Borisov: Kadar plašne nočne sence . . .
527
Ti su ljudi nove dobe
Gentilhomme-ske od podobe,
sbilja fini i galant;
jer kulturu shvatit znadu
i po „modi" duh poznadu,
te su lieblich, da, charmant!
Pametni su, pasje vere,
jer sve štiju Witz-Blattere,
a hrvatski nikdar list. . .») itd. (Leta 1866., str. 298.)
Z nazori, ki so napisani na pročelje „Novic", se tudi strinja pesem „Preparandistka po današnji modi" (Leta 1881., stran 232.); ž njo so označile Novice kolikor toliko svoje stališče nasproti novi struji, v katero je — gotovo ne radovoljno — krenilo ženstvo. V tej pesmi govori hčerka „preparandistka" svoji materi:
,,Jaz in kuhalnica! Ha, ha! Kdo bode mesto mene risal? Kje fizika je, algebra? Kdo druge bi naloge pisal?" —
Kakor ni srečno izbran predmet te pesmi, tako je tudi v splošnosti zavožena glavna misel, izražena v zadnjih dveh verzih:
„Šivanka in kuhalnica, to bodi poštenim ženam prva skrb povsodi!"
Kakor bi žene ne mogle biti sicer poštene!
(Dalje prih.)
') Če se ne motim, je to zabavljico pel v obliki kupleta po raznih slovenskih krajih sin hrvatske tragedke, gospe Teodorovičeve.
Kadar plašne nočne sence...
Zevadar plašne nočne sence se nad mestom zgrnejo, k meni one tihe sanje mladih dni se vrnejo . . .
In takrat spominov rože                  In na tvojo vest, o Franja,
čašice odpirajo,                                kupo bom le-to nalil . . .
a krog kelihov strupene                  in v slovo vsem dnem  mladosti
kače se ovijajo . . .                        grenko čašo bom izpil! . . .
Borisov.