra- čuna, v eni aplikaciji. Program nam omo- go ča celosten pregled nad vsemi procesi pri nastanku posameznega izdelka, s či- mer lahko prihranimo veliko časa, s tem pa tudi denarja. Omogo ča nam sprotno odkrivanje ozkih grl proizvodnih proce- sov, pa naj bo to zaradi tehni čnih dejav- nikov ali zaposlenih. Slika 1: Primer nastavitve hitrosti zgibanja glede na težo materiala. Gregor Franken, Andrej Iskra, Klemen Možina, Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za teks ti lstvo Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana www.n tf .uni-lj.si Pred časom smo že predstavili pro- gram za izdelavo grafi čnih kalkulacij BLISK, ki ga je razvilo in predstavilo pod- jetje MAJSKAJ, d. o. o., iz Ljubljane. Program BLISK kalkulacija je le eden od modulov programskega paketa SOFTGRAFIK, ki je namenjen celovitemu vodenju grafi čnih podje ti j. Program je sestavljen iz naslednjih modulov: 1. kalkulacija 2. izdelava delovne dokumentacije a. razpis tehnologije b. razpis materialov 3. spremljanje proizvodnje in pokalkulacija 4. materialno poslovanje Modularna zasnova programskega sistema. Vstopni meni. Kalkulacija Postopek izdelave kalkulacije je izveden tako, da ne zahteva posebnih grafi čnih znanj, kar omogo ča uporabo tudi komer- cialistom na terenu. V osnovno masko programa je treba vnes ti samo osnovne podatke o ti skovini, kot so naziv projekta, širina in višina pro- dukta, obseg, vrsta pakiranja, ter izbra ti vrsto izdelka. Program samodejno razdeli izdelek na posamezne sestavine (notranji blok, ovitek, š čitni ovitek itn.). Vsi parametri in sestavine posameznih iz- delkov so že preddefi nirani, vklju čno z nor- ma ti vi, pripravljalnimi časi, dodatki in cenami kapacitet in materialov. Seveda lahko upo- rabnik sam spreminja vse cene in norma ti ve ter s tem program prilagodi svoji tehnologiji. Naslednji korak je izbira materialov in tehnologije za izdelavo posamezne se- stavine izdelka. Dolo čiti moramo format stroja, na katerem bomo ti skali, na čin ti ska in število barv, barvno pokritost glede na vrsto papirja (brezlesni, prema- zni), na čin zgibanja, dodatne sestavine v izdelku (plas ti fi kacija, UV-lak), dodatna dela (obdelava fotografi j, prelom tekstov, orodja za izsek, klišeji itn.). Program nam samodejno ponudi idea- len format papirja za ti sk ali pa standar- dne formate. S pri ti skom na gumb PRERA ČUN imamo izdelano kalkulacijo, iz katere so razvidni vsi stroški dela in materiala. Program nam izra čuna odstotek lastnega dela v posameznem izdelku, potrebno koli čino papirja in ploš č ter vse čase izdelave po posameznih strojih. Ko smo izdelali kalkulacijo, jo prenese- mo v osnovni seznam – seznam predra- čunskih izdelkov razporedi projekt na nje- gov status v š ti ri podsezname, ki si sledijo: projek ti v predra čunu, v proizvodnji, stor- nirani projek ti in zaklju čeni projek ti . Ponudbo lahko naro čniku pošljemo v papirni obliki ali pa neposredno iz pro- grama pošljemo e-pošto. Ko nam naro č- nik potrdi ceno, jo vpišemo v meni po- trjena cena, dolo čimo datum dostave in predamo naro čilo v tehnologijo. SOFTGRAFIK SOFTGRA AFIK Modul kalkulacije. Prera čun sestavin. jasno sliko o zasedenos ti , izkoriš čenos ti in rentabilnos ti proizvodnih zmogljivo- s ti in zaposlenih. Le na podlagi to čne in takojšnje informacije lahko ukrepamo in op ti miziramo svoje proizvodne procese. Slika 1: Primer nastavitve hitrosti zgibanja glede na težo materiala. Izdelava delovne dokumentacije Po prevzemu podatkov v tehnologiji se samodejno tvori številka delovnega na- loga, po tehnološki obdelavi opremlje- nega z vsemi podatki, ki jih potrebujejo posamezni oddelki za izdelavo projekta, vključno s črtno kodo. Prenesejo se vsi podatki, na podlagi katerih je bila izde- lana kalkulacija. Sledi tehnološka obdelava posame- znih sestavin izdelka, v kateri dolo čimo vrsto ti ska (enobarvno, CMYK, Panto- ne), na čin ti ska (enostransko, dvostran- sko, obra čalno ...), dolo čimo stroj, na katerem bomo ti skali, linijaturo rastra za izdelavo ploš č ali fi lmov, na čin znašanja pol (pola v polo, pola za polo), izdelamo naro čilnice za kooperacijo. Naslednji korak je razpis materiala, v katerem izberemo papir iz lastnega skla- diš ča ali pa izdelamo naro čilo za nabavno službo. Program nam izra čuna potrebno število pol in kilogramov papirja glede na dodatke, ki so dolo čeni v norma ti vih izdelka. Če ugotovimo, da se težavnost projekta razlikuje od elementov iz po- nudbe, lahko popravimo koli čino dodat- kov lo čeno za ti sk ali za knjigoveznico. Po kon čani tehnološki obdelavi se izdela delovna dokumentacija – de- lovni nalog, ki vsebuje vse po- trebne informacije za izdelavo dolo čenega projekta. Za lažjo prepoznavnost je opremljen tudi s črtno kodo. Spremljanje proizvodnje in pokalkulacija Vsi podatki, ki so defi nirani na delovni dokumentaciji, se samodejno prenesejo v mo- dul za spremljanje proizvo- dnje, in sicer po izbranih stro- jih ali po vseh kapacitetah. Spremljanje proizvodnih procesov je ena od pomemb- nejših zahtev sodobnega me- nedžmenta, saj lahko le na podlagi teh podatkov dobi Kalkulacijo naro čniku lahko pošljemo tudi v obliki zapisa PDF. Ustvarjanje delovnega naloga iz odobrene kalkulacije. V fazi izdelave delovnega naloga se izdela tudi delovna dokumentacija. Osnovna logika modula za spremljanje proizvodnje je beleženje časov izdelave in porabljenega materiala. To lahko dela- mo na dva na čina: ro čno z izpolnjevanjem podatkov ↗ v formularju, ki je priložen delov- ni dokumentaciji, in kasnejšim prepisovanjem podatkov v sistem za spremljanje proizvodnje (kar je zaradi vpliva človeškega dejavnika manj zanesljivo); avtoma ti zirano s postavitvijo ekra- ↗ nov na do ti k na vsa klju čna delovna mesta, pri čemer je naloga opera- terja na posameznem stroju samo priti sk dveh gumbov, enega na za- četku in enega po koncu operacije (priprava, ti sk). Vsi pripravljalni in izdelavni časi se prenašajo v modul pokalkulacija. Sistem zaznava tudi zastoje, ki so žal sestavni del proi- zvodnega procesa. Ko je projekt zaklju čen, se v modulu pokalkulacija izra čuna dejansko delo in poraba materiala na posameznem pro- jektu. Po zaklju čku delovnega naloga lahko odgovorna oseba dobi podatke iz predkalkulacije in pokalkulacije na is ti ekran in tako lahko hitro ugotovi, kje prihaja do zastojev ali prevelike porabe časa in materiala. In če se odklon pojavlja ve čkrat zaporedno, prihaja do sistemske napake, tudi odreagira in reši težavo. Materialno poslovanje Modul materialno poslovanje je name- njen naro čanju materialov, spremljanju materialov na skladiš ču ali po DN. Poleg osnovnega vodenja manipulacij materiala, ki je v skladiš ču (naro čanje materiala, dostava materiala, izdajanje materiala, vra čila iz proizvodnje), vsebu- je tudi dodatke za prikaz in izvoz vseh po- trebnih dokumentov za ra čunovodstvo in izdelavo inventure. Uporaba je poenostavljena in ne zahte- va specialnih ra čunovodskih znanj. Ro čno vnašanje podatkov v sistem za nadzor delovnega naloga. Vnašanje podatkov proizvodnje v sistem za nadzor poteka dela na enostaven na čin preko ekrana ob čutljivega na dotik. Materialno poslovanje. Modul za enostavno izdelavo vseh potrebnih ra čunovodskih dokumentov. Če modul planiranja deluje v sklopu s prograamom SOFTGRAFIK, se vsi potreb- ni podatki za planiranje proizvodnje sa- modejno prenesejo iz tehnologije in so opremljeni s potrebnimi časi izdelave po posameznih strojih. Proizvodnjo lahko planiramo samodejno ali ro čno. Pred za četkom planiranja je treba dolo- čiti ak ti vne dneve in izmene za posame- zni stroj. V prednastavitvi, ki jo dobi pod- jetje, so kot neak ti vni dnevi ozna čene sobote in nedelje ter prazniki v Republiki Sloveniji do leta 2030. Osnovno planiranje proizvodne je raz- deljeno v tri sklope: planiranje ti ska, 1. planiranje priprave, 2. planiranje dodelave. 3. Pri integrirani razli čici s programom SOFT- GRAFIK pa je dodan tudi prenos podatkov. Slika 1: Primer nastavitve hitrosti zgibanja glede na težo materiala. Pokalkulacija Ta del programa zbira podatke iz modula 3 – spremljanje proizvodnje in modula 4 – materialno poslovanje. Dobimo podatke o dejanski porabi časa in materiala za po- samezni proizvod. Tako dobljeni podatki se primerjajo s ti s ti mi, ki smo jih dobili v predkalkulaciji. Po zaklju čku projekta – DN dobimo dejanski uvid v posamezne stroške, ki so nastali na izdelku v proizvodnem pro- cesu. Na podlagi teh podatkov laže raciona- liziramo proizvodne procese. Izdelava dobavnic in fakturiranje Izdelava ra čuna je sestavni del progra- ma PROGRAFIK. Vsi podatki, ki smo jih dobili z izdelavo kalkulacije, se prenašajo skozi celoten proces nastajanja izdelka, od naro čila do dostave naro čniku. V tem modulu izdelamo dobavnice za naro č- nika in ra čune, ki so opremljeni z vsemi potrebnimi podatki. Spremljamo lahko pla čilni promet in vse druge dogodke po izbranih kriterijih. Spremljanje ak ti vnos ti po posameznih strankah – CRM Ta del programa nam omogo ča podrob- no spremljanje in planiranje ak ti vnos ti komercialista po posameznih partnerjih. V program se vnašajo posamezne ak ti v- nos ti po dnevih in partnerjih. Vpogled v ak ti vnos ti po partnerjih ima tako posa- mezen komercialist kot vodstvo podjetja. Ak ti vnos ti se lahko po časovnih obdobjih in komercialis ti h izvozijo v excel. Planiranje proizvodnje Modul za planiranje proizvodnje ni sestavni del paketa SOFTGRAFIK. Lahko deluje kot samostojna aplikacija ali kot sestavni del programa SOFTGRAFIK, saj je popolnoma integriran v program. Pokalkulacija. Izdelava dobavnic in fakturiranje. Spremljanje aktivnosti po posameznih strankah – CRM. Planiranje proizvodnje. Prenos podatkov Pri tem postopku prenesemo podatke iz SOFTGRAFIK v plan proizvodnje. S priti skom na ime izbranega projekta se prenese vsa razpisana tehnologija v modul planiranja. V tej fazi lahko zamenjamo razpisan stroj, dolo čimo odvi- snost podsestavin in možnost paralelnih potekov operacij. Planiranje ti ska Planiranje se za čne vedno s ti skom, pri čemer je treba po posameznih strojih izdela ti zaporedje projektov, poleg tega dolo čiti še za četno to čko raz- porejanja v plan. Program samodejno razporedi projekte v koledar in nam prikaže gantogramsko razporeditev projektov na časovni osi. Po avtomatski razporeditvi projektov imamo tudi možnost ro čnega premikanja v planu. Pri tem koraku lahko tudi spremljamo, ali je papir za posamezen projekt naro- čen in dostavljen. Planiranje priprave TF Priprava TF ( ti skovne forme) se spremlja po tednih ti ska. Po razporeditvi po tednih lahko operater iz plana ti ska vidi, kdaj morajo bi ti kon čana pripra- va in izdelane ploš če za nemoten proizvodni proces ti ska. Planiranje dodelave V tem sklopu planiramo dodelavo po posameznih strojih. Pri planiranju je treba upošteva ti vrstni red operacij, saj je razporejanje v plan pogojeno z zaklju čkom prejšnje operacije. Imamo možnost ro čne dolo čitve za četka izvajanja operacije (lahko se uporablja, če je prejšnja faza kooperacija, ki se izvaja pri zunanjem partnerju). Prav tako imamo možnost ro čnega op ti mizi- ranja projektov na posamezni fazi. Podatki se lahko iz plana izvozijo v obliko excel za izdelavo fizičnega plana proizvodnje. Planiranje nam skupaj s spremljanjem proizvodnega procesa zagota- vlja natan čen pregled nad dogajanjem v podjetju. V vsakem trenutku lahko sprejmemo odlo čitev, s katero bomo optimalno izkoristili stroje in delovno silo. Podrobno spremljanje podatkov proizvodnje. Možnost prenosa podatkov. Planiranje priprave tiskovnih form. Planiranje dodelave. Možnost izvažanja podatkov v obliko dokumenta Excel.