List 34. Tečai LY. » obrtniške i in národně I zhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 20. avgusta 1897. ^^^"MjMfcgfcfcgfegfcgfc^ffc^Mi&^fej^žfe^gft^gMfe^fc^fe^^^fe^^ g večini, dokler ostane ta zvesta načelom, formulováním v adresnem náčrtu, katera načela smatra poljska državno- € Politiški oddelek. Gonja proti Poljakom. zborska delegacija za jedino pravo in pravično podlago vsemu javnemu življenju v naši monarhije. Ker vsi poskusi; pridobiti poljsko delegacijo za Nemški nacijonalci so že pred leti sprožili misel, zvezo z Nemci, niso izdali nič, ker se Poljaki niso udali naj se Gališka in Dalmacija izločita iz Cislitvanske, nadeje niti laskavim obljubam niti grožnjam, začele so zdaj vse se da bodo potem Nemci gospodarji ostalih kronovin in nemške stranke proti njim pravo pravcato gonjo da Čehe in Slovence brez vseh težav zaduše Naprej je „Pester Lloyd" priobčil článek, v katerem Za ta svoj projekt niso nemški nacijonalci dobili se je Poljakom grozilo z všemi mogočimi hudiči, ako se dosti pristašev, zlasti druge nemške stranke, uviděvši, da ne oklenejo Nemcev, ako ne postanejo zopet „nevtralni" je izvršitev tega projekta skoro nemogoča, so ostale povse a ker se tudi to svarilo Poljakov ni přijelo, začelo hladne, toliko bolj, ker so spoznavale, da je prav poljska nemško časopisje na nie streljati da kar poka in samega delegacija tisti faktor v drž. zboru, kateri bode po svojem dima ni videti, kdo vse strelja. Nemško časopisje pred- številu igral vedno jako veliko ulogo. Nemci so vedno stavlja Poljake kot agresiven narod, kateri že poseza čez računali na podporo Poljakov in zlasti nemškoliberalna gališke meje, dolži Goluchowskega da hoče razdreti tro- stranka se je vedno ogrevala za poljsko-nemško-liberalno- zvezo in zlasti Avstrijo ločiti od Nemčije, potika sploh konservativno - veleposetniško parlamentarno večino trdno upala, da se sestavi tudi po novih volitvah. ter vsem poljskim politikom, da hočejo Avstrijo upliv na vlado izkoristíti v obnovitev poljske samostojne države, To nemško upanje se ni izpolnilo. Konservativni sumniči Badenija in Goluchowskega, da je to vodilo veleposestniki iz Češke so se približali Mladočehom, vse njiju delovanja ter kliče na pomoč Nemčijo proti poljska delegacija pa se je navzlic pritisku grofa Bade- Poljakom. nija zvezala s ćehi. Slovenci in nemškimi konservativci Ta nemška gonja zoper Poljake svedoči najbolje * ter ustanovila parlamentarno večino, v kateri za nemške da so Poljaki krenili na pra*vo pot, ko so se ločili od liberalce in nacijonalce ni mesta. Nemcev in združili z drugimi slovanskimi strankami in Prav to, da sta ti dve stranki izključeni iz večine, kaže najjasnejše, da Nemcem pri sedanjem njih boju gre je dalo povod obstrukciji in ves joj nemških strank tudi samo za převládo in za zatiranje Čehov in Slovencev. nima drugega namena, kakor razgnati to večino in ustva- Naj Nemci le nadaljujejo svoj boj zoper Poljake, hujša riti novo, v kateri bi bilo mesta tudi nemškim liberalcem. ko je Nemška gonja zoper Poljake, toliko trdnejše se Boj zoper jezikovne naredbe je samo pretveza, v istini sklenejo Poljaki slovanskih strank, s toliko večjo ener- gre boj le za to, da Nemci ne izgube svojega upliva na žijo bo parlamentarna večina odbijala nemške naskoke in vlado. krotila nemško preširnost ter pomagala uveljavljati v Poljaki se doslej niso dali ločiti od drugih slo- adresi izrečena načela na srečo vseh narodov in na vanskih strank in pridobiti za novo parlamentarno kom- srečo cele države, katere najvitalnejše interese Nemci zdaj binacijo. Niso jih zmotile sladké besede ministerskega prezirajo in teptajo. Nemške stranke so kompromitirane predsednika, ni jih premotilo surovo napadanje Schone- in niso več sposobne i izpodkopati Poljakom pozicijo ) rerjevih somišljenikov in njegovih listov, niti vabljenje katero so si pridobili v naši državi, kajše da bi mogli nemških liberalcev. Opetovano so po svojih najodličnejših proti volji Slovanov doseči izločitev Gališke iz Cislitvanske. zastopnikih izjavili, da hočejo zvesti ostati ustanovljeni - 326 Avstrija in Bolgarska. Med Avstrijo in Bolgarsko je nastalo nasprotje, katero je imelo ta následek, da se je pretrgalo diplomatsko občevanje mej obema državama. Uzrok temu konfliktu je na sebi precej malenkosten, ali druge okolnosti kažejo, da je bil ta uzrok le zunanji povod, pa da tiče pravi uzroki globlje. Pred kratkim se je izvršila v Sofiji Skandalozna pravda radi umora ogerske pevke Ane Szimon. Ta pevka je bila metresa ritmojstra Bojčeva, pobočnika kneza Ferdinanda in prijatelja kneginje Lujize. Ker je postala nad-ležna, se je je Bojčev iznebil na ta način, da jo je dal umoriti. Obravnava proti Bojčevu in njegovim sokrivcem je pokazala, kako gnjile so še vedno razmere v Bolgarski, kako razjeda korupcija javno in zasebno življenje v tej državi, toda vzlic temu je nemško-židovsko in madjarsko časopisje prav neopravičeno to stvar izkoriščalo in Bolgarsko pred svetom sramotilo in poniževalo, zakaj razmere niso dandones nič slabejše, kakor so bile takrat, ko je to isto časopisje za dober denar slavilo in povzdi-gavalo Bolgarsko ter z navdušenjem opravičevalo prav take umore in uboje ter zagovarjalo nečuveno korupcijo Stambulovljevega sistema. Bolgarski ministerski predsednik Stojlov je dal svoji ogorčenosti radi tega pisanja avstrijskih nemških in ma-djarskih listih duška v pogovoru z urednikom berolin-skega lista „Localanzeiger". Rekel je, da izvira moralna ogorčenost avstrijskega časopisja iz nasprotja, katero je nastalo mej Bolgarsko in Avstrijo takrat, ko se je Bolgarska približavala Rusiji. Avstrija je izgubila svoj prej-šnji upliv v Sofiji in iz jeze radi tega so listi sramotili Bolgarsko in vladajočo dinastijo. Dodal je še, da Avstrija nima uzroka Bolgarski kaj očitati, saj se tudi v Avstriji zgodi marsikaj, kar je jako čudno. S temi svojimi besedami je Stojlov Avstrijo hudo razžalil. Njegova izjava je bila netaktna, izzivajoča, vsled česar je Avstrija morala zahtevati zadoščenja, dasi je Stojlov govoril resnico ko je rekel, da izvira vsa moralna ogorčenost avstrijskega časopisja le iz jeze, da Avstrija nima več tistega upliva v Bolgarski kakor tedaj, ko je tam paševal Stambulov. Avstrija je zahtevala zadoščenja, a dobila ga ni. Stojlov je pač dal izjaviti, da berolinski „Localanzeiger" ni točno navedel njegovih besed, preklicati pa svojih besed ni hotel. Dunajska vlada mu je gradila zlat mostič, odlašala je z izvajanjem konsekvencij, a Stojlov se ni udal, prav kakor da je bila vsa stvar že naprej dogo-vorjena, ni kakor da je svojo izjavo storil res dogovorno s knezom Ferdinandom. Avstrijski diplomatični zastopnik v Sofiji, baron Call, je že odpotoval in če bolgarski ministerski predsednik ne odstopi, se sploh pretrga vse diplomatično občevanje. Nehote se vsiljuje mirnemu opazovalcu teh dogodb vprašanje: Čemu išče Bolgerska konflikta z veliko in močno Avstrijo? Da ga išče, o tem ni dvoma, to svedoči % tudi pisanje bolgarskih listov in to pričajo napadi fran- coskih listov na Avstriji. Odgovoriti na to ni možno, toliko manj, ker zveva mej Avstrijo in Rusijo kaže, da Rusija tega konflikta ni prouzročila; kaj se za diplomatskimi kulisami godi, tega ni možno uganiti. Vojne se ni bati, tudi če Avstrija preneha občevati z Bolgarsko, ali brez dalnjih posledic ne ostane konflikt, ako se iz lepa ne poravna. Marda izvemo šele čez le'a, kaj je Bolgarska nameravala s svojo provokacijo. Politični pregled. Zadnji poskus češko-nemške sprave. Meseca septembra se snide češki dež. zbor, ako se vladi prej posreći, doseči mej Čehi in Nemci sporazumljenje. Ze te dni povabi vlada češke in nemške zaupnike in poslance na konferenco, kateri predloži več zakonskih načrtov, po katerih naj se konec naredi češko-nemškem sporu. Predlogi, katere hoče vlada pred -ložiti tej konferenci in pozneje, ako se doseže porazumljenje, tudi dež. zboru, so následuji: 1. Zakon o narodnostoih kurijah, po katerem bi bil deželni zbor razdeljen na dve kuriji, ki volita vsaka svoje zastopnike za dež. odbor in deželnozborske odseke ter vse dež. naprave; 2. Novela o premembi deželnozborskega volilnega reda, ki obsega troje določb : a) pomnožitev dež. poslancev za 15 in sicei za meščanske mandate, katere dobe — razen jednega — čehi, b) kurija veleposetnikov se razdeii v okrožja, analogno okrožjem za dež. zbor. kar bi nemškim veleposestnikom zagotovilo zastopstvo v dež. zboru, c) ustanovi se nova kupčijska zbornica z delitvijo mešanega okraja ; 3. Zakon o snovanju minoritetnih šol na deželne troške ; 4. Zakon o jeziku avtonomnih oblastnij, zasnovan na principu, da obstoje na Češkem češki, mešani in nemški okraji. Nemci so se izrekli zoper to predloge in Čehi jih tudi odklanjajo. Delavski in obrtni shod v Solnemgradu. — Prve dni tekočega meseca se je vršil v Solnemgradu delavski in obrtni shod, na katerem so bile zastopane konservativne in krščansko-socijalne stranke, in kateri se je posvetoval o dru-žabni organizaciji. Na shodu se je pokazala jednotnost vseh strank v temeljnih načelih, določen skupen program v krščansko-socijalnem smislu pa se ni dosegel. v ^ Češki katoliški shod se bode vršil v drugi polovici meseca avgusta v Kraljevem gradcu. Posebnega pomena pač ne bo, ker je češki narod po svoji ogrooini večini svobodo-miseln, a se tajiti ne da, da se češka katoliška stranka utrjuje in da napreduje. Je-li to na korist češkemu narodu, je vprašanje, katega nečemo preiskovati. V Socijalni demokratje na Češkem, nemške in češke narodnosti, nameravajo konec septembra prirediti veliko demonstracijo v Pragi, naperjeno proti narodnostnemu boju na češkem. Sešli se bodo zaupniki obeh narodnostij ter se skušali zjediniti o narodnostnem vprašanju. Misel na sebi ni slaba, ali socijalna demokracija služi doslej v narodnostnih vprašanjih samo Nemcem, zato nimamo vere v poôtenost njenih namenov. Hrvatski sabor. Madjaronska večina hrvatskega sabora predlaga, naj se razveljavi izvolitev šestih opozicijonalnih poslancev. Povoda v to ni, razveljavljenje bo udarec v obraz resnici in pravici, ali kaj se menijo za to Madjaroni. Davida Starčeviča je ta večina izključila iz 30 tej. Vzlic vsemu temu se opozicija ne da ugnati v strah. Ogerska zbornica. - Razmere v ogerskem drž. zboru so postale tako zmedene, da je vlada zaključila za nekaj časa zasedanje. Banffyjevo stališče je hudo omajano. Banfty je moral privoliti v preosnovo volilnega zakona in v sodnijsko preis-kavo radi dvomljivih volitev in moral je biti vesel, da se je # 3iî v zbornici vzprejel želji opozicije. 16. s procesnim redom popravljen po XV. Zbornični svetnik Ivan Krajec poroča v odsekovem imenu, da je gosp. Alfonz Oblak, trgovec Rusija in Nemčija. — Nemški cesar se je neki jako v Novem mestu, zbornici v vlogi z dne 29. zadovoljen vrnil iz Petrograda domov. Tisti, kateri žele do- brega lazmerja mej Kusijo in Nemčijo pravijo, da je mej 1897. 1. naznanil, da je v posesti več rudosledov premog nahaja, katerega je maja pri se državama pont hala nekdanja napetost, kar bo novo jamstvo evropskt-ga miru in kar bo ugodno uplivalo na razvoj razmer v orijentu. Zlasti se pricakuje, da odneha Nemčija od svojih zahtev glede kontrole grških financ. St. Janžu, kjer varna za cink z dragocenim vrtanjem rovi in to- pre- dori odkrila. Ta tovarna je bila last tvrdke „Actien- gesellschaft fur Montanindustrie und Metallhandel in Wien" in je že od leta 1879 zapušena ; kupila sta gradu, Bolgarska. Knez Ferdinand je bil dni v Carjem pa ostalino v last Julij Szajbely v Budapešti kjer se je poklonil turškemu sultanu. Temu obisku se in Henrik Miïler inženir v Požunu. pripisuje velika politična važnost. ^Frankfurter Zeitung" se piše Premogovi skladi se vlečejo daleč v gorovje. iz Sredca : „Ako Ďas ne varajo vsa znamenja, se nahajamo Pri jednem rovu ob potoku Hinje je tovarna 1876. na predveČeru proklamacije neodvisnega bolgarskega kraljestva". na 130 metrov vrhnj i premogov globoko sklad vrtala močan m 14 dognala, 16 srednji (40 metrov globoki) 14 metrov in Mogoči je že, da se kaj zgodi. Knez Ferdinand je častilakomen in najsrČnejša želja njegova je, da postane neodvisen kralj. Umor španskega ministerskega predsednika Umorjeni ministerski predsednik Canovas je bil pokopan z naj- tovarna samo do 50 metrov globoko vrtala. Iz večjo častjo. Udovi njegovi je kraljica podělila naslov vojvo- da je metrov, tretji metrov globoki) 8 metrov; na drugih mestih je sklepa (90 pa tega Alfonz Oblak, da so povsod pod vrhnjimi dinje in letno řenzijo 30.000 frankov Morilec Angiolitti. rodom spodaj drugi premogovi skladi. Ako ni železnice Itali jan, je bil od obsojen na smrt in se je sodba že izvršila. Trebnja do Sevnice, pa nima vse bogastvo premoga Anarhizmu na Španskem pa s tem še ni narejen konec, naredi nobene vrednosti. Prositelj se trudi dobiti družnikov se mu šele tedaj, kadar se odpravijo sedanje gnjile razmere. in prosil da bi zbornica delala na to, da se ne resno prične enkrat, temveč precej, nemudoma in t à řfirt; ríiííulřiífcífcíii (ti té vse, da bo železnica iz Trebnja preko Mokronoga M Obrtnija. do Sevnice v najkrajšem času dodelana in prometu izročena. Tovarna za cink bila od 18b4 last Ludovika Kuschela z Dunaja, préšla je 1. 1873. v Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. la o » Oest. Hypothekar Credit u. Vorschuss- do (Dalje.) XIV. Zbornični svetnik Karol Luk mann vštetega 1878 industrijo intrgo- roča v imenu odseka, da prosí več posestnikov po- iz dnè je tovarna opu- občine Bela Peč v zbornici predloženi prošnji z 20. junija 1897. visoko c, kr. želzniško ministerstvo, naj bi dovolilo, da bi se vstavljali osobni vlaki pri bank" na Dunaji in od 1874. last akcijske družbe za montan vino s kovinami na Dunaji. Ko se stila, ostali so premogovi skladi, in nasledniki večkrat poskušali zanimati razne da bi se gradila do premogovih jam železnica ali od železnice Zidan most od 1879. so kroge, Zagreb oziroma od postaje strážnici št. toliko ČSLSáij dokler se ne pokrijéjo Sevniške, ali da bi se pri gradnji dolenskih. železnic stroški za napravo posebne postaje za osebni promet. delal° na to' da bi se Parnog iz St. Janža spravljal Mnogo prebivalcev Bele Peči si želi že od napravo postaje nad Belo Pečjo. Ako bi ta mestu strážnice št. 6, imeli bi Belopečanje 1875 bila do na tja peš le kakih pet minut, ako se računa od poštnega 1895. na dolenjsko železnico. Deželni odbor omenja do slavnega deželnega zbora tadi v svojem poročilu z dné 24. januvarija urada. Sedaj je od postaje Rateče — Bela Peč jedno da se je štev. 4040 o pospeševanji železnic nižje vrste, treba ozirati na železnično uro hoda iz Aicheltena, še mnogo dalje. Zagrada in Kopri vnika pa nje Mirna progo Treb- Mokronog. V si. deželnem zboru se Vsled ukaza vis. c. kr. trg. ministerstva z dnè pov- 13. avgusta 1891. štev 32675. katerega je naznanilo leznice in za povzdigo industrije na Dolenskem, je pa pri obravnavah o železnicah mnogokrat darjala važnost premogovih skladov za dolenjske že- ker prosilcem vsled ukaza c. kr. dež. vlade z dne 30. av- Se do sedaj o večji industriji Dolenjske se gusta 1891. štev. 10498 c kr. okr glavarstvo z do- govoriti ne more. Ko bi se gradila železnica iz Trebnjega do pisom z dnè 20. septembra 1891. 1. štev. 8821. je po premogovih skladový davčni občini Goveji Dol, bilo c. kr. obratném ravnateljstvu v načrt za to postajo predložen dné 28. aprila lb91. Beljaku izdelani bi mogoče ne le v St. Janžu ali Dvoru, ampak tudi na Mirni, kjer se tudi dobi premog, ustanoviti večja občini belopeški v odobrenje pri napravah postaj ve- obrtna podjetja in tako oživeti v industrijalnem oziru ljavnih splošnih pogojev. Občina je v dopisu z dnè junija 1891. prosila c. kr. obratno ravnateljstvo v Beljaku, naj se dan, določen za odobrenje končnega zapisnika, preloži na pozneje. ker se še niso občinski zelo zanemarjene kraje naše lepe Dolenjske. Slavni deželni zbor je v zadnjem zasedanji tudi o tem obravnaval in sklenil naslednje v svoji seji zastopniki popolnoma zjedinili vzdrževanja postaje. glede naprave m dnè Ker je brezdvomno, da bi bilo marca 1897 Deželni zbor pripoznava, mnogo lažje priti do železnice, če da je Belopečanom in koristno napraviti lokalno železnico, ki potrebna se njih prošnji od bi trebanjske postaje dolenjskih železnic teklo čez ugodi ; m ker je razvidno iz navedenega ukaza Mirno Mokronog v Tržišče in bi segala z dovlač- c. kr. trg. ministerstva, da ni od strani železniške nico do premogovnikov v St. Janžu ; zavezuje se, uprave nobenih zaprek, zato je odsek mnenja, da je . da prevzame za pospešitev te železnice gla vinski h treba podpirati prošnjo in vsled tega predlaga: Slavna dělnic al pari in pooblašča deželni odbor, da sme iz- zbornica naj podpira prošnjo pri visokem c. kr. že- plačati za stroške za presojo načrta in stroškovnika lezniškem ministerstvu. Predlog se vsprejme. 2000 gld. iz železniškega zaklada, ki se nabira po 328 sklepu dež. zbora z dne 25. novembra 1890. svoječasnemu vračilu iz stavbinske glavnice proti sosebno glede po mestni občini ljubljanski nasveto- opustitvi sedanjih strokovnih šol za obdelovanje vspehu presoje je poročati deželnemu lesa in umetno vezenje kot zboru ob prvem prihodnjem zborovanju in predlagati, katera naj bosta v prihodnje koliko naj dežela prispeva." samostoj nih zavodov. umetno-obrtna od- krati Iz tega se da soditi, da bode ta železnična po- za deva še letos prišla v tak tir, da bo mogoče dobiti s primernimi doneski délka nove državne obrtne šole in naj roča, ako hoče sploh in na kakšen način pospeševati dotičnim stroškom ustano- koncesijonarjem za njo kateri so • • Ludovik baron Berg iz Mokronoga. Anton grof Barbo z Rako vniká in dr.. Arnold Beck z Dunaja vite v in vzdržavanje tega zavoda. Lokalni činitelji dežele kranjske, deželni koncesijo in trgovinska in obrtna zbornica kakor tudi zbor, mestna se tako omogoči uže prihodnje letopričetek gradnje, občina ljubljanska se že Železnica bi merila 194 km m dovlačnica domačo dolgo trudijo povzdigniti obrt s 2 km, tedaj vkup 21 4 da bi dežela prevzela 20« km. 10 o/ Koncesijonarji bi radi, pospeševanjem obrtnega pouka do konkurenčne z možnosti o v glavinskih delnicah, 70 o/ o o glavinskih dělnic bi zasebni interesentji bi se izdalo prioritetnih dělnic. Ker L. 1856 sta ustanovili mestna občina in trgovska in se za in obrtna zbornica obrtno nedeljsko šolo, katera se premoga moglo dva milijona meterskih centov izvo- je preosnovala 1. 1872 v obrtno nada\jevalno šolo. ukazom z dne 20. septembra 1872 je dovoziti in bi tudi gozdi, vinogradi in novo nastale obrti lilo vis. c. kr. naučno ministerstvo ustanovni znesek dale precej blaga za prevažanje, ni dvomiti, da bi se 2000 gld. in za pokritje vsakoletnih izdatkov z 1z- železnica rentovala in da se bode kapital za njo brez velikih težav. dobil sedaj tudi recnim dodatkom, da so doneski le zato tako visoki, ker naj preidejo s temi nabavljena učna sredstva v Odsek je mnenja, da ni dvombe in da se mora posest svoječasno ustanovljeni obrtni srednji šoli. Do zbornica za zgradbo te železnice potegniti in nasve- izvršitve tega načrta seveda iz financijelnih ozirov tuje : 1.) Slavna zbornica naj se obrne do vis. c. že- ni prišlo. lezničnega ministerstva, da bi náčrte te železnice dne 10. marca Vis. c. kr. naučno ministerstvo je z ukazom z dalo strokovno presoditi v tehničnem in trgovinskem obiskovalce c. 1881 kr. za dovolilo ustanove obrtne šole fv Gradcu kranjske tudi m program oziru in da bi zgradbo samo vzelo v železnic, katere se imajo 1. 1898 graditi. 2.) Slavna zbornica naj se tudi obrne do c. kr. trgovinskega œmisterstva s prošnjo, da bi onih vis. dež. zbor Kranjski je ustanovil od onega časa več ustanov za slušatelje obrtnih zavodov v Gradcu, vis. se na Dunaji in v Znojmu. decembru 1888. se je otvorila c. kr. strokovna šola za obdelovanje lesa, za s svojim velikim vplivom podpiralo gradnjo te želez- umetno vezenje in čipkarstvo. Mestna občina je pre- mce. Predlog se vsprejme. XVI. Zbornični tajnik poroča, da je c. ■■■■■■^■■■PHB^^H. kr. želna vlada naznanila, da se je obrni10 mestna de-ob- skrbela šolske prostore, čiščenje, razsvetljavo in kur- javo, kar je želelo vis. c. kr. naučno ministerstvo; dežela, trgovska in obrtna zbornica in Kranjska hra- čina ljubljanska do vis. c. kr. ministerstva za uk in nilnica so pa dovolile primerne doneske . . » « * . m m m « » * * A» »■ za bogočastje, naj bi se pretvorili strokovni šoli za lesni obrt in za umetno vezenje v Ljubljani kakor hitro mogoče v državno obrtno šolo (šolo za mojstre) mehanično — tehnične smeri (za kovinsko industrijo), kateri naj se priklopita umetno obrtna oddelka m vzdržavanje. Poleg tega so ista ustanovila tadi več ustanov, peticiji povdarja mestna občina, da je b''o prvotno 14 prostorov potreba, sedaj pa razmere zahtevajo 34 prostorov. seji dne 23. aprila 1895, osrednje komisije v sicer za sedaj za obdelovanje lesa in umetno vezenje, zadevah obrtnega pouka je poročal Občinski svet imenovane mestne občine gospod ministe- je izjavil, da dá sezidati novo stavbo za tak zavod in rijalni svetnik dr. vitez Haymerle, da se je obrnil ze 1892 deželni odbor Kranjski do naučne uprave s da prevzame vse doneske, katere običajno doprina- prošnjo, da naj se ustanove primerne strokovne šole šajo dotične občine za take zavode, kakor za kurjavo, za pospeševanje kovinske industrije. razsvetljavo, snaženje in dr. Kar je slavni zbornici znano, obrnil se je kranjski (Dalje sledi.) deželni odbor že uprave s prošnjo, 1892 med drugim do naj se v pospeševanje naučne kovinske industrije kovne šole. na Kranjskem ustanove primerne stro- Ko je na podlagi te vloge in od slavne zbornice predloženega poročila z dné 12. marca 1893 št. 1848 vsled ukaza vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje preiskal dotične razmere nadzornik strokovnih I_______ Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo. Slovenci še nimamo spisa, o katerem bi bilo toli šol in profesor dunajské tehniške visoke šole, dvorni pereče in zlasti za nas velevažno kmetijsko vprašanje z svetnik vitez Hauffe in o tem poročal, priporočala je osrednja komisija v zadevah obrtnega pouka vsled dotičnih nasvetov imenovanega nadzornika napravo šole za mojstre mehanično-tehnične smeri v Ljub- višjega, s svetovnega in z državnopolitičnega stališča vse-stranski pojašnjeno. Potreba tacega spisa je obôe pi znana in jako občutljiva toliko bolj, ker se čuti v nas ljano. Gospodje. kr. deželni predsednik se je tudi že vsak politični Sušom"* poklicanega, govoriti v kmetii izrekel za nazore na podlagi. predloženega mu mnenja skem vprašanju in nadlegovaH ljudi s svojimi budalostimi dvornega svetnika viteza Hauffe-ja. Gospod c. kr. deželni predsednik ukaza vis. c. kr. ministerstva za uk prosi vsled Vsestransko pojašnjenje kmetijskega vprašanja ni in bogočastjo lahko delo, in sosebno težko je, rešiti to nalogo v malem časopisu, kjer primanjkuje prostora, a navzlic temu ho- naj zbornica kakor hitro mogoče v splošnem izreče svoje mnenje glede nameravane uredbe zavoda in čemo poskusiti to delo če tudi povse na kratko, nadejé 329 se, da je s tem položen vsaj temelj dalnjemu in razpravljanju in da tem potom dobe jasen pojem o kmetijskem vprašanju. . Naprej nekaj besed o pojmu tijstvo se imenuje tisti del gospodarskega kateri se bavi s pridobivanjem rastlinskih surovin, kateri torej obdeluje zemljo Kmetijstvo oskrbuje torej Ijudem vali. trebščine. A kmetijstvo ne daje ljudem tudi druge potrebne materija!ije, saj skoro samo surovine, katere mu je dalo more torej ugovarjati, če se reče pogoj vsej človeški delavnosti? Kmetijstvo ima povrh živi in vzdržuje jako mnogo ljudij. Tam, vina in obrtnost še ništa razvila in sploh še malo razvita, tam se posredno ali vse prebivalstvo bavi s kmetijstvom. Čim kultura, čim bolj se izvržuje razdelitev manj ljudij se bavi s kmetijstvcm, namreč z drugim prebivalstvom. To je največ v potrebujejn ljudje pri rastoči kulturi čedalje raznih drugih obrtov in da se v isti meri treba po kmetijskih pridelkih se pri kmetijstvu samem človeško delo vedno mešča z delom s stroji in z živ;no. našnjem razvoju gospodarskih ra> cner, do se pouzpeli, se bavi še vedno ogromna s kmetijstvom. Kako pada štev;io v kmetijstva valstva v Na Nemškem se industrijalnilh deželah kažejo . 1882 izmej 45 222,113 bavilo s kmetijstvom 19.225,455 oseb, 1881. izmej 37.405,290 prebivalcev kateri deže'; sta najbolj industrijalr; poleg Belgije, kjer se bavi še veliko manj ljudij s na Angleškem izmej 38.690,560 ljudij samo Na Francoskem in na Nemškem se bavi polovica vsega prebivalstva s km etijstvom, državah izvzemši Angleško in Belgijo, lika večina vsega prebivalstva. Uzrok da se napredujoči kulturni du8trijalno prebivalstvo čedalje bolj množi, men n im pojema število razizkavanju toliko več nekultiviranega sveta se obdeluje. Pri nas še širši krogi vsaj nismo tako daleč, da bi obdelovali popolnoma ves svet, kar ga imamo, a dosti neobdelanoga ni več; sicer pa kmetijstva. Kme- kažejo izkušnje, da se v resnici le jako malo sveta, ka- proizvajanja, teri sploh ni za nobeno rabo. Na Pruskem n. pr., kjer in živalskih Je bil svet svoj čas ponekod silno močvirnat, drugod pa in redi domaće ži- prava puščava, je dandanes le Vio odstoka neobdelana. najvažnejše po- H kmetijstvu ne spada samo obdelovanje njiv, tra- samo živil, ampak vnikov ter reja govedine, konj, prašičev, ovac, koza in obdeluje obrtništvo perutnine, ampak prištevati je h kmetijstvu tudi gospo- kmetijstvo. Kdo darstvo in ribarstvo, dasi ti dve stroki produkcije ništa da je kmetijstvo podlaga v neposredni zvezi z njim in so navadno smatrata za samostalni stroki, ra(*' tega se tudi na nju ne bomo še ta pomen, da direktno ozirali. kjer se trgo- Obdelovanje sveta je torej po tem kar smo pove- kjer je kr'tura dali fundament kmetijske produkcije in to tudi tam, kjer neposredno se kmetovalci bavijo poglavitno z živinorejo, kajti živi- bolj napreduje nareja je odvisna od produkcije, za živino potrebne krme. opravil, toliko Razmerje, mej obdelanim in neobdelanim svetom še mi v razmerju za vse evropske države dognano, vender je znano, da zvezi s tem, da v zapadnoevropskih krajih le še bore malo posve neob- več izdelkov delanega sveta, to je pa največ svet, katerega obdelovanje ne množi po- bi prouzročilo ogromnih troškov. dalje pa tudi s tem, da Tudi razmerje mei posamničnimi kulturami še ni na- bolj nado- tančno določeno, a toliko že, da si moremo o njem narediti tudi pri da- približno podobo. Tako je na pr. bilo 1. 1877 v Avstriji katerega smo 33'8% vsega sveta njiv, 26*3% travnikov in pašnikov, večina vseh ljudij 30 5°/0 gozda in 0 6% Vinogradov. Tudi za živinorejo ni še povse natančnih podatkov, vender se računa da je v delujočega prebi Evropi ,31 mi'ijonov konj, volov in mezgov, 82 milijonov te-le številke: glav govedine, 165 milijonov ovac, 36 milijonov prašičev prebivalcev in 25 milijonov koz. na Francoskem 1. Poljedelstvo in živinereja spopolnjujeta se med seboj 18.249,209 osob, in sta zategatelj neločljiva. Kaj se prideljuje in koliko Angleške in ter kaka živina se redi, tega ne odločuje samo kakovost kmetijstvom sveta, množina krme itd., na to uplivajo največ prometne 1.383,184 oseb. in trgovinske razmere. (Dalje sledi.) torej skoro še * < vseh drugih »iidfcs^řwřiáí&ííie^^ koietuje še ve- fljilll Poučni in zabavni del. hHÉÉlS A 333 Grozna eksplozija se přiměřila v Ruščuku v tovarni za smodnik. Při delu bilo 320 oseb mož žena in otrok. PeČali so se s tem. da so stare patrone odpirali in smodnik ven tresli. Patron je bilo nakopičenih več milij Popoldne ob se po neprevidnosti uname nekemu dečku patron v roki in bliskoma se je širil ogenj po smodniku in je ležal po mizah Delavci so brž poznali nevarnost hoteli vteČi pa le 20 jih je moglo uiti. Ogenj je hitro zasegel že izgotovlj patrone in grozovit pok je stresel zemlj in mesto 130 oseb je bilo takoj mrtvih, 170 pa hudo ranjenih Z zamorcem pobegnila. V mestu Smecno na Češkem se je kazal več dnij atlet in magik Jirauch S seboj je imel zamorca. starega 29 let, krepkega in lepo raslega. V Nemčiji je bil zamorec krščen in dali so mu ime Fran Butterbrod tem zamorcem je začela ljubimkati atletova zena in je naposled ž njim zbežala. S seboj sta ponesla tudi ves atletov denar, kar moža menda še najbolj jezi. roča Grozen strah v restavraciji ta Pariza se po zanimiva dogodbica : Postaren, nekoliko straho peten starček sedi kakor druge dni ob svoji navadni mizi v restavraciji. Tudi danes si je naročil svojo najljubšo jed, mačega zajcka Ravno se pripravlj da bi ga razkosal do- Tu zagleda v časop sledečo novico >1 Ukradenih je 40 do mačih zajcev, katerim so bili vcepljeni bakcili povzročaj kugo kolero in druge nalezljive bolezni. Nevarnost je, da so bili prodani in da se bodo zavžil Starček postane takoj nemiren, pogleda na svojo pečenko, spomni se, da ima ne- koliko slasten ukus in že si domišlj da je pokusil za- stupljeno pečenko. Pokliče gostilničarja: 0 ikod so ti zajci? Gostilničar prebledi, se izgovarja nerodno in neČe jasno govo- riti StarČek začne piti že čuti, da ga napada kuga lera itd. Zahteva zdravnika in omedli konci Strah prešine vse, ki ko vsa restavracija je po so jedli isto pečenko kliče po policiji. Gostilničar hodi smrtnobled po sobi pride zdravnik in pride tudi policija, katera poizveduje, , vse Zdaj odkod ima gostilničar zajca. Gostilničar izjavi, da tega pred gosti ne pove, pač pa pelje komisarj v kuhinj mu vse razkrije. Policijski komisar se vrne hitro in rahlo nasmehljaje naznani gostom, da niso jedli zajca ampak pečenega mačka. Vsem se odvali kamen od srca. Starček pa stiska gostilni-čarju hvaležnega srca roko. Hajduštvo ob Kolpi. Z Vrha pri Vinici se poroča, da se je ob Kolpi od Vinice do Lukovega dola na Hrvaškem pojavilo veliko hajdukov. Ni še dolgo tega, kar so okrali viniško pošto, te dni pa je prišlo ob večernem mraku osem hajdukov h gostilnicarju GeriČu pri Lukovem dolu, zahteva'i so od njega denarja in mož jim je dal 300 gld V isti noči je bilo ukradenih tudi več prodajalnic onkraj Kolpe. Hivaška vlada zatrla. se premalo briga za hajduke, sicer bi jih b^a že Koristna v vsakem gospodinjstvu je raba prave sladne kave, bodi-si v zdravstvenem, kakor v denarstvenem oziru. Tvrdki Kathreiner gré zasluga, da je med svet spravila povsod pod imenom »Kneippova kava« dobro znano pristno sladno kavo, katera ima okus prave kave in se je prav za to zeló vdomačila. Marsikdo jo pije kar čisto, navadno pa kot dodatek k pravi kavi. Naj se ne pomišlja nobena gospodinja, katera še ne rabi te kave, ter naj začne rabiti toliko zdravo in okusno pristno Kneippovo kavo. Svarimo pa tudi pred ponarejeno in slabejšo kavo tega imena, ki jo nekateri ponujajo. Ta seveda ne podá onega, kar se pričakuje od prave Kneipove sladne kave. Treba torej paziti pri nakupovanji ter tirjati pristno Kathreinerjevo K^eipovo sladno kavo v zaatitkih s podobo župnika Kneippa in z imenom Kathreiner. Drugače zavito ali celo nezavito blago naj se ne sprejme. Hudo-voljno nekateri razširjajo vest, da se po smrti Kneippovi sladna kava ne izdeluje več, ampak mesto nje nek drug fabrkat. To je popolnoma neresnično, kajti tvrdka Kathreiner je od rajnega g. prelata Kneippa dobila za vse čase pravico, njegovo ime in njegovo podobo rabiti kot varstveno znamko, in izdeluje pa prodaja kakor dosedaj edmo pristno Kneippovo kavo. Loterijske srečke. V Linču dne 14. avgusta t 27. 83 75 21 V Trstu dne 14. avgusta t. 1. : 49, 34, 28 45, 10 V Pragi dne 18. avgusta t. 1. : 16 11 4. 88 50 Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu in tovarne farmacevtičnih pre u paratov A. Thierry-ja 0 Pregradi V svrho varnosti obci nstva vrednimi nic- pred ponareja- pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih (60 oblastev. (9) nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domaće zdravilo, ki uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odfcloni kot čim ce-nejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekaruo A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatiui. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poátne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. _ Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. in kr. priv in odlikovana tovarna raznih likerov in maraskina (Maraschino di Zara) Naj bolji, najzdraveji glasoviteji svetu bemu želodcu itd. je Kdor si hoče ohraniti zdrav že-lodec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Yariijte se ponarejanj in zahtevajte vedno pravi Ylahov iz Zadra, katerega je dobiti v vsaki trgovini in kavarni. (6) Odlikovanja: Moji in Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda? Salvatorja. Založnik kraljevske liiše Lussignan, Pariz. Častni član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznili držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah Dunaj 1873. S vi tinj cl Z cl Z cl sluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kalkuta 1883 84. Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata s vetinj a. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma. Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, Nemčiji, Angliji, Rusiji, Švediji in Norvegiji, Švici, Danski, Turčiji, Grški, Španiji, Portugaliji, Rumunij i, Srbij i, Bolgariji, V Crnigori, Otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenili državah amerikanskih Brazilij i, 3Ieksiki, A r gen ti nj i, pro « ^ • * Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžeriji, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki