DELEGATSKI ŽAROMET
25. marca so se sestali delegati vseh treh zborov
Kritično o svojem delu
Kandidati minulega mandatnega sklica so na svoji zadnji seji med drugim spregovorili tudi o štiriletnem delu delegatske skupščine in njenih organov. Osnova za razpravo je bilo poročilo, ki ga je pripra-vila skupina delegatov. Lahko ugotovimo, da je po-ročilo kritično ocenilo delovanje skupščine in njenih organov prav z namenom, da bi ob kritični analizi dela bolje zastavili svojo aktivnost v četrtem man-datnem obdobju. Visoka udeležba delovnih Ijudi in občanov na zadnjih volitvah ]e najboljši dokaz, da zaupajo v delegatski skupščinski sistem, ki pa mora njihovo zaupanje upravičiti z učinkovitejšim delova-njem v prihodnje.
Poročilo ne prikazuje le uspehov, ki so bili dose-ženi, ampak kritično poudarja tudi slabosti in opo-zarja na tiste probleme, ki jih bo treba v prihodnje od-ločneje in uspešneje reševati.
Ko so delegati ocenjevali svoje delo v preteklem obdobju, niso mogli mimo neugodnih gospodarskih razmer, ki so se \z leta v leto slabšale. (Visoka infla-cija, padec življenjske ravni delovnih Ijudi in obča-nov, limitiranje skupne in splošne porabe, nestabilni pogoji gospodarjenja in še in še bi lahko naštevali, so ožali možnosti za ustvarjalni prispevek delegatov k skupščinskim odločitvam, še zlasti tistim, ki so se sprejemale na višjih ravneh odločanja. Nič novega niso povedali, ko so poudarili, da so zvezni organi na čelu z 2IS pogosto posegali po administrativnih ukrepih, kar je zmanjševalo neposreden vpliv delav-cev, pa tudi delegatov na določanje pogojev gospo-darjenja ter ustvarjanje in delitev dohodka. Terjali so, da v prihodnje združeno delo, še zlasti preko zbora združenega dela občinske skupščine, odločil-neje sodeluje pri sprejemanju tistih odločitev na re-publiški in zvezni ravni, od katerih je resnično odvi-sen ustavni položaj delavca v zdnjzenem delu. Zato bo treba v fazi nastajanja zakonodajnih rešitev in drugih ukrepov pravočasno terjati stališče široke de-legatske baze, ne pa po bližnjicah uveljavljati tiste rešitve, ki jih kasneje združeno delo odklanja zaradi tega, ker niso življenjske, ker povzročajo številne te-žave, ker rušijo s planskimi dokumenti opredeljene cilje itd. Če že v štartu četrtega mandatnega obdobja ne bomo spoznali, da je treba odločno kreniti po dru-gačni poti pri sprejemanju tovrstnih odločitev, potem se bomo tudi v prihodnje srečevali z istimi slabostmi in težavami, še zlasti pa pretiranim normativizmom, ki hromi učinkovitost samoupravljanja.
Kljub vsem težavam, s katerimi se je soočalo zdaiženo delo naše občine v preteklih štirih letih, pa je gledano v celoti dokaj uspešno poslovalo, kar do-kazujejo kazalci o rasti industrijske proizvodnje, družbenega proizvoda, kmetijske proizvodnje, o izvozu še zlasti na konvertibilno območje, zaposlo-
vanju itd. Pozitivno je bila ocenjena usmeritev dele-gatske skupščine, da je treba pozornost posvečati ne le tistim OZD, ki so imele izgube oziroma so po-slovale na meji rentabilnosti, temveč tudi uspešnim, ki predstavljajo gonilno silo razvoja naše komune. S tako usmeritvijo, še zlasti zbora združenega dela, bo treba v prihodnje nadaljevati.
Delegati so spregovorili o številnih področjih, ki jim je skupščina kot tudi njeni organi v preteklem ob-dobju posvečala pozornost. Bilo je opravljeno po-membno delo na področju družbenega planiranja še zlasti oblikovanja dolgoročnega in srednjeročnega
Delegati so sprejeli proračun ter s tem za-gotovili osnovo za finančno poslovanje vseh porabnikov proračunskih sredstev. Žai pa niso blle sprejete programske zasnove za prostorske Izvedbene načrte, ker so neka-tere krajevne skupnosti uveljavljale dru-gačna stališča. kot jih je opredelil predlaga-telj. Skupščina je zahtevala, da se spomo vprašanje razčisti, da bi dokument sprejeli na eni prlhodnjih sej novega sklica, sicer bodo bistveno prizadeti interesi tako OZO kot kraianov, še zlasti na stanovanjskem področju.
Predsednica skupščine Anka Tominšek in predsednik OK SZDL Vukasin Lutovac sta se ob koncu zahvalila delegatom za požr-tvovalno in prizadevno delo ter jih pozvala, da tudi v prihodnje s svojimi izkušnjami po-magajo pri krepitvi delegatskega skupščin-skega sistema.
plana. Zato bodo morali delegati četrtega sklica bo-jevati bitko za realizacijo strateških ciljev \z teh do-. kumentov. V prihodnje bo treba pogumneje in uspešneje uresničevati še zlasti naslednje naloge: intenzivnejše vključevanje celotnega združenega dela v mednarodno menjavo, zlasti na konvertibilno območje; nagrajevanje po delu in rezultatih dela, še zlasti delavce v raziskovalni in inovativni dejavnosti; razvoj osebnega dela in njegovo boljše povezovanje z združenim delom; odgovoren in gospodaren odnos do družbene lastnine, še zlasti do sredstev za proizvodnjo in stanovanjskega sklada; izboljšanje družbenoekonomskega položaja delavcev v druž-beni deiavnosti, učinkovitejše in racionalnejše delo-vanje SIS ter uspešnejše uresničevanje ustavne vloge KS...
Tako kot že večkrat doslej, je bilo ponovno opo-zorjeno, da bo uspešnost delegatov odvisna tudi od tega, koliko in kako hitro bomo uspeli odpravljati še vedno prisotne slabosti glede delegatskih gradiv, in-formiranja delegatov in delegatske baze, programi-ranja dela skupščine, še zlasti pa zagotavljanja ma-terialnih, kadrovskih in drugih pogojev za deio dele-gacij kot temeljne sestavine delegatskega sistema. Določen premik je bil v tem obdobju storjen, še zlasti v nekaterih okoljih. Razrešiti bo treba še mnoga vprašanja, na katera opozarja tudi kritična analiza sistema socialističnega samoupravljanja.
In ne nazadn[e naj posebej opozorimo, daje bilo tudi tokrat, kot ze mnogokrat prej v tej skupsčinski dvorani, slišati mnenje, da bodo morale tudi subjek-tivne sile s svojim delovanjem, načinom in metodami dela prispevati k učinkovitejšemu delovanju dele-gatskega skupščinskega sistema. Že v temeljnih okoljih bodo morale delegate oboroževati s svojimi stališči, kar pomeni delovati znotraj delegatskega sistema.
Na tej zadnji seji so delegati opravili še eno po-membno nalogo, razen proračuna za leto 1986 in zaključnega računa za leto 1985 so sprejeli tudi pro-storski del družbenega plana občine za prihodnje srednjeročno obdobje. Na ta način je dana podlaga za konkretne aktivnosti in posege v prostorskem urejanju, ki je družbeno in strokovno zelo zahtevno.
Anka Tominšek