Leto 1892
901
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXXII. — Izdan in razposlan dne 10. decembra 1892.
(Obsega štev. 202.)
20«.
Zakon z dné 16. julija 1892. 1.
o vpisanih pomožnih blagajnicah.
S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
I.	Namen, udje, pokrajinski obseg, pravila vpisanih pomožnih blagajnic.
§• 1.
Na vzajemnosti osnovana društva, katerim je namen, zavarovati svoje ude, morejo z vpisom v vpisnik pomožnih blagajnic zadobiti posebne pravice v zmislu tega-le zakona.
Namen téh pomožnih blagajnic se smé raztezati na zavarovanje:
1.	bolniških podpor;
2.	pogrebščine;
3.	rent opešanim in starim osebam;
4.	podpor vdovam in sirotam;
5.	v nekem gotovem roku plačne vsote denarja po kakem udu na korist tretji osebi (sosebno za doto ali balo kakemu otroku).
Področje pomožne blagajnice smé obsegati izmed imenovanih namenov enega ali njih več ali pa vse.
Renta, katero pomožna blagajnica zagotovi v kakem oznamenjenem oddelku zavarovanja, ne smé presegati na teden 14 gl.
Pogrebščina ne sme presegati 200 gl., zavarovanje kake vsote denarja na korist tretji osebi pak v vsakem posameznem slučaji ne 1000 gl.
Pomožna blagajnica ima tudi pravico, da svojim udom, ako nimajo dela, s katerim bi se živili, daje pripomočke ali pa dodeljuje popotne podpore, kadar so prisiljeni dela iskati, nadalje da za nje prevzema posredovanje dela in pa da jim napravlja čitalnice in knjižnice.
§• 2.
Kot redni udje smejo biti vzprejete samo take osebe, ki hočejo s plačevanjem prispevkov doseči pravico do izgovorjenih zavarovanih vsot. Pomožna blagajnica smé imeti tudi podporne ude, kateri plačujejo enokratne ali zaporedoma tekoče prispévke, a ne da bi s tem zadobili kake pravice do zava, rovanja.
Redni udje pristopajo s pismeno izjavo ali s podpisom pravil. Podporni ud se more zavezati-da bo prispéval samö v enega al^ v več blagajničnih namenov.
Pristop h kaki pomožni blagajnici smé od tega, ali je kedö ud drugih društev, biti zavisen samö tedaj, kadar se je taka vdeležba ob ustanovitvi po-
(8loveni*ch.)
159
možne blagajnice predpisala po ustavu vsem udom. Ako je pa kak ud že pristopil kaki pomožni bla-gajnici, ne more se izključiti, če je ti blagajnici pripadal že dvé leti, dasi je za njegovo osebo ta j vdeležba pri kakem drugem društvu nehala iz katerega koli razloga. Tudi se udom ne smejo nalagati kake dolžnosti, da naj kaj store ali opusté, kar ni v nobeni zvezi z namenom blagajnice.
Da so svoje udstvo izgubili, to se o udih smé izreči samö takö, kakor je določeno v ustavu, in iz razlogov, ki so tam oznamenjeni.
Noben ud se nesme izključiti zastran tega, ker je prestopil mejo starosti, preko katere se po določilih ustava udje ne vzprejemljejo več, in zastran tega, ker se mu je shujšalo zdravje, od katerega je vzprejem zavisen po določilih ustava.
§• 3.
Ista pomožna blagajnica smé svoje delovanje raztezati na vse kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kar se tiče bolniške podpore, omejena je vendar na tiste osebe, ki bivajo ali imajo posla v političnem okraji, kjer ima blagajnica svoj sedež. Političnemu okraju je v tem slučaji enačiti policijski okoliš, ako ta obsega več političnih okrajev kakor enega, potèm mesta z lastnim ustavom s političnimi okraji vrèd, ki jih obdajejo.
Razširitev okraja more za namene bolniškega zavarovanja dovoliti ministerstvo za notranje stvari po preskušnji organizacijskega zavarovalnega črleža.
§• 4.
Ustav pomožne blagajnice mora določiti:
1.	imé, namen, sedež in pokrajinsko področje blagajnici;
2.	pogoje in oblike, po katerih udje pristopajo in izstopajo;
3.	pogoje zavarovanja, zlasti v §. 10. minister-stvenega ukaza z dné 18. avgusta 1880. 1. (Drž. zak. št. 110.) oznamenjena določila;
4.	postavitev, sestavo in področje načelništva in nadzorovalnega odbora;
5.	sestavo, sklic, način sklepanja in izključno področje občega zbora;
6.	glasovalno pravico udov;
7.	pogoje, po katerih se smejo izpremeniti pravila blagajnice ali po katerih se smé blagajnica razdružiti;
8.	način, kako se letni račun preudarja in preskušuje:
9.	uporabo blagajnične imovine, ako bi se blagajnica razdružila, oziroma uporabo posebnih, za postranske namene (§. 27.) obstoječih zalogo v v slučaji, kadar se vkrene naredba, po §. 36. pridržana deželnemu oblastvu;
10.	sestavo razsodišča in postopanje, po katerem naj razsodišče odločuje v sporih med blagaj-nico in njenimi udi;
11.	zastopanje blagajnice na zunaj in oblike pravnozaveznih dejanj;
12.	obliko, kakö naj se izdajejo razglasila blagajnice;
13.	nazivâlo udov prvega načelništva ali tistih oseb, katere naj izposlujejo vpis pomožne blagajnice.
II.	Vpis in pravna osebnost pomožnih blagajni c.
§• 5.
Da se doseže vpis, v to morajo osebe, katerim je začasno izročeno poslovanje, ali pa načelništvo kakega že obstoječega društva, ki hoče zadobiti pravice pomožne blagajnice, s prošnjo zadati načrt ustava v petih izvodih pri političnem okrajnem oblastvu bodočega sedeža blagajnici. Okrajno oblastvo predloži prošnjo političnemu deželnemu oblastvu. To odločuje o vpisu blagajnice.
Vpis se smé odreči samo tedaj, kadar ustav ne ustreza zahtevkom tega zakona ali kadar je na-vskriž s katerimi drugimi veljajočimi zakoni. Ako se vpis odreče, navesti je razloge za to. Ako se o vpisu ne odloči v dveh mesecih, zadobi blagajnica po preteku tega roku pravice vpisane pomožne blagajnice in se mora vpisati v vpisnik (register).
Zastran vpisa si mora pomožna blagajnica vzdéti imé, katero jo očitno razločuje od drugih vpi sanih blagajnic v okoliši dotičnega deželnega oblastva in katero obsega pristavek, „vpisana pomožna blagajnica“.
Ta določila naj se zmisloma uporabljajo zastran izpremembe ustava.
§. 6.
Politično deželno oblastvo piše vpisnik o pomožnih blagajnicah. Ono mora vpisavati vanj imé, namen in sedež blagajnice in («a imena in bivališče udov načelništva.
Ta vpisnik je javen. Vpisi naj se na stroške vpisane pomožne blagajnice objavljajo v uradnem listu.
Dovoljeno je, pogledati v pravila, ki se hranijo pri političnem deželnem oblastvu, ter si jih prepisati.
Duplikati vseh vpisnikov so zbrani pri mini-sterstvu za notranje stvari.
§•7.
Ako blagajnica to zahteva, mora politično deželno oblastvo vpis potrditi.
Tudi se smé od političnega deželnega oblastva zahtevati, da ustav blagajnice ustreza določilom, povedanim gledé društvenih blagajnic v §. 60. zakona z dné 30. marca 1888. 1. (Drž. zak. št. 33.) o bolniškem zavarovanji delavcev.
Udom, ki so proti bolezni zavarovani pri vpisani pomožni blagajnici, katere ustav se je potrdil v zrni slu spredaj stoječega odstavka, ne nastane dolžnost, da pripadajo kaki bolniški blagajnici, ustanovljeni po predpisih zakona o bolniškem zavarovanji delavcev.
Kadar se ne dâ potrdilo, zahtevano v zmislu drugega odstavka, tedaj je treba povedati razloge za to.
§• 8.
Vpisana bolniška blagajnica more pod svojim imenom pridobivati pravice in sklepati zaveznosti, tožiti pred sodiščem in biti tožena.
Za vse zaveznosti blagajnic daje upnikom blagajnice poroštvo samo imovina blagajnice.
Njeno pravilno sodništvo je tisto sodišče, v čegar okraji ima ona svoj sedež.
III.	Samouprava vpisanih pomožnih blagajnic.
§. 9.
Načelništvo pomožni blagajnici izbira obči zbor izmed svojepravnih rednih udov. Ustav more določiti, da naj bodo v načelništvu zastopani tudi podporni udje in to do ene tretjine glasov. Udje načel-ništva morajo biti avstrijski državljani.
Načelništvo mora blagajnico zastopati in oskrbovati njene posle, izvzemši take stvari, ki so po ustavu izrečno pridržane občemu zboru.
Za prvo načelništvo na novo ustanovljene pomožne blagajnice veljajo one osebe, katere so pri političnem oblastvu zadale njen ustav z namenom, da se vpiše.
Vsako izpremembo v sestavi načelništva je naznaniti političnemu deželnemu oblastvu, katero naj jo v vpisniku postavi na videz.
§• 10.
Obči zbor sestoji iz tistih rednih udov pomožne blagajnice, kateri so prestopili 21. leto svojega življenja. Ustav sme določiti, da bodo v občem zboru zastopani tudi podporni udje, in to do ene tretjine glasov.
Udje, kateri do pričetka občega zbora še niso plačali svojih dospelih prispevkov, smejo se po ustavu izločiti od občega zbora.
Kadar šteje blagajnica nad 100 udov, tedaj naj sestoji obči zbor iz odposlancev, katerih število, volitev in trajno dobo uradovanja določuje ustav. Vendar mora število odposlancev znašati vsaj 20 in biti dvakrat toliko, kolikoršno je število udov načelništva.
Občemu zboru se vsakakor pridržuje:
1.	Volitev načelništva blagajnici;
2.	volitev nadzorovalnega odbora in razsodišča;
3.	sklepanje o letnem poročilu načelništva in pa o njegovi odvezi;
4-. sklepanje o izpremembi pravil in pa o razdružbi blagajnice.
§. H.
Nadzorovalni odbor, katerega je voliti izmed svojepravnih udov blagajnice, prigleduje poslovanje pomožne blagajnice in smé vsak čas pogledovali va nje.
On mora preskuševati sklep računov in pa izkaz o stanji in naložbi reserve ter vsako leto o tem poročati občemu zboru.
§■ 12.
Vsaka pomožna blagajnica mora postaviti razsodišče. Samö ono je pristojno v sporih med zavarovanimi osebami in blagajnico.
Vzklici proti razsodbam razsodišča niso pripustih. Tožbo o neveljavnosti razsodila je pismeno
U.9*
zadati v neodloživem roku osmih dni po vročbi razsodbe razsodišča pri rednem sodniku prve stopinje, kateri bi bil poklican, odločati v glavni stvari.
S tém, da se zada tožba o neveljavnosti razsodila, ne zabrani se njegova izvršitev.
V izvršitev razsodbe razsodišča ali kake poravnave, sklenjene pred razsodiščem, poklicano je redno pristojno sodišče dolžnikovo.
§. 13.
Pomožna blagajnica more zunaj svojega sedeža ustanoviti podružnice; vendar mora to prej naznaniti svojemu nadzornemu oblastvu. Področje teh podružnic pak se smé raztezati samo na pravico:
1.	vzprejemati izjave o pristopu ali izstopu
udov;
2.	prejemati prispevke in dajati plačila;
3.	voliti zdravnika in lekarnico okraju, ki je podružnici odkazan, in prigledovati ude, ki uživajo kako podporo.
Tam, kjer ima podružnica svoj sedež, moči je tudi voliti odposlance za obči zbor (§. 10., odstavek 10.).
O upravi podružnic in o njenih organih mora ustav blagajnice obsegati potrebna določila.
§. 14.
Pomožne blagajnice se morejo po sklepu občega zbora združiti v blagajnične zaveze, katerih uprava se oskrbuje po posebnem ustavu.
Zlasti more biti tem blagajničnim zavezam namén, napraviti si zavezni pričuvni zâlog, opravljati skupno glavnično nalaganje, piigledovati upravo posameznih blagajnic, nastavljati skupne uradnike, sklepati pogodbe z zdravniki, lekarnicami in bolntšči, ustanavljati svoja zdravilišča in svoje lekarnice z ozirom na zakonite predpise in pa oskrbovati statistiko.
Blagajnični zavezi morejo posamezne zavezne blagajnice izročiti oskrbovanje v §. 1. navedenih zavarovalnih namenov, izvzemši bolniško zavarovanje in ž njim združeno zavarovanje pogrebščine.
Pri vsaki blagajnični zavezi bodi vsako leto po eno zborovanje odposlancev,
Zastop posameznih zaveznih blagajnic v tem zboru je vravnati po razmerji števila rednih udov tako, da bo vsaka blagajnica zastopana vsaj po enem odposlancu.
Zbor odposlancev odločuje o tem, kako nabirati sredstva za blagajnično zavezo, in pa o tem, kako jih porazdeljevati na posamezne zavezne blagajnice.
Zavezno načelništvo mora vsako leto poročati zboru odposlancev o svojem poslovanji.
§. 15.
Predpisom o vpisu so kakor posamezne pomožne blagajnice zavezane tudi zaveze, in sploh veljajo gledč njih vsa druga določila tega zakona, kolikor se zmisloma dajo uporabljati o njih.
Kadar se kaka blagajnična zaveza ali pomožna blagajnica razteza črez več v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, stopi zastran vpisa in potrditve té zaveze, oziroma pomožne blagajnice, mi-nisterstvo za notranje stvari na mesto političnega deželnega oblastva.
IV.	Predpisi o poslovanji in prostovoljni razdružbi pomožnih blagajnic.
a)	Gledé na bolniško zavarovanje.
§• 16.
Kot bolniška podpora se sméjo udom dodeljevati boleznina, zdravniška lečttev, léki in druga zdravila, prehrana v kakem bolnišči in pa primerna sredstva v olajšilo telesnih bolečin in telesnega pomanjkanja.
Udom se more za njih svojce, ako ti niso sami udje blagajnice, zagotoviti zdravniška ločitev, dodeljevanje lekov in drugih zdravil.
Tudi pri navadnem porodu je moči zahtevati bolniško podporo.
Bolniška podpora smé trajati največ dvé leti, §• 17.
Vsaka pomožna blagajnica mora za bolniško zavarovanje, katero opravlja, nabirati pričuvni zâlog v znesku dvojnih poprečnih letnih stroškov, ki jih je imela v poslednjih petih računskih letih, in ako bi pričuvni zalog padel pod ta znesek, mora ga zopet
dopolnili do té višine. Dokler pričuvni zalog ne doseže tega zneska, treba je zanj shraniti vsako leto vsaj dvé desetini blagajničnih prispévkov.
Vendar je blagajnici dano na izbero, določiti v svojih pravilih, da je tudi gledé na bolniško zavarovanje treba v vsakem petem letu opraviti zavaro-valno-tehnično cenitev njenih dohodkov in zavez-nosti tako, kakor je povedano v §. 22. V tem slučaji pa je za nabiro potrebnega pričuvnega zaloga namesto zgorenjega stalnega merila merodajen vsako-časni posledek té cenitve.
b)	Gledé na zavarovanje pogrebščine.
§• 18.
Zavarovanje pogrebščine je pripuščeno ne samb za slučaj, da umrè ud sam, ampak tudi za slučaje, da umrè kak njegov svojec.
c)	Gledé na zavarovanje rent opešanim in starim osebam.
§. 19.
Ako hoče kaka pomožna blagajnica vrediti zavarovanje rent opešanim in starim osebam, mora zavarovalni črtež predložiti v preskušnjo in potrdilo ministerstvu za notranje stvari. Pri tem je treba ob enem dokazati, da je vsaj 200 oseb izjavilo, da pristopi ti vrsti zavarovanja.
Tarife se postavljajo in reserva se nabira v teh slučajih po načelih zavarovanju ustrezne založbe.
§. 20.
Da doseže pravico do rente opešancem, mora ustav zavarovanca zavezati, da se tega zavarovanja vdeležuje vsaj tri leta (karenca).
Pri slučajih opešanja, ki nastanejo vsled kake obratne nezgode ali vsled kake drugačne nezgode, ne veljâ ta omejitev.
§- 21.
Pravila morajo obsegati določilo, da ima ud, ki se zavaruje na rento opešanim ali starim osebam, Pravii;o, zavarovanje pred nastopom izgovorjenega roku dospelosti vsak čas preklicati in v tem slučaji
zahtevati neki pogoditveni znesek, ki ga je preračunati po vrednosti njegovega dosedanjega zavarovanja, katera se pokaže po poslednjem sklepu računa.
Ta pogoditvena vsota mora znašati vsaj 50 odstotkov in smé znašati največ 80 odstotkov te vrednosti. Poslednjo je preračunjati samb na podstavi lastnih vplačil zavarovalnega uda, opravljenih blagajnici.
§• 22.
Vsako peto leto mora blagajnica gledé na rente opešanim in starim osebam dati po veščaku, ki ni vdeležen pri upravi blagajnice, ceniti verojetno višino svojih zaveznosti in nasproti jim stoječih dohodkov, ter posledek té cenitve dati po predpisanem obrazcu na znanje nadzorovalnemu oblastvu in potrebno vkreniti, da zanj izvedb vsi udje.
d)	Gledé na zavarovanje vdov in sirot.
§• 23.
Pravica do podpore vdovam se smé dodeliti samo listi zakonski ženi, s katero je bil ud blagajnice poročen ob času, ko seje zavarovanje sklenilo.
Ako se torej vnovič po oči, treba je, da zastran vdovske preskrbe vnovič pristopi blagajnici.
§- 24. •
Podpora sirotam se smé dodeljevati samb do neke določene starosti, katera ne presega 20. leta življenja.
Samb takim sirotam, katere so zavoljo telesnih ali duševnih hib popolnoma nezmožne, pridobivati si kaj, smé se dovoliti plačevanje podpore tudi črez to mejo.
§. 25.
§§. 19., 20. in 22. tega zakona naj se zmisloma uporabljajo tudi o zavarovanji vdov in sirot.
Vdovam in sirotam, katerim se je s kazensko-sodno razsodbo dokazalo, da so s premišljenim dejanjem zakrivile ali pomagale zakriviti smrt soproga, oziroma očeta ali matere, ne smé se dodeljevali nobena podpora.
e)	Gledé na zavarovanje kake vsote denarja na korist kaki tretji osebi.
§- 26.
§§. 1 9., 20. in 22. tega zakona naj se zmisloma uporabljajo tudi o tem zavarovanji.
f)	Skupna določila.
§. 27.
Pravilom ustrezajoči prispévki k blagajnici morajo biti s podporami, ki jih blagajnica daje, v takem razmerji, da se bodo po zavarovalnotehničnih načelih poslednje verojetno mogle založiti s prvimi.
Sredstva v zalaganje postranskih namenov, omenjenih v §. 1., poslednjem odstavku, nabavljajo se s prispevki, kateri se preudarjajo, pobirajo in upravljajo ločeno od zavarovalnih prispévkov.
Pravila onih pomožnih blagajnic, katere hočejo svoje delovanje raztegniti tudi na take postranske namene, morajo obsegati natančna določila o pobiri in uporabi dotičnih prispévkov.
§• 28.
V drugačne kakor pravilom ustrezne namene, zalagati upravne stroške, in nabirati reservo, ne smejo se niti pobirati prispévki od udov, niti uporabljati imovina blagajnice.
O uporabi prispévkov, ki jih dajejo podporni udje (§. 2.), mora ustav vkreniti potrebna določila.
§. 29.
Imovina vpisanih pomožnih blagajnic se smé nalagati samö:
1.	v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev;
2.	v sirotinskovarnih hipotekah;
3.	v poštni hranilnici ali drugih hranilnicah kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru;
4.	v obrestonosnih nepremičnostih, ako se ne obremené nad eno tretjino nakupne cène.
Nepremičnosti, ki ne nesö nikakih obresti, smejo pomožne blagajnice pridobivati samö, da jih same rabijo kot opravilne mestnosti, zdravilišča, oskrbovalnice in lekarnice.
§- 30.
Pomožna blagajnica je dolžna, pisati natančen spisek udov in reden račun o dohodkih in stroških ter s koncem vsakega koledarskega leta napraviti sklep računa.
Ako ima kaka pomožna blagajnica več v §. 1. navedenih namenov, mora za vsakega posebe gospodariti, denarje zaračunati in hraniti. Ustav določuje, v kakem razmerji je morebitne pristopne pristojbine, ' drugačne dohodke in pa upravne stroške porazdeljevati na posamezne vrste zavarovanja.
S- 31.
Ako se iz letnih računskih sklepov ali iz občasnih cenitev pokaže, da dohodki kakega zavarovalnega oddelka ne zadostujejo v založbo prevzetih zaveznosti in v nabor reserve, treba je, ako se to slabo razmerje ne da odstraniti s primernimi nared-bami v upravi blagajnice, ali prispévke zvišati ali pa znižati plačila blagajnice.
§. 32.
Blagajnica se more razdružiti po sklepu občega zbora, ako v to pritrdé vsaj štiri petine vseh zastopanih glasov.
Odvoj poslov oskrbuje načelništvo.
Ako pomožna blagajnica opravlja zavarovanje opešanih in starih oseb, vdov ali sirot ali zavarovanje kake vsote denarja na korist kaki tretji osebi, treba je vkreniti potrebne sklepe, po katerih se bodo zaveznosti nasproti zavarovancem izpolnjevale ali zagotovile. Ti sklepi in pa eventuvalni prenos teh zavarovalnih oddelkov na kako drugo pomožno bla-gajnico ali družbo so zavezani državnemu odobrflu.
V.	Državno nadzorovanje.
§• 33.
Vpisane pomožne blagajnice so pod državnim nadzorom v zmislu tega zakona.
Za nadzorovalna oblastva so poklicana v prvi vrsti politična okrajna oblastva na sedeži blagajnic, kot više stopinje pak politična deželna oblastva, oziroma ininisterstvo za notranje stvari.
§■ 34.
Vsaka pomožna blagajnica mora političnemu deželnemu oblastvu svojega sedeža v treh mesecih po sklepu vsakega koledarskega leta predložiti :
1.	letno poročilo;
2.	sklep računov;
3.	izkaz o stanji in naložbi reserve:
4 . statistično poročilo.
Te izkaze in ta poročila je dopošiljati mini-sterstvu za notranje stvari, katero naj jih, primerno obdelane, vsako leto prijavlja državnemu zboru.
Obrazci za vodstvo računov, za sklep računov in za statistično poročilo se bodo izdali ukazoma.
§. 35.
Nadzorovalno oblastvo pazi, da se izpolnjujejo določila zakonov in pravil. V ta namen smé vsak čas pogledati v poslovanje blagajnice in pregledati blagajnične zneske, kar jih je.
Ono ima pravico, ustavljati take sklepe izvršujočih blagajničnih organov in pa občega zbora, kateri so proti zakonom ali pravilom. V prvem slučaji je treba o predmetu sklepati v prvem naslednem občem zboru. V poslednjem slučaji je odprta pot rekurzu na više nadzorovalno oblastvo.
Nadzorovalno oblastvo more s pretnjo, priso-dilom in izvršilom glob do 100 gl., in ako se ne dado iztirjati, sè zaporom do 14 dni načelništvo ali nadzorovalni odbor prisiliti, da pazi na predpise zakonov in pravil.
Pomožne blagajnice, katerim se je priznala vpravičenost (§. 7.) bolniškega zavarovanja v zmislu zakona z dné 30. marca 1888. 1. (Drž. zak. št. 33.) o bolniškem zavarovanji delavcev, zavezane so za ta zavarovalni oddelek državnemu nadzoru v zmislu §§• 19. in 20. v omenjenem zakonu.
§. 36.
Blagajnici, katera proti temu zakonu ali določilom pravil zlorabi pravico, omenjeno v §. 1., poslednjem odstavku gledé na postranske namene, more politično deželno oblastvo to pravico odvzeti na neki določen čas ali za vselej ter ji prepovedati pobiranje prispevkov za postranske namene.
§• 37.
Ako nastane po §. 31. tega zakona kaki blagajnici dolžnost, izpremeniti svoj zavarovalni črtež, in ona te dolžnosti ne izpolni, da naj ji nadzorovalno oblastvo rök najmenj treh mesecev, da opravi potrebne izpremembe.
Pri tem pak mora nadzorovalno oblastvo blagajnici računoma razložiti, kakö in v kakem obsegu so te izpremembe potrebne.
§■ 38.
Politično deželno oblastvo smé zaukazati za-družitev kake pomožne blagajnice v teh-le slučajih:
1.	kadar je več kakor ena četrtina udov dolžna svoje prispévke in blagajnica navzlic poprejšnjemu opominu nadzorovalnega oblastva niti ne iztirja dospelih prispevkov, niti ne postopa proti zamudnim udom po pravilih;
2.	kadar blagajnica ostane dospele, ne sporne podpore dolžna štiri tedne po opominu nadzorovalnega oblastva;
3.	kadar obči zbor pritrdi kaki uporabi iz imo-vine blagajnice, katera je proti temu zakonu ali proti pravilom, ali kadar je obči zbor sklenil kaj drugega proti temu zakonu ali proti pravilom, pa se v ozna-menjenih slučajih opominu nadzorovalnega oblastva, da naj svoj sklep prekliče, ne uda v prvem slučaji v roku štirinajstih dni, v drugem slučaji pa ne v roku šestih tednov;
4.	kadar blagajnica po brezvspešni uporabi §. 37. ne izpolni dolžnosti, izpremeniti svoj zavarovalni črtež.
§- 39.
Kadar se zaukaže razdružitev, in pa tedaj, kadar ob prostovoljni razdružitvi v odvoj opravil poklicano načelništvo ne zadostuje svojim zaveznostim, naj politično deželno oblastvo odvoj opravil izroči sposobnim osebam ter dâ njih imena razglasiti (§• 6.).
To velja zlasti tudi v slučaji, oznamenjenem v §. 32., odstavku 3.
§. 40.
Do preteka enega leta po razdružitvi kake blagajnice se more vpis zabraniti blagajnici, določeni v iste namene in za isti krog udov ali za kak njih del.
VI.	Koučna določila.
§■ 41.
Pomožna blagajnica se razdraži z razpisom konkurza.
§• 42.
Tirjatve, ki zavarovancu gredo po tem zakonu, ne morejo se niti zarubiti, niti jih morejo zadeti zagotovilne naredbe.
Izjema velja samö na korist proti zavarovancu po zakonu obstoječih tirjatev v dajanje prehrane.
Kolikor eksekucija in zagotovilne naredbe niso pripustne, je brez pravne moči tudi vsaka na-redba o zavarovancu pristoječih, zgoraj omenjenih tirjatvah po odstopu, nakazu, zastavi ali kakem drugem pravnem opravilu.
§. 43.
Vpisi v vpisnik pomožnih blagajnic so prosti pristojbin in kolka. Prav tako so vse za vtemeljitev in odvoj pravnih razmer med vpisanimi pomožnimi blagajnicami in med zavarovanci potrebne obravnave, pogodbe in listine, in pa vsa zglasila in poročila, kijih je dajati nadzorovalnemu oblastvu, prosti pristojbin in kolka.
O vpisanih pomožnih blagajnieah se uporabljajo določila zakona z dné 15. aprila 1885. 1. (Drž. zak. št. 51.).
§. 44.
Proti odlokam, izdanim na podstavi tega zakona po političnih oblastvih prve stopinje, odprta je pot rekurzu na politično deželno oblastvo, proti odlokam deželnega oblastva pak na ministerstvo za notranje stvari. Rôk znaša v obeh slučajih štiri tedne po vročbi, in rekurz je treba zadati pri tistem oblastvu, katero je odločilo na prvi stopinji.
§■ 45.
O vpisanih pomožnih blagajnieah, ustanovljenih v zmislu tega zakona, ne uporablja se društveni zakon z dné 26. novembra 1852. 1. (Drž. zak. št. 253.) in pa zakon z dné 15. novembra 1867. 1. (Drž. zak. št. 134.) o društvenem pravu.
§. 46.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu ministru za notranje stvari v porazumu z ministri za pravosodje, finance in trgovino.
V Išlu, dné 16. julija 1892. 1.
Franc Jožef s. r
Taaffe s. r.	Scliönborn s. r.
Steinbach s. r. Bacquehem s. r.