Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. fUaui (iosjiodarske zveze dobivajo list brezplačno. d. Sklep urejevanja 5. iti 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ue Ueim listu za nečlane po Silvi krone na leto; za pol leta dve kroni; X vračajo. — (.ene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; posamne Številke po 20 h. ' večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 25. maja 1908. Poštno-hran.št. 849.872 Kmetijstvo. Vinogradništvo in vinarstvo. Kateri način zelenega cepljenja je najboljši. Z gotovostjo se sme trditi, da je možno le s pomočjo zelenega cepljenja najhitrejše in naj cenejše dospeti do rodovitnih vinogradov, kajti zeleno cepljenje gre hitro od rok, in taisto se celo pri nekoliko površnem delu dobro obnese. Tudi poženejo na zeleno cepljene trte že v istem letu, ko so bile pocep-Ijene, prav močne poganjke, ki potem naslednje leto več ali manj, pa gotovo zarode. O tem se je gotovo že marsikdo sam prepričal. Gre se sedaj le za to, kedaj je pravi čas za zeleno cepljenje, in jeli bolje cepiti trte na zeleno prav nizko pri tleh, ali nekoliko višje, ali tako visoko, da se morajo pozneje pogrobati (položiti). Ker je zeleno cepljenje že tako udomačeno, da morajo biti vsakemu količkaj naprednemu vinogradniku vse najvažnejše stvari pri izvršitvi tega dela znane, omenim le, da je pravi čas za zeleno cepljenje, kakor hitro postanejo cepičevi in podlogični poganjki dovolj dolgi in primerno trdi t. j. da niso prevođeni, tako, da se dado z lahka s prsti /.mastiti, pa tudi ne pretrdi, tako da postane sv rž (srce ali zvrklo) že belkast. Cepi se torej od maja do konca julija, tako da les do jeseni še lahko dozori. V kateri visočini pa da se cepi, je odvisno od raznih okolnosti in sicer od lege vinograda, od podnebja , od ameriške podlage, od razvoja domačih in ameriških trt in konečno od načina, kako, t. j. v kakšnem razdalji da so bile amerikanke posajene. Nizko se cepijo le take podlage, ki so že pravilno na stalnem mestu v vinogradu posajene; tik zemlje pa se cepijo v strmini rastoče podlage, da v sled odnašanja zemlje v podnožje, ne pride cepič preveč na prosto, in dalje, če služi za podlago riparija, ker ta ostane na prostem mnogo tanjši od cepiča, dočim se rupestris montikola ter aramon rupestris enakomerno s cepičem debelita. Sicer ne vpliva to kaj posebno na raščo, toda bolje je le, če je riparjina podlaga le malo nad zemljo, toliko, da cepič ne pride s poslednjo v dotiko. Višje nad zemljo, pa ne čez 40 cm, se lahko požlahtnijo vse trte, ki rastejo bolj v podnožju, da zemlja cepičev preveč ne zasuje oziroma da ne pride grozdje preveč k tlom, da se ga tako gnijenja bolje obvaruje, in dalje se trte lahko pocepijo nekoliko višje, ako je podlaga rupestris ali aramon rupestris, in če se jih hoče hitrejše nekoliko višje vzgojiti. Večkrat je vinogradnik primoran vzgojiti jih nekoliko višje, če n. pr. domače trte v rašČi zaostanejo, dočim so ameriške že močno pognale, kar se bo ravno letos v več krajih pripetilo. Visoko, t. j. od 1—V/a m nad zemljo, se pa požlahtnijo one ameriške podlage, ki se morajo pozneje pogrobati. Kateri teh načinov je najpriporočljivejši? Nizko ali na pol nizko cepljenje zasluži vsekakor prednost pred visokim cepljenjem, kajti nizko cepljenje se lahko vrši že v prvi polovici maja, in če se prvič ne prime, se cepljenje čez 2 do 3 tedne na istem poganjku lahko zopet ponovi, trta bolje dozori, obiranje stranskih izrastkov skoro popolnoma odpade in isto tako izostane poznejše jako drago grobanje. Tudi vspeva tako trta, ki se nahaja vedno na svojem mestu, potem ko se je dobro okoreninila in zarasti a , mnogo bolje od večkrat presajenih; čestokrat tudi bolje od grobanih trt, osobito pa če se po-grobajo še nedozoreli, ter po toči ali drugače pokvarjeni poganjki. Nedozoreli poganjki radi bledijo, ranjeni pa začno gniti in trohneti. Da gumi prezgodaj ne popoka, kar se pri slabem materijalu ter pri pogosto menjajočem se vremenu kaj hitro pripeti, naj se ovije potem, ko se je cepljeno mesto že zavezalo, s koščekom cigaretnega papirčka. Glavno delo pri zelenem cepljenju je pridno obiranje stranskih izrastkov ali zalistnikov na podlagi ter privezovanje in večkratno škropljenje novih cepičevih poganjkov. V primeri s suhim cepljenjem, je to prav lahko in malo zamudno delo, kajti pri suhem cepljenju zahteva že samo obrezovanje koreninic prav stroge pazljivosti in veliko zamudo časa. X. Sadjarstvo. Škropljenje sadnih dreves. Poleg trte ima gotovo sadno drevje največ sovražnikov. Od leta do leta nastopa čim več gliv, mrčesov, zajedavcev in druge golazni po sadnem drevju, tako da se v nekaterih krajih vzgoja sadnega drevja kmalu niti več izplačala ne hode. Gosenice pojedajo listje, razne ličinke in hrošči uničujejo cvetje in cvetne popke odnosno sadje, mah in drugi zajedavci, krvava uš itd. srkajo lesni sok in ovirajo pravilni tok hrane oziroma izparivanje, vsled česar drevo vedno bolj hira in konečno pogine, če se mu koj ne pomaga. V novejšem času se je pa pričela še neka druga drevesna bolezen močno širiti, ki napravlja na listju in sadju občutno škodo in sicer s tem, da liste nekako požge, sad pa da napravi na zunanji strani krastovega. Tej bolezni (fuzikladij) so najbolj podvržena jabolka in hruške. Napadeni listi so izprva pokriti z bledozelenimi ali bledorde-čimi lisami, ki se pozneje vedno bolj razširjajo ter konečno poru-jave in počrne. List postane ves črnkast in zgodaj odpade. Ta bolezen se pa loti tudi sadja, ki napravlja na njem črne pike, vsled česar zgubi sad na lepoti in tudi na dobroti, ker ne more popolnoma dozoreti. Za pokončavanje te bolezni se rabi isto sredstvo, kot za zatiranje peronospore pri trtah, namreč zmes modre galice in vapna, ter se tudi na isti način, kakor za škropljenje trt pripravlja. Na 100 litrov vode se vzame namreč 1 do 2 kf) galice ter 1 do 2 kg gašenega vapna. Škropiti je treba enkrat pred in enkrat po cvetju ter pozneje še enkrat koncem junija ali v prvi polovici julija. Za škropljenje nizkih dreves se sicer lahko rabijo navadne trtne škropilnice, a ker je v naših krajih le malo takih dreves, ki bi se dala uspešno na ta način škropiti, so se napravile nalašč zato razne drevesne, škropilnice s pomočjo katerih je mogoče vsako drevo prav dobro poškropiti. C. kr. sadjarsko društvo v Gradcu je razpisalo spomladi t. 1. posebni natečaj za najboljše drevesne škropilnice. Iz ravnokar izdanega, od predsednika dotičnega društva sestavljenega poročila je posneti, da se je udeležilo omenjene konkurence mnogo izdelo-vateljev škropilnic iz raznih kro-novin, ter da so nekatere škropilnice vzbudile posebno pozornost. Ne bodemo tu opisali posameznih odlikovanih škropilnic, kajti kdor se posebno za to zanima, naj se obrne za cenik, oziroma za poročilo na gori navedeno društvo v Gradcu, marveč omenimo le par škropilnic, ki bi prišle pri nas, za naše razmere, v poštev. To so: Vozna škropilnica A. Sar tor-ja, mehanika v Gradiški, in vozna škropilnica Fr. Kernreiterja na Dunaju. Dalje nahrbtne škropilnice A. Sartor-ja v Gradiški, J. Doblanderja v Bol-canu in G. Czimeg-a v Ljubnem. Pripomni se, da je treba pri škropljenju visokih dreves vedno vsaj 2 delavcev, ker je razpršilnik pritrjen na 3 — 8 m dolgi kaučukovi cevi, katero se obesi na 4 m dolg drog. X. Ribarstvo. Zlati tolmun. Tako ne gre več naprej, ako se kmalu ne izpremcni v naših gospodarskih razmerah, se mora vse skupaj podreti. Kmečki stan stoji na robu propada. Žito nič ne velja, dohodki iz živinoreje ne pokrivajo več stroškov, izdatki so se zvečali, prejemki se zmanjšali. Delo se zasmehuje, nikdo več z veseljem ne dela, naj raje bi vsak živel od samih obrestij! Tako, očka Dobrin, se toži dan za dnevom. Tukaj stoji mogočno profesor, ki ga doma obdaja najfinejša lagodnost, ki zagovarja z bliščečim govorom opravičenost socijalnodemo-kratične zahteve, da se ima vse blago v enakih delih porazdeliti med vse; velikoobrtni bogataši zdihujejo nad belimi sužnji; obrtniki se pritožujejo nad sleparstvom velikih kapitalistov itd. Večina teh ljudi se laska samo človeškim strastem, meša glave, uganja hinavščino. Kakšne predloge za odstranitev trpljenja mej kmetovalci moramo slišati, moramo brati? In ako si ogledamo velik del takih prerokov od blizu, tedaj se nam pokažejo v isti luči, kot svoje dni grof Saint-Simon, ki ga je moral v ču-dokrasni spalnici zbuditi vsako jutro njegov služabnik z besedami: „Vstanite, gospod grof, čaka Vas danes še velika naloga,“ da je nato pri bogatem zajutreku napisal poglavje o bednih in siromakih; mnogi taki stokaČi so pristni nasledniki in posnemavci Lasalovi, ki je živel v prostorih, prenapolnjenih s potratnostjo, ob enem pa tožil nad revo trpinov, obkladal meščanstvo z najpikrejšira zasmehom, bil ves razburjen zavoljo „izsesavanja po kapitalu41; ravno tako je delal Marks, kojega gostije so se odlikovale z najdražjimi vini, šampanjci itd. Ljubi oče Dobrin, kdor upa v napredek človeštva, ta sme pričakovati, da pride čas, ki odstrani neizmerno bedo, ki nas danes stiska. Saj stari Bog še živi! Toda, kadar se oglašajo okrog vas razni osrečevatelji in rešniki s svojim zapeljivim si renskim (sirena ali morska deklica) petjem, tedaj si dobro oglejte te ptice! Oglejte si jih, kaj delajo v domači hiši, oglejte si jih njih dejanje in nehanje. Kolikokrat vas poživljajo, oče Dobrin, da izpremenite svoje gospodarstvo ! Danes ne gre več tako, kakor včasih. Živinoreja mora biti glavna stvar! Sadite malence! V trenutku naj se to zgodi! Celo ropotijo obrnite na glavo! O ti ljuba nedolžnost! Kdor pozna kmeta, kaj ne očka Dobrin, kdor pozna njegov značaj in mišljenje, kdor misli na njegove šege in navade, ta ve, kaj se pravi zahtevati, naj se naenkrat spremeni celi način gospodarstva. Gospodarjenje se sicer mora izpremeniti, toda prešlo bo še nekaj rodov, predno pridemo zopet na mirno, gladko vozno pot. Toda kaj hočete storiti, ljubi oče Dobrin ? Ali boste mar brezbrižno gledali, naj se godi po svetu, kakor se hoče? O ne, očka Dobrin. Vi se boste, kolikor je v vaših močeh, prizadevali, da ne napravite kake budalosti, ob enem pa vse to vpeljete, kar je dobrega, da pomnožite primanjkujoče dohodke in tako polagoma preustrojite svoje gospodarjenje. Zistem se mora izpremeniti mirno in polagoma in misleči mož, ki ima odprte oči, bo sam čutil, kje česa manjka, kje treba pomoči. Imamo v kmetijstvu marsikako dobičkonosno postransko panogo in eno teh bi vam, oče Dobrin, rad danes imenoval, namreč zlati tolmun. V vaši vasi in v okolici so bajerji in ribniki, ki leže prazni in brez koristi, otroci se kopljejo v njih, zelene alge, trava in bičje rastejo v njih. Po travnikih teče potok z lepo čisto vodo, iz polja prinašajo nalivi vanj po-gostoma rodovitno vodo, toda vi puščate od Stvarnika vam poslano vodo brez vsakega haska. Pritožujete se v vasi nad visokimi občinskimi, cestnimi, šolskimi dokladami itd. in glejte, ako bi bili vi pametni in podjetni, vaša občina bi zamogla občinske stroške pokrivati iz občinskih dohodkov, morebiti bi še celo kaj preostalo, in ne bilo bi vam segati v lastne žepe. Zakaj puščate občinske ba-jarje in vode neizkoriščene ? Ali niso ribe zelo iskano in dobro plačano blago ? Oral ribnika mi je ljubši nego oral pšeničnega polja! O vi župani, duhovniki in učitelji, storite vendar kaj za domače ribarstvo! Oživite ribnike, potoke in reke z žlahtnimi ribami in skrbite s podukom in strogim izvajanjem postave za to, da se divji ribji lov, uničevanje ribjega zaroda, razdiranje drstišč zaznamuje in kaznuje kot greh in sramota, da se zamo-rejo ribe mirno razvijati. V šoli naj uči učitelj poznavati domače ribe: postrvi, lipane, ščuke, kal-niče, podesti, mrene itd., uči naj jih, kako se ribe goje in rede, naj goji v otročjih srcih ljubav do ribic, zimske večere naj porabi domači gospod, da v društvenem domu ali pri sebi doma ali pri poštenem sosedu pripoveduje zbranim možem, kako dobičkonosno je ribarstvo in zunaj pri potoku naj oba pokažeta, kako se ribe goje, dočim naj oče župan z vso strogostjo čuje nad varstvom rib. Verjemite mi, oče Dobrin, ribarstvo je za posameznike, kakor tudi za marsikake občine zlat tolmun, za mnoge bi pa še lahko postal, ko bi hoteli, ravno tako, kakor tudi sadjarstvo. Koliko stotov rib bi bilo mogoče odvzeti vsako leto vaškim vodam in koliko stotov dobrega sadja bi bilo mogoče nabrati iz drevja ob potih in cestah! V slabih časih je treba prijeti za vsak pripomoček, ki kaj donaša. Zato nam velja beseda: Ne klič’le vedno bolje čase — Vstvarte z delom si jih zase! Splošno. Bombaževimi iz borovega lesa. Ta se baje da dobiti po izumu konzula (zastopnika) severoameri-ških držav v Rajhenbergu. V krat- kem obstoji v tem, da se napravi iz lesa najpreje tanko oblanje, katero se v umivalnem aparatu skozi 10 ur izpostavi vroči pari. Nato pride masa v močan lug od sode in se pod močnim pritiskom segreva 36 ur. Na ta način se les izpre-meni v čisto celulozo; da dobi ta celuloza še primerno trpežnost, pridenemo nekoliko kastorjevega olja, kofeina in želatine. S primernim aparatom se da masa zvleči v niti in namotati na mo-tovilo. Na ta način napravljen umetni bombaž je tako po ceni, da naravni ne more niti od daleč ž njim tekmovati, obstoji pa ravno tako, kakor naravni bombaž (pa-vola) iz čiste celuloze, tako, da se oba proizvoda mej seboj v ničem ne razločujeta. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 31: (£. V. v Sk.) Je cestno blato, v katerem je tudi mnogo živalskih odpadkov, dober gnoj za vinograde in se sme istega takoj porabiti ? Odgovor: Tako blato je pač dober gnoj, toda takoj se ga ne sme porabiti, ker pride v vinograd mnogo plevela. Zato se ga mora pustiti dlje časa na kupu ter ga tudi z gnojnico polivati in vsake 2—3 mesece premetati. Vprašanje 32: (A. S. v M.) Kdaj se cepijo vrtnice ? Odgovor: V suho se cepijo janu-varija in februvarija ter se polože v gredice ali cvetličnjake ; sedaj se lahko cepijo v zeleno kot trte, julija, avgusta se pa okulirajo. Vprašanje 33: (J. K. v P.) Kako preženem miši in podgane iz hleva? Odgovor: To vprašanje smo že v lanskem „Nar. Gospodarju" obširneje opisali, za danes omenimo le, da v hlevih, kjer so koze, baje izginejo vse miši. Mogoče da ne prenašajo njihovega duha. Vprašanje 34: (F. P>. v B.) Kaka bolezen je kozavost ali kakor ji po Štajerskem pravijo „pikec" ? Napada samo trle ali tudi druge rastline? Odgovor: Ta bolezen je črni palež (sphaceloma ampelinum), ki napada le trtno listje in pozneje tudi jagode. Listje izgleda kot bi bilo poparjeno, na poletnem lesu napravlja izdolbine, na jagodah pa kakor neke hraste. Kjer ta bolezen močno nastopi, se jo mora pravočasno pokončati. Nekoliko se jo pakonča z modro galico enako kakor peronosporo, toda mnogo sigurneje se jo uniči z mazanjem eno in dvoletnega lesa s 40"/o zeleno galico (40 kilogramov na 100 litrov vode). Mazanje se mora izvršiti še prodno trle spomladi poženo. Vprašanje 35: (J. G. v M.) Kako naj zatrem mah na travnikih in ra-batah ? Kjer je veliko mahu, mi trava slabo raste. Odgovor: Da Vam trava slabo raste, kjer je veliko mahu, je pač samo ob sebi umevno. Mah naenkrat zatreti ne da bi sc trava poškodila, ni mogoče; pač pa se to v dveh do štirih letih doseže, ako se travnik vsako zimo ali spomlad večkrat z brano povleče ter izruti mah odstrani, pognoji potem z umetnim gnojem osobito s pepelom in mavcem in če se v vlažnih krajih voda odpelje. Na tako oskrbovanih travnikih postane trava v par letih prav močna in tečna. Co je redka, se nova poseje. Pozor! Pristnega belega, milečega in črnega istrijanca ima naprodaj Josip Križmanič v Tinjanu pri Pazinu. Oglas iz Istre! „Gospodarsko društvo* v Pazinu posreduje pri kupovanju vina. Opozorujejo se na to trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Kureličin Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru ima mnogo pristnega črnega vina liter od 15 do 20 kr. in Itefoška liter od 20 do 21! kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup. Zeljno seme, za 40 kr. ali 80 vin., na kilo pa po 32 K pri Ignacij Mercina, Zg. Kašelj p. Zalog ali pri „Gospodarski Zvezi" v Ljubljani. 30 orehovih drevesc V0k^,/2]rr do 25 mm debeliti po 50 vin. kos proda Ludovik Ševar, Rakek. Prinnrnika co ■ Vzajemna zavaroval- n ijJUl uua oc . požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke : Ijubljana, Medjatova hiša. Plemenskega bika Kjfa'S?: sanega proda Andrej Dolenc, Dravlje št. (i pošla Šiška. Belo vipavsko vino, dobro, posestnikili v Batujah in Selu Gena je 31—33 K liekt. Postaja drž žel. Batuje. Pojasnila daje župnik v Batujali pošta Črniče. Tkfl 7fi|i izvrstnega naravnoga vina, istri-I KU £011 janca črnoga i beluga kupiti, neka se naravnost obrne na posestnika in kmeta Venceslava Križmanlč v Ježenju, pošta : Tinjan, Istra, kateri se obveže za odgovarati sa pismi in na zahtev pošilja PrnHa co polovnjakov letošnjega I I UUa OO dobrega haložana (vina. ki je rastlo v dalčč okrog znanih haloških goricah na Spod. Štajerskem). Cena je liter po 17—19 krajcarjev ali 34—38 vinarjev. Na zahtevo se pošlje uzorec. Pojasnila daje „Gospodarska Zveza* v Ljubljani. Čez 5000 amerikanskih ključev za suho cepljenje bi rad kupil Ivan Novak, sv. Urban pri Ptuju, Štajersko. Kdor bi jiti hotel kaj prodati, mu naj naznani. 7imn za postelje in konjsko opravo, raz-vrnili |jčne kakovosti izdeluje Jos. Knilic 183 5—2 Stražišče pri Kranju. Kupi S6 oprava za manjšo trgovino. Prnrla co ■ Supa in svinjak, otepi, pše-r i uua »c. nica in proso. Kje J — pove „Gospodarska zvcza“. on nnn enoletnih dobro vkoreninjenih vu.uuu ptiparija portalis 2 kroni sto — 10.000 Vitis rupestris 3 krone sto 300 visokih orehovih dreves po 20—70 v. komad. 300 češpljevih drevesc po 20 v. vse line vrste vrtnic, amerikanski špargelj, sadeže od vrtnih jagod (Lasolans Nohte). 50 centov rudečkaste kozje repice za kenje 20 krj 3 krone — 100 kg 10 kron ima na prodaj J. N. Koprivc v Artičah pri Brežicah, Štajersko. Finhiin se ^a*'1 vei"j' *n manjši z lesenimi UUUIJU jn železnimi obroči, kakor tudi če-briči, brente brenlače, barigle, puterlii in žlice iz javorovega losa v različnih velikostih. 173 ti—4 Naročila izvršuje točno in po najnižji ceni Anton Peterlin posestnik v Dolšaku pri Bohu, pošta Velike Lašče. Opreznost nikoli ne škoduje! V prid našim častitim gospodinjam opozarjamo iznova na to, da je priljubljena Kathreinerjeva Kneippova slatina kava, ki se je že več kot deset let povsod obnesla za izvrstno, pristna samo v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko „Župnik Kneipp“. Samo ta Kathreinerjeva Kneippova slatina kava ima vonj in okus zrnate kave; zato pa dela kot primes pijačo finejšo, prijetnejšo in prikupnejšo. Tudi če Kathreinerjevi Kneippovi slatini kavi ne dodaš zrnate kave, je izredno okusna in edino primerno nadomestilo zrnati kavi. Kar se odtehtuje in prodaja odprto, je vedno zgolj opražen ječmen ali pivovarski slad, nikoli pa ne Kathreinerjeva kava. Trgovina in obrt. Trgovina. Trgovske novice. A v s t r i s j k a trgovska zbornica v Avstraliji vsta-novila se je v Melbourne, ter daje trgovcem iz Avstro-Ogerske vsa potrebna pojasnila glede trgovine z Avstralijo. V ruski žitni trgovini nameravajo sedaj vpeljati vagu po gramih in mero po litrih mesto dosedanje ruske vage in mere. Blagovni promet z Ogrsko. V mesecu aprilu letos je presezala vrednost našega izvoza na Ogrsko za 8 milijonov kron ono uvoza iz Ogrske. Obrt. Ustanovni shod obrtne zadruge v Železnikih. V nedeljo 17. maja 1903 po-poludne se je vršil v gostilniških prostorih gosp. Kordeša ustanovni shod obrtne zadruge za selško dolino v Železnikih. Sklicatelj shoda je bil g. Žumer, kateri je bil izvoljen predsednikom shoda. Gosp. Žumer je pozdravil navzoče, pov-darjal, da je veselo znamenje, da se obrtniki prebujajo, in da ga veseli, da se je zbralo toliko obrtnikov, češ „še nikdar ni bilo to-toliko obrtnikov skupaj v Želez- nikih“. Iz Ljubljane došli svetnik trgovske in obrtne zbornice gosp. Kregar je nato govoril o pomenu in o koristili obrtnih zadrug, obrtne zveze za Kranjsko, obrtnih nadaljevalnih šolah itd. Razložil je pravila obrtnih zadrug ter pozival navzoče, naj izvolijo odbor, kateri bo vse potrebno preskrbel, da vlada potrdi pravila in da, kakor hitro se to zgodi, skliče prvi občni zbor. ZADRUGA Zvezlna skupščina. (Nadaljevanje.) 5. Poročilo o centralni blagajni. O centralni blagajni poroča njen ravnatelj g. Rožman sledeče: Po naročilu visokega e. kr. poljedelskega ministrstva oskrbujemo denarno sporavnavo med svojimi članicami, v kojo svrho je pričela s 1. januvarjem 1903 poslovati „Centralna blagajna.“ S tem se je spopolnila „Gospodarska Zveza11, koja toraj nudi — edina na Slovenskem — svojim članicam vse, kar se more od takih zvez zahtevati — spopolnilo sc je pa tudi slovensko zadružništvo. Da je bila „Centralna blagajna11 potrebna, dokazala je že sedaj, čeravno še le četrti mesec posluje, 126 zavodov se je poslužuje in znaša dosedanji promet čez 5 milijonov kron. Seveda se je morajo posluževati vse naše posojilnice, in sicer ne samo iste, ki denar rabijo, temveč tudi iste, kojim denar preostaja; to je dolžnost, ki jim jo nalaga zadružna disciplina; brez zadružne discipline ni mogoče urejeno zadružništvo, torej pač moramo tirjati, da je nobena naša članica ne krši. Poslovanje pri „Centralni blagajni11 je jako praktično urejeno in ne provzroča članicam mnogo pisarij; če se denar naroči, izpolni se tiskovina-dopisnica, ko se denar prejme, se potrdi zopet po dopisnici in če se odpošlje, se naznani istotako po dopisnici. Seveda morajo biti naročila, potrdila in naznanila pravilno podpisana in se na nepravilna naročila ne ozira. Vse vloge na tekoči račun za-obrestujejo se po 4 °/o in sicer od dneva vloge do dneva vzdigc, torej nimajo posojilnice, ki dajejo samo 41/a °/o — a zaobrestujejo na cele mesce — nikake zgube, če ravno plačujejo tudi rentni davek. Kiedit na tekoči račun daje se proti 5 °/o obrestim, tudi te obresti zaračunamo od dneva (izplačila) do dneva (povračila), tako da celo one posojilnice, ki dajejo sama posojila nad 5°/o obresti nič ne zgubijo, temveč le pridobijo. Prejem vsake denarne pošilja-tve potrdimo v našem strokovnem listu „Nar. Gosp.11 Za to imamo posebne vzroke. Naš list je strokoven list, namenjen splošnemu gospodarstvu in posebno še zadružništvu, če pa hoče list ta svoj namen povsod doseči, se mora povsod čitati — kar se tudi zgodi — a so izjeme med našimi članicami, ki list spravijo nerazrezan na kakšno prašno omaro, oziroma ga nekatera kmetijska društva porabljajo za zavijanje blaga, ga torej sicer tudi v nekake zadružne svrhe porabljajo (veselost) — as tako porabo se ne doseže pravi namen. Sedaj pa vendar le morajo list prerezati, da najdejo potrdilo svoje denarne pošiljatve, in če je že razrezan, se prične tudi čitati, in če se prične čitati, se ne preneha pred koncem, saj prinaša list vendar le same podučne, zanimive in koristne članke. Gospod deželni poslanec Jaklič povpraša, kedaj da se morajo plačati „Centralni blagajni11 obresti od danih kreditov •— oziroma, če se morajo v naprej poravnati. Poročevalec odgovarja, da se sicer ne zahteva, da bi se take obresti v naprej plačevala, a nam je jako ljubo, če se zgodi. Vič. g. Zabret vpraša, ali ni bolje, da pošilja „Centralna blagajna11 denar potom poštne hranilnice, kakor v denarnih pismih, ker se prihrani nekaj stroškov. Poročevalec odgovarja, da pošiljamo denar tudi potom poštne hranilnice, če se to želi, sicer pa se je treba ozirati na male pošte, ki nimajo vsikdar zadosti gotovine, se torej izplačilo zavleče, tudi se morajo taka naročila poslati več dnij prej — in ker zaobrestujemo od dneva do dneva, zgubi zavod pri takem pošiljanju denarja za par dnij več obresti in te obresti so navadno večje, kakor stroški denarnega pisma. 6. Izprememba pravil. Predsednik vlč. g. dr. Krek pojasni potrebo premembe pravil, pravila naj se premenijo v sledečih §§: § 1. z ozirom na novi revizijski zakon se določi „Zvezin11 okoliš. § 2. ad I. al. f.: z ozirom na „Centralno blagajno11 se nadomesti prejšnje besedilo te točke z besedilom, ki se je v to svrho določilo med c. kr. ministrstvom in pa glavno zvezo. Vrh teh prememb se upelje „Zvezino nadzorstvo11 — obstoječe s 3 članov; delokrog tega je določen v zadružnem zakonu. Vse predlagane premembe se soglasno odobrijo. 7. Poročilo o kmetijskem zadružništvu. C. g. agronom Pengov podal nam je v daljšem krasnem govoru jasno sliko kmetijskega zadružništva ; označil je pomen in važnost istega, ter v krepkih potezah na-črtal velikanski razvoj. Ker obelodanimo v bodočih številkah dobesedno ta velezanimivi — 150 ~~ in podučni govor, pripomnimo tu samo, da so skupščinarji z največjim zanimanjem sledili njegovim izvajanjem in se je konečno izrekla č. gosp. govorniku iskrena zalivala. 8. Slučajnosti. Predsednik vlč. g. dr. Krek predlaga z ozirom na zasluge, koje ima visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo za naše zadružništvo da odpošlje skupščina ekscelenci gosp. poljedelskemu ministru brzojavko, kar se enoglasno sklene. Na to zaključi g. predsednik zvezino skupščino. Enketa. Dne 13. maja 1903 vršila se je v c. kr. justičnem ministerstvu na Dunaju enketa, v kojej se je posvetovalo o izvršilni naredbi k novemu revizijskemu zakonu, katero namerava izdati ministerstvo ob enem z zakonom, kar se bo zgodilo prilično koncem junija 1903. Predsedoval je sekeijski šef ekscelenca dr. Klein; vdeležili so se enkete prizvani zadružni strokovnjaki s cele Avstrije kot zastopniki istih pojasnil deželnih odborov, ki imajo smisel in srce za zadružništvo — in kot zastopniki pojedinih zadružnih zvez. Gospodarsko zvezo zastopal je ravnatelj njene „Centralne blagajne11 gosp. Kožman. Pri tej enketi se je prav močno čutilo, da „Revizijski zakon11 ne bo imel vse tiste zdravilne moči, o koji smo sanjali. A vsaj nekaj smo dosegli, in ta nekaj bo moral zadostovati, dokler ne dobimo kaj boljšega. V prihodnji številki priobčimo celi zakon, kakor se je sprejel in spregovorimo o njem tudi par besed. Računski zaključki za 1.1902. Še je nekaj naših članic, ki nam do zdaj niso vposlale računskega zaključka za leto 1902. Pozivamo, da nam ga brzo do-pošljejo, ker bi radi že tekom prihodnjega meseca sestavili letopis. Podpišite pole. Poslali smo pred skoraj dvema mescema vsem našim denarnim zavodom tiskovine za pole, na kojih bi nam naj vposlale lastnoročne podpise pojedinih članov načelstva, ali vsaj istih, ki redno podpisujejo naročila in potrdila in naznanila za Centralno blagajno. Nujno rabimo te podpise, ker presojamo na podlagi istih formalno pravilnost naročil denarja itd. Pogrešamo še danes precej podpisnih pol — naj se nam takoj vpošljejo, kar bi sicer morali z malomarnosti dotičnih zavodov izvajati posledice, ki bi pa zadele ravno dotično zadevo samo. Obresti v tekočem računu prejetih kreditov. „Centralna blagajna11 si pri nobenem danem kreditu ni takoj odračunala obrestij, oziroma ni izrečno zahtevala, da se vnaprej plačujejo, kar pa nekaj naših vrlih članic ni vpoštevalo, temveč so nam obresti že davno plačale. A takih zavodov je jako malo, večina še obrestij ni poravnala. Ker se pa približuje prvo poletje svojemu koncu, opozarjamo, da se naj dolžne obresti čim prej poplačajo. Podlistek. Dragi prijatelj! Pisal si mi list — evo ti tiskanega odgovora. Kar v uvodu pretakaš med vrstami cele potoke najdebelejih solz, ki jih zmore normalno razvit človek Tvoje takozvane najlepše moške starosti, — in vrste same, med katerimi pretakaš tiste grenke potoke, nekam obupno tožijo in javkajo, ker Te je „vis maior“ porinila v kraj, v kojega si nisi nikdar želel. In ne samo kot človek tožiš, temveč posebno kot delaven zadrugar, ki je v svojem dosedanjem bivališču in okolišu z napornim delom vdomačil in vtrdil zadružništvo, da že rodi sad — — sedaj si prišel v kraj, kamor še niti najmanjši žarek zadružne misli ni prisijal . . . Skoraj nevrjetno zveni ta Tvoja trditev, saj ni mogoče, da bi se našel na Slovenskem kak kot, in če bi bil še tako skrit, v kojem bi se o zadružništvu nič ne vedelo. Bilance. Posojilnica v Križevcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: stanje začetkom 1.1902 123, v letu pristopilo 32, odpadla 2; koncem leta 1902 153. Deleži: stanje začetkom 1. 1902 K 224, prirastlo K 64, odpadlo K 4, stanje koncem 1. K 284; odpovedano: 0. Denarni promet : K 115.733 24. Imetje (Aktiva) K h Izgutia (Pasiva) K h Inventar 344 73 Deleži 284 Posojila 1 51.776 — Hranilne vloge s kapitalizova- Ostale obresti 114 — nimi obrestmi 55.865 32 Tekoči račnn 1.521 13 Predplačane obresti posojil . 354 03 Nalož. denar pri drudih zavodih 900 — Rezervni zaklad 523 13 Obresti od nalož. denarja . . 54 02 čisti dobiček 397 80 Gotovina 31. decembra 1902 . 2.714 40 ' 57.424 28 57.424 28 Hranilnica in posojilnica v Mengšu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1902. Člani: začetkom leta 338, v I. 1902 pristopilo 51, odpadlo 10, koncem 1. 379. Deleži: stanje začetkom leta K 676, prirastlo K 102, odpadlo K 20, slanje koncem leta K 758; odpovedano: 15. Denarni promet: K 257.031 06. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 120.579 Deleži 758 Naložen denar 82.060 75 Hranilne vloge s kapitalizova- Inventar premični .... 113 40 ni mi obrestmi 202.302 20 Zaostale obresti posojil . . 706 24 Rezervni zaklad 3.545 50 Obresti del. pri Zadr. tiskarni 70 — Cisti dobiček 919 83 Delež pri „Gospodarski Zvezi" 1 000 — Delež pri „Ljud. pos." . . . 4 — Gotovina 31. decembra 19012 . 2.992 14 207.525 53 || 207 525 53 II 1 II Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno letu 1902. Člani: začetkom 1.86, v teku 1.1902 prirastlo 46, odpadel 1, konec 1. 1902 131. Deleži: stanje začetkom lela K 172; vplačano K 92; izplačano K 2; stanje koncem 1. 1902 K 262; odpovedano: 2. Denarni promet; K 122.727’54. Imetje (Aktiva) j K h Izguba (Pasiva) K h Posojila j 52.415 Naloženi denar 18.694 Inventar premični .... ji 245 Zaostale obresti posojil. . . 90 Gotovina konce leta 1902 . . jj 5.370 50 01 34 14 Deleži Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi .... Predplačane obresti posojil . Rezervni zaklad čisti dobiček 262 75 753 297 383 118 | 1 76814 99 76.814 99 1 Ker pa vem, da ne lažeš, oziroma pretiravajo neresnice ne pišeš, Ti moram verjeti. In to je krivo, da ne najdem niti jedne tolažilne besede, ki bi Ti jo poslal v poboljšek v Tvoj novi kraj — nasprotno — ne jezi se — jaz sem jako vesel, da Te je ona „vis maior“ porinila tje! Delaven zadrugar si — torej pač ue boš miroval, temveč se posvetil zadružnemu delu; sejal boš seme zadružništva tam v tistem svojem novem bivališču in ker si tudi skušen zadrugar, bo pač to seme prav dobro vskalilo. Kot skušen zadrugar ne boš samo zbudil zadružništva, temveč se bodeš oziral na tamošnje razmere in potrebe, ker le take zadruge nam morejo koristiti, ki so primerne razmeram in potrebam. Povsod pa je treba kreditnih zadrug — v vsaki fari — v vsaki večji občini moramo imeti posojilnico--------- torej sem popolnoma prepričan, da me prav kmalu povabiš na ustanovni občni zbor tamošnje posojilnice — in takrat, dragi prijatelj, govoriva kaj več o zadružništvu, ki je vendar le edino pravo sredstvo, s kojim se še da naš propadajoči kmečki stan rešiti. Da si mi zdrav! Tvoj Jaka. Listnica. Fortuna st. 5. I. Gr. p. V ... Na anonimne dopise se ne moremo ozirati, naznanite nam torej svoj naslov, če želite, da vposlano priobčimo. Hranilnica in posojilnica v Št. Petru (Notranjsko), registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1902. Člani: začetkom leta 321; v 1.1902 pristopilo 35, odpadlo 6, koncem leta 350. Deleži: stanje začetkom leta K 642; prirastlo K 70, odpadlo 12, koncem 1. 1902 K 700 ; odpovedano: 6. Denarni promet: K 419.970 65. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K b Posojila Naložen denar Inventar premični .... Inventar nepremični .... Zaostale obresti posojil. . . Gotovina 31. decembra 1902 144.400 71.869 200 30.841 3.229 2.109 76 99 18 48 81 Deleži Hranilne vloge s kapitalizova- nimi obrestmi Predplač. obresti posojil . . Rezervni zaklad Cisti dobiček . . i . . . 700 247.321 385 3.747 497 | 1 252.651 22 252.651 22 f 1 Denarni promet. Na tekoči račun so nam sledeči zavodi: vposlali Kandija hran. in ros. (9.5) K 7500 — Sorica „ „ „ 3428-66 Srednjavas „ „ » i> 2400- - Tržič „ „ n 1000 — Vipava „ „ n (10.5) „ 7000.— Tunice „ „ » » 1200 — Domžale „ „ >1 » ,800 — Tržič „ „ „ (12.5) „ 1*200 — Stari trg km. „ „ „ » n 5000-- Metlika hran., n » » 1709554 Mrija Ij. „ „ n (13.5) „ 2660-— Smlednik „ „ » (14.5) „ 241889 Rob „ „ >» n n 5000 — Tržišče „ „ n n 400-— Škofjaloka Ij. „ M (15.5), 1000"— Tržič hran. „ n (16.5) „ 600'— Sorica hran. in pos. (16.5.) K 6475 28 Srednjavas „ „ » » n 2000'— Domžale hran. „ n » » 1000'— Gojzd „ „ n n n 700'— Jesenice , „ n »n 2000’— Idrija Ij. , „ n n » 1936'48 Naklo *„ „ n v n 200 — Žiri , „ » (H-5) „ 2000 — Tržič „ „ n (19.5), 462-80 Dobrunje , „ n n » 3000-— Rove „ „ # v M 1800 — Idrija lj. „ „ „ (21.5) „ 1000-— Št. Jur p. K. „ „ w n » 1200 — Sv. Kunigunda n n n 3000' — Tržič hran. „ « (23.5) „ 1200-— Izlake „ „ * (24.5), 3000'— Škofjaloka „ „ n » w 1000- — Idrija lj. „ „ » n n 800"— Sorica „ „ n n n 3219 52 Semič „ „ n n n 2000-- Struge „ „ » » n 700-— Domžale „ „ n » » 1000 — Horjul „ „ » n n 1000-— Opomba; Prav resno opozarjamo vse naše denarne zavode, da nalagajo ves svoj odvečni denar le v našo „Centralno blagajno" — in le pri naši „Centralni blagajni* kredit iščejo; članice ki se ne ravnajo po tem načelu, grdo kršijo nam prepotrebno zadružno disciplino in s tem stvari zelo škodujejo. Sicer pa nam bo nudil novi revizijski zakon sredstva, da se taki nedostatki odpravijo — a upamo, da nam jih ne bo treba uporabljati. VABILO na VI. redni občni zbor „Kmetijskega društva v Horjulu, reg. zadruge z omejeno zavezo", kateri se vrši v nedeljo dne 7. junija 1903 ob 3. uri popoldne v društveni hiši v Horjulu h. št. 94. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa za I. 1902. 3. Volitev 5. članov načelstva po § 20 pravil. 4. Volitev 5 članov nadzorstva po § 30 pravil. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Odbor. V Horjulu, dne 17. maja 1903. Op.: Po § 14 društvenih pravil je od 10. maja 1903 vsaki mu Članu društveni račun na razprcgled razpoložen do 7. junija 1903. v društveni pisarni. Hranilnica in posojilnica v Tomaji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za pelo upravno leto 1902. Člani: v računskem letu pristopilo 39, odpadlo 0; koncem leta 1902 304; deleži K 608; odpovedano 0. Denarni promet: K 72.324-98. Imetje (Aktiva) K h Izg-uba (Pasiva) K h Inventar Posojila Zaostale obresti Nal. denar pri druzih zavodih Delež „Gosp. zvezi“ .... Gotovina 31. decembra 19051 . 183 45.082 620 10.800 200 . 2.069 72 53 16 36 Deleži Hran vloge s kapital, obrestmi Prcdplačane obresti posojil . Rezervni zaklad Cisti dobiček 608 56 290 325 1.055 676 77 86 09 05 58.955 77 58.955 77 Hranilnica in posojilnica v Vipavi, registrovana zadruga z neom. zavezo, za sedmo upravno leto 1902. Člani: začetkom 1. 943; v I. 1902 prirastlo 110, odpadlo 21, koncem I. 1032. Deleži: začetkom leta K 1.886, prirastlo K 220, odpadlo K 42; stanje koncem leta 1902 K 2.064; odpovedano 0. Denarni promet: K 943.53006. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 625 136 25 Deleži 2.064 Naložen denar 14-361 77 Hranilne vloge s kapilalizova- Obresti naloženega denarja . 674 45 ni mi obrestmi 554.876 43 Inventar premični 1.867 68 Izposoj ila 94.000 — Inventar nepremični .... 21.048 06 Predplačane obresti od posojil 3 662 50 Zaostale obresti izposoji! . . 4.537 47 Rezervni zaklad 13.512 22 Gotovina konec leta 1902 . . 4.694 16 Cisti dobiček j 4.204 69 672.319 84 672.319 84 || Kmetijsko društvo v Leskovcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za tretje upravno leto 1902. člani: vi. 1902 pristopili 3, izstopil 1; koncem 1. 1902 265 s vplačanimi deleži K 3104; odpovedano: 4. Denarni promet: K 49.375 15. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri družili zavodih 210 Deleži Vrednost blaga 6 075 — Neizplačane obresti deležev 273 29 Terjatve na blagu pri za- Izposojila .... 11.960 družnikih 1 029 98 Dolg na blagu'nezadružnikom 1.600 Vrednost inventarja .... 1 011 — Dolg na obresti ud izposoji! 12 „ hiše št. 2 in 17 . 9.073 07 Rezervni zaklad . 849 1)7 Pred pl. obresti od izposoji 1 . 48 — Obresti rezervnega zaklada . . 38 45 Gotovina konce leta 1902 . . 532 50 Cisti dobiček 141 84 17.979 55 17.979 55 . Kmetijsko društvo v Vipavi, VABILO registrovana zadruga z omejeno zavezo, za tretje upravno leto 1902. člani: v 1. 1902 pristopilo 35, izstopilo 5; koncem leta 1902 220 s vplačanimi deleži K 2.017; odpovedano: 4. Denarni promet: K 72.943-87. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri družili zavodih I Vrednost blaga * Terjatve na blagu pri zadruž- nikia Tejalve na blagu pri neza- družnikih Vrednost inventarja premič. „ » nepremič. Gotovina 31. decembra 1902 . 226 13.975 8 2S2 3.358 3 700 5 284-89 97 48 45 74 39 87 Deleži Izposojila Dolg na blagu zadružnikom . Dolg na blagu nezadružnikom Dolg na obresti od izposojil . Rezervni zaklad Obresti rezervnega zaklada . čisti dobiček 2.017 24.200 2.883 3.785 1.200 208 10 612 27 68 98 40 57 34.917 90 34.917 90 k občnemu zboru „Mlekarske zadruge v Cerknici, regi-strovane zadr. z omej. poroštvom", ki bode v nedeljo dne 7. junija 1903 ob polu 4 uri popoldne v dvorani hranilnice in posojilnice v Cerknici. Dnevni red; 1. Poročilo predstojništva. 2. Predložitev in potrjenje računa za I. 1902. 3. Volitev enega člana predstojništva. 4. Volitev enega člana nadzorništva. 5. Slučajnosti. V Cerknici, dne 14. maja 1903. Prcdstojništvo. Mlekarska zadruga na Rovih, VABILO registrovana zadruga z omejeno zavezo, za prvo upravno leto 1902. Člani: v I. 1902 pristopilo 85; koncem I. 1902 85 s vplačanimi deleži K 541; odpovedano: 0. I. občni zbor Denarni promet: K 32.642-49. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K T h Nal. denar pri druzih zavodih Obresti od naloženega denarja Terjatve na blagu pri zadružnikih za ročke .... Vrednost inventarja .... Delež pri „Gospodarski zvezi' „ „ posojilnici na Rovih Predplačane obr. od izposojil Gotovina konec leta 1902 . . 291 3 268 3.336 200 2 45 257 64 60 22 96 24 Deleži Izposojila Dolg na tiskovinah .... „ „ inventarju .... „ za uredbo mlekarne . . Cisti dobiček 541 9 000 27 794 1 000 41 56 49 61 4 404 66 4.404 66 II 1 .Hranilnice in posojilnice na Gorah nad Idrijo, registrevane zadruge z neomejeno zavezo, dne 7. junija 1903 ob 3. uri po-poludne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za 1. 1902. 3. Volitev nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na I. Tržiško delavsko konsumno društvo, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 5, izstopila 2; koncem leta 1902 89 s vplačanimi deleži K 759’50; odpovedano: 2. Denarni promet: K 40 162 34. I. redni občni zbor „Mlekarske zadruge v Dolskem, reg. zadruge z omej. poroštvom11, kateri se bode vršil dne 7. junija 1903 ob pol 4. uri popoldne v Kamnici v prostorih načelnikovih. Imetje (Aktiva) K j h Izguba (Pasiva) K F h Vrednosf blaga Terjatve na blagu pri zadruž. Vrednost inventarja . , . Delež pri „Gospodarski zvezi' Gotovina konec leta 1902 . . 2 126 748 363 20 1 106 02 47 16 Deleži 1 Izposojila . . Dolg na blagu nezadružnikom | Neizplačane obresti izposojil . 1 Rezervni zaklad Obresti rezervnega zaklada . Čisti dobiček 759 400 2.405 20 410 10 328 50 22 63 15 15 4.363 65 4 363 65 1 1 1 Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računov za I. 1902. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. V slučaju, da se ne zbere v določenem času zadostno število udov, se drug zbor vrši pol ure pozneje, ne glede na število udov udeležencev. ^ E o- Zu Hl XD poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec april 1903. Denarni Hranilne vloge Posoj i la O > | Hreifimki Izdatki g 1 I m o promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno -sjs -C/D -o K V K V K V K V K V K V K V Badema ? Beram Blagovica .... ? 6822 24 5280 12102 24 6740 2080 76 Bled za blejski kot . 9825 58 10819 — 20644 58 3046 61 994 — 8970 —. 4300 — 61 Bloke 13294 76 17534 10 30828 86 4344 — 6376 69 9520 — 1270 — 282 Borovnica .... Buzet ? 12075 69 11189 46 23265 15 4694 — 1532 20 9030 — 980 — 152 Cerklje ? Cerknica Cerkno ? 21053 99 18340 13 39394 12 12270 12 10731 22 7480 — 2360 — 531 Češnjica 16061 26 14818 36 30879 62 4696 — 10589 36 3910 — — — 130 Crnivrh 4364 28 3251 43 7615 71 970 — 1262 62 1900 — 750 — 161 Dobrepolje .... Dobrunje . . . . . ? 26448 20 27111 61 53559 81 14733 — 7119 94 13481 46 5220 18 510 Domžale 12889 06 11728 47 23617 53 6597 22 3882 41 540 — 2992 — 161 Frankolovo .... 29127 89 28196 62 57324 51 1022 62 12867 40 2654 — 1701 16 127 Gojzd ...... 2493 77 2403 09 4896 86 2061 — 99 — — 430 — 48 Gore 782 22 60 — 842 22 630 — — T~ 60 — 108 97 46 Gorica cent. pos. . . Gorje ? 18911 33 16874 82 35786 15 16332 10921 93 5719 48 1650 283 Horjul Hrenovice .... ? 9938 73 8967 46 18906 19 4583 50 3317 62 1923 52 3851 79 294 Idrija ? Ig 11988 21 12386 56 24374 77 6376 — 4901 10 2470 ■ 1406 52 171 Izlake 13055 25 11976 06 25031 31 7662 40 3023 09 3917 97 1320 — 145 Jesenice 13360 39 11703 70 25064 09 3617 31 5100 — 1300 — 350 — 170 Kamnik Kanal ? 9197 69 8781 35 17979 04 7212 95 5624 66 3000 1785 v> Kandija Kazaze P 32521 52 28349 48 60871 — 24470 32 11454 88 8645 ' 1875 — 901 Košana Kranjska gora . . . P 4640 24 4942 44 958? 68 1817 44 4373 30 440 1430 227 Križevci Laško P 33992 14 31665 37 65657 51 3140 — 10478 32 17370 — 4355 — 162 Leskovec 387 12 1337 35 1724 47 130 — 706 — 026 25 210 — 179 Leskovica .... Livade P 1825 40 2863 11 4688 51 996 — 1540 71 300 — 780 — 84 Ljubljana — ljud. posoj. 1243561 36 1324557 97 2568119 33 316783 35 232324 43 116362 32 39431 70 1535 Ljubno P Marenberg .... Marezige P 598 480 09 1078 09 60 430 74 73 185 Medulin 3781 32 4449 47 8230 79 2999 73 3737 70 698 80 719 19 276 Mengeš 8673 83 8760 56 17434 39 7665 — 7139 40 1230 — 560 — 397 Metlika Mošnje P 22505 72 21394 12 43899 84 18225 46 10239 45 7070 — 3166 489 Naklo Osap P 711 06 549 33 1260 39 9 — 248 93 — — 400 42 Pišece Planina P 1087 10 633 58 1720 68 974 40 420 200 100 77 Polhov-Gradec . . . 4291 50 4187 08 8478 58 1822 — 2775 62 1400 — 710 — 136 Poljane 18016 73 17100 76 35117 49 12768 85 9097 90 5110 — 760 — 408 Pulj 28140 97 33709 18 61850 15 20984 19 10168 64 16625 05 4627 — 1675 Kadeče Kečica P 17519 77 15773 44 33293 21 2919 — 5193 80 10223 92 3543 68 427 Renče Ribnica P 48469 90 50771 79 99241 67 20922 30 8823 81 6400 26670 239 Ricrnanje Rob P 19777 80 15127 75 34905 55 10804 7414 10 7640 800 157 Roč ? Rova Rovte P 7449 54 6583 95 14033 49 4475 — 1160 12 2250 — 2680 — 210 Selce 5896 25 5822 91 11719 16 4592 10 3662 23 2000 — 170 — 297 Semič 11089 98 10375 55 21465 53 3004 84 7986 02 1200 — 400 — P Senožeče Sevnica P 1901 39 1751 30 3502 60 1610 840 272 155 —- Preiernki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila ° S '> § Ime vloženo vzdignjeno dano vrnjeno -C/D >o K V K V K V K V K V K V K V Sinčavas ? Skrilje ? Smlednik 290 83 1265 1555 83 287 83 11 Sorica 31 4401 31 8802 62 3160 — 1420 — 900 - - — 13 Srednjavas 17209 04 14802 15 32011 19 8044 82 2317 87 9130 — 5445 — 367 Staraloka 14324 86 10392 56 24717 42 7471 ' 3770 29 600 — 4200 — 214 Stari grad . . . . ? Stari trg (za januar). . 26163 61 21043 63 47207 24 14499 12280 77 2090 — 8072 ? „ „ (za februar) . 14465 12 17047 83 31512 95 7686 — 6201 32 2210 — 5210 — p » „ (za marc) . . 22139 45 21283 35 43422 80 19605 — 7143 79 4300 — 1850 — p » „ (za april) . . 28782 54 26522 43 55304 97 24040 — — — 10820 — 3960 — p Struge 1640 60 1910 08 3550 68 1230 — 570 — 330 — 200 — 33 Sv. Ema ? Sv. Jakob ob Savi . . 2944 18 2877 06 5821 24 1310 1019 89 200 400 127 Sv. Jurij ob j. ž. (za marc) 13923 34 14184 97 28108 31 4237 — 3918 28 235 — 4500 — 156 „ „ (za april) 13059 99 8627 58 21687 57 11191 70 1687 30 900 — 200 — 158 Sv. Jurij pri Kranji . . 12708 11 12693 85 25401 96 2758 — 3478 73 6270 — 3400 — 210 Sv. Križ pri Kostanjioi . 4876 60 8634 56 13511 16 420 — 644 50 7911 — 3710 62 615 Sv. Kunigunda .... 3080 29 3091 64 6171 93 3000 26 862 — — — 20 — 63 , Lenart . . . . ? Šebrelje 5074 73 4054 08 9128 81 1002 2100 25 1751 95 424 92 Škocijan 6346 85 7151 70 13498 55 5647 — 1478 23 3825 — 400 — 455 Škofjaloka 9750 40 7878 77 17629 17 5018 - ' — 800 — — — 26 Šmarije 3355 07 3233 12 6588 10 2502 40 1372 32 800 — 750 — 186 Šmartno 4944 10 4312 51 9256 61 3478 — 3058 86 1200 — 400 — 140 Šturije 10066 38 8419 06 18485 44 2002 40 3498 56 3785 — 1030 — 168 St. Ilj pod Tur. . . . 10243 15 8200 37 18443 52 7430 — 2168 — 3496 — 1080 — p Št. janž 891 42 887 28 1778 70 140 54 685 69 195 — 120 — 138 Št. Jernej 23877 96 21492 06 45370 02 6088 — 9116 04 7230 — 1855 — 453 Št. Peter ? St. Rupert 11053 16 10644 02 21697 18 6634 1470 3410 1740 181 Št. Vid 11038 17 12324 91 23363 18 5979 — 5049 10 7239 — — — 375 Tinjan ? Tomaj ? Tomišelj 4517 4915 04 9431 05 2918 2094 05 2820 1400 303 Trebelno 6965 86 5574 37 12540 23 4400 — 863 56 704 — 1300 — 142! Trnovo 37988 66 80560 70 68549 36 7554 47 13946 39 16273 76 1604 75 646 Tržič 9871 46 8564 59 18436 05 3829 87 4659 68 2740 — 814 05 108- Tržišče 1563 02 1602 96 3165 98 1130 — 260 75 905 — — 88 Tunice 1900 86 1605 44 3506 20 1060 — — — 200 — 300 — 42 Velike Lašče (za marc) . 20420 59 19171 15 39591 74 14699 20 — — 8300 — 5600 — 32, » „ (za april) . 8702 33 7134 54 15836 87 6336 . — — 5300 — — — 36 Vipava 210102 41 237486 18 477588 59 26742 — 68661 68 16941 — 46623 — 1058 Višnjagora 13962 28 10819 50 24781 78 8790 — 2501 50 7100 — 876 52 268 Vojsko ? Vrhnika 82985 79 80130 45 163116 24 11829 23 4905 89 4106 880 184 Zagradec 6066 18 5288 56 11354 74 3113 — 482 35 3300 — 20 — 77 Zatičina ? Zg. Besnica 2321 08 2125 93 4447 01 860 380 180 1400 44 Zg. Tuhinj 2809 48 3600 30 6409 78 2538 — 1385 64 1200 — 180 — 145 Žiri (za marc) .... 8491 72 10678 42 19170 14 5296 — 6361 96 4300 — 2580 — p „ (za april) .... 16722 98 10678 41 27401 39 8794 — 6358 03 4300 — 4510 — p Zupa Raščane .... 13571 26 13571 26 27142 52 11204 11 11204 11 1194 — 100 — 83 Žužemberk 16002 70 13720 64 29723 34 8218 1168 60 7485 430 161 Opomba: Ker bi si mogel kdo pomen vprašanj pri pojedinih imenih nepravilno tolmačiti, omenimo, da ta vprašanja nič drugega ne pomenijo, kakor, da ni smo od doličnih zavodov prejeli mesečnih izkazov, čeravno smo vsem liskovine poslali. Ta vprašanja niso posebno lep okrasek našega pregleda, prosimo toraj nujno, da nam pošiljajo vsi naši denarni zavodi mesečne izkaze. VABILO na redni občni zbor „Kmetijskega društva" v Žužemberku, reg. zadr. z orn. zavezo, ki se vrši dne 14. junija t. I. ob 3. uri popoldne v stari šoli poleg župne cerkve v Žužemberku. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1902. 3. Dopolnilna volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnost. Načelstvo. VABILO na četrti občni zbor Gospodarskega društva v Trnovem, vpisane zadruge z omejeno zavezo, ki se bode vršil 21. junija 1903 ob 4. uri popoldne v novi društveni hiši s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za 1. 1902. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Volitev razsodišča. 7. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi člane načelstvo. Op.: V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi bil sklepčen, sklicuje s tem drugi občni zbor na 29. junija 1903 na istem kraju, ob isti uri in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal brez ozira na število udeležencev. Načelstvo. MIHAEL KASTNER, Ljubljana priporoča svojo najmnogovrstnejšo zalogo vedno sveže napolnjenih tu- in inozemskih mineralnih voda —..........vrelčnih pridelkov. Naj cenejša prodaja morske soli in soli za živino, voznine prosto na vsako železniško postajo. = Zgalnica za kavo = vedno sveže žgana kava, vsakdanje pošiljat ve po železnici in pošti. ige m—i =Zaloga petroleja in olja = za poljedelske in druge stroje ter mline. Ponudbe, vzorce in cenike na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto. „Gospodarska Zveza" v Ljubljani, Gradišče št. 1 naznanja, svojim udom, da ima vedno v zalogi vsa potrebna umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalijevo sol, solitar, superfosfat (koščeno moko) in Barthel-ovo klajno vapno. Naročila se točno izvršujejo! pF" Kupim lepe kolikor mogoče __________vej proste in zdrave bukove palice "Hi rezane 4X4 e>», 3X3 cm • dolge 1 m 50 cm, 1 m GO cm, 1 m 80 cm in 2 m 40 cm. Cena po dogovoru za kubik meter ali pa na kos oziroma na meter, franko postaja Darovnica, in sicer proti takojšnemu plačilu. Naročila naj se naslove: 186 x—1 FRAN ŠVIfiFI I tovornica stolov na Bregu, pošta In postilja inHli OilUULJ) Borovnica na Kranjskem. Delniška družba tovarne strojev N. HEID v Stockerau. Trijerji (čistilniki) za vsakovrstne namene s kovanimi plehi patent „Hcid“. Trijerji . »j za laneno seme, deteljo, rž, lečo in zšmšamir bob. Vprave za skladišča, posebno dober sistem in popolna izvršitev. Excelzior, mlin za šrotanje, pat. „Heid“. Lahek za goniti! Veliko naredi! Nizka cena ! Nad šestdeset prvin odlikovanj ! 171) 12—4- C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne »F- blagajne •'* prodala najceneje dobro znana tovarna blaeajnic M. Adlerstliigel založnik Raiffeisne vi h posojilnic Dunaj, I., Franz joseptis-Quai št. 13. (170) 24—9 0333aa333:30Q3J3JC?a3333:)3300a33a3Q3-:)OQQ.i Zarezane strešnike vštnene (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko * Cement) roman in portland glinaste peči in štedilnike j plOŠČe Za tlak) šamotne in cementne kot vse drugo stavbinsko bla^go ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah m) 10-2 3. P. Vidic i Comp. Ljubljana. i' Svetovnoznane kose in srpe „Hospodar“. Nedosežne karborundove In komndove osle. 180 8-4 Zahtevajte cenik vseh potrebščin! Društvo „Hospodar64 v Iluslopvvivh - H ranic, Moravuko. [ateniovane sprave za žveplanje trt jednostavno i duplo delajoč y ŠKROPILNICE PROTPs PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, LEILER m MlllUtJ H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 171 12—7 — 158 Zahvala in priporočilo!! Spoštovani gospod i. (ive) 21-4 P Pi^n|i lekar „pri angelju“ v Ljubljani 1 ILvUll) Dunajska cesta. Po večletne) uporabi pri svoje) živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in družili po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je Vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati. Z odličnim spoštovanjem And Kocjančič. P o d gora pri Gorici, drč 13. julija 1902. UST* Vsi kmetovalci se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce itd., obdržati zdrave, močne, ješče in debele, če se jim prime-suje k krmi Živinski prašek iz lekarne F»IOOOT.T „pri Angelju" Ljubljana, Dunajska cesta. En zavoj '/< kg 60 vin., 10 zavojev 4 K. Vnanja naročila po povzetju. Ivan Tfccbcl^ stavbeni in umetni ključavničar tt’ CeljI, Poljske ulice štev. 14. se priporoča za izvršitev v njegovo stroko spadajočih del, osobito pa priporoča svoje najnovejše patentovane strelne priprave e== ====== proti toči moji strelni možnarji so iz kovanega železa, ne pa, kakor pri drugih konkurenčnih tvrdkah, Vliti - (178) 10—4 varni so toraj proti ------razstrelbi. Brezplačni ceniki na razpolago. (H • © • Ul • @ • (H • f) 200 5trojeu u zalogi! Najboljše mlatilnice, gepeljne, trijerje, čistilnice (pajkelne), slamoreznice, mline in preše za sadje, fine kose, srpe in amerikanske kosilne stroje (Damo tudi na poskušnjo) in vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata po nizki ceni Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta I6. 185 6-t Slovenski ceniki brezplačno. ©•©•©•©•© Kadilci pozor! Najboljše svetovnoznane Jelske pipe" v Izvirnih oblikah zelo okusno izdelane, znotraj vzorno, na poseben, umetniški način izkovane, tako da je zamota nje nemogoče. Kadivec izkusi na svetu vse možne „patente16 pip, (oda nazadnje se vendar vrne k pravi Icclski pipi, ki mn edino more osladiti življenje. 181 x - 8 Nizke cene! Elegantna uprava! Zahtevajte ceniki T)ru5ttfc »50SP°der“ v Hustopečich-Hranic, Moravsko. Denar si prihranite, če vsakovrstne poljedelske stroje, orodja, šivalne stroje, trombe, eevi, kakor tudi mašinslto olje in motore, splošno za najboljše, priznane, kupite v zalogi Sranc Zemana, Po,ja^uab&. 24. NB. Kcdor mi preskrbi naročilu, odškodujem ga za njegov trud dobro!!! 182 7—2 — 159 Spretni zastopnici se povsod iščejo! cti <13 f=X, cti a cti C=L, cti f=3 03 C3 CZD O S ■3-i (Z) O Oh Svetovnoznana !!! Nad 350.000 v raM. Nad 600 prvih odlik.!!! rlBPi* ALF A-L A V AL-Separ ator-j i so najboljši posnemavci smetane je dobiti v 14 različnih velikostih, posnamejo od 40—‘2000 litrov v eni uri. Popolne oprave za mlekarne na roko in s silo, kakor tudi vse mlekarske stroje (172) 12—6 in posode. Popolne naprave za led in ohladitev za mlekarne, pivovarne, klavnice, mesarje od 450 do 300.000 toplin (kalorij). Najcenejša in najboljše delujoča ohladilna naprava. Akcijska liružlia ALFA-Separator, Dapaj. •metBstMmumBemmamaammmimmmammmammmmmmmmMmmmmmmamsst Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstrasse 26. ""iplf ,ALPAA Mitteilungen14 brezplačno, m . "M .1 Spretni zastopnici Se povsod iščejo! ^*0 o C/2 rz> o* •s o C/2 >-0 <=> 03 fc p*r po era bo ero. P3 m TNaJ izvvstnejši in pniznano najbol jši Stroji za mlatiti s patentova-nimi okroglimi in mazljivimi tečaji, na roko in na vilill ali z motorjem, vitelji (kopje) za napvego, mlini za čiščenje žila, trijerji, li trn 7 plugi iz jekla,brane,poljski valarji, stroji za sejanje ,Agricola‘, amerikanski stroji za košnjo in žetev, za mrvo, deteljo In žito, za obračanje mrve, grablje za seno in žetev. Preše za seno, slamo, vino, sadje in hidraulične preše. Mlini za grozdje, stroji za obiranje grozdja, mlini za sadje, brizgalnice za trte in rastline, priprave za sušenje sadja in prikuhe. izdeluje po najnovejši In poznano najboljši napravi Ph. Mayfarth &, Comp. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in zavodi za napravo plugov. Ustanovljene 1S72. DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71. .900 delavcev. ,za roškanje .J turšice, stroji za rezanico s i,alentov™;. in maz- reznice za repo, mlini za šrot, parniki za krmo, štedilne peći, obračljive sesalke za gnojnico m vse druge poljedelske stroje 185 8—2 Odlikovane e eren 500 zlatimi in srebrnimi Svetinami itd. Obširni katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmo. — ICO — Računski sklep »LJUDSKE POSOJILNICE« reg. zadruge z neom. zavezo Ljubljana, Kongresni trg št. 2, za VIL upravno leto 1902. Denarni promet: Sprejemki.............................................K IG,273,953-41 Izdatki.............................................. .__„ 16,322.929 24 K 32,59G.882 Gf> Račun zgube in dobička. Debet Kron V. Kron v. Kredit Kron V. Kron V. Račun obresti hranilnih vlog: izplačanih kapitalizovanih .... , tekočih obresti B: izplačanih . kapitalizovanih .... „ inventarja: 10°/o odpisa . . . „ davkov in pristojbin .... „ upravnih stroškov , bilance: čisti dobiček .... 17.748 283.G42 24 38 301 390 83 128 589 5 247 30.231 27.240 621 41 95 94 80 39 Račun posojilnih obz-esli „ obresti tekočih posojil . . . „ tekočih obresti A „ meničnih obresti „ efektnilz obresti „ zamudnih obresti „ upravnega prispevka .... , pristopnine „ nepremičnin , efektov, kurzna razlika . . . 219.280 88.736 107.431 18.109 2 088 2 927 7.339 201 1.62* 89 06 83 35 62 93 14 96 99 23 2 497 80.G31 14 27 447.829 11 *47.829 II Račun bilance z dne 31. decembra 1902. Debet Kron v. Kron V. Kredit Kron V. Kron v. Račun posojila: na vknjižbo . . . 3,944.121 81 Račun glavnih deležev 5.200 _ na poroštvo in zastavo . . 875.363 09 4,819.484 90 * opravilnih deležev .... 5.868 — tekočih posojil 1,723,353 37 „ hran. vlog: stanje K 7,135.450 66 tekoči A: naložen denar . . 763.597 51 n kapitalizovanih , 283.642'38 7,419 093 04 posojila 1,635 708 99 2,399 306 50 „ tekoči A 13.273 03 319889 33 tekoči B: stanje K 1,988 354-18 efektov 101.371 60 kapitaliz. obresti „ 80,631"27 2,068 986 45 9,501.351 52 nepremičnin 211 950 16 pro diversi 47.631 34 inventarja 5.309 57 posojilnih obresti: predplačane posojilnih obresti: zaostale obresti obresti od posojil na vknjižbo 13,339 69 od posojil na vknjižbo . . 64.669 63 predplačane obresti od posojil zaostale obresti od posojil 9 319 proti poroštvu in zastavo 1 871 95 15.211 64 proti poroštvu in zastavo 28 73988 91 » obresti tekočih posojil . . . 1.917 9* obresti tekočih posojil. . . . 1.590 76 n meničnih obresti 2.471 07 efektnih obresti 488 10 rezervnega zaklada .... 7 595 74'Zz blagajne 20.562 19 , razpoložnega zaklada . . . 30 931 90'/< „ posebne rezerve za zgube . . 31.875 S4'/4 • zgube in dobička 27.240 39 9.677.295 39 9,677 295 39 Izdajatelj: (JospedarHka Zveza v l.juliljunl. Odgovorni »rednik dr. Viljem Schvveitzer, odhornlk HospodarHke Zveze v Ljahljiuii. — Tlzek Zadružne tlakame v IJuhlJanl