Žarko Petan 686 Žarko Petan ODGOVOR ČEZ STO LET ALI NIKOLI SVOBODA Spominjam se Svobode Prijezdila je na belem konju Z vihrajočo zastavo v eni In s šopkom majskega cvetja v drugi roki Bili smo opiti od sladkega zmagoslavja In prihodnost se nam je zdela kakor pravljica Minila so leta in streznili smo se Breme svobode je postajalo čedalje težje Okovi svobode čedalje tesnejši Koprneli smo po dnevu Ko se bomo osvobodili svobode Ali postane sleherna svoboda podobna nesvobodi Na to vprašanje Bomo dobili odgovor čez sto let ali nikoli LEPŠA PRETEKLOST ALI LUKNJA V GLAVI Kar se preteklosti tiče sem velik optimist Vse kar je za nami sodi v rubriko »dobri stari časi« Spomin je pomanjševalno steklo za napake iz minulosti Kri in solze so odtekle skozi luknjo zvrtano v možgane Trpljenje je zbrisano iz zavesti Ali vsaj pomanjšano na znosno mero Pogled nazaj je podoben čudovitemu razgledu z visoke gore Moteče podrobnosti so se razblinile v nič Od daleč je vse videti urejeno in prav Na primer danes sem ranljiv še včeraj sem bil čisto zdrav Letos so mi zlomili peruti lani sem še letal visoko kakor ptič 687 ODGOVOR ČEZ STO LET ALI NIKOLI POZABLJIVOSTI Pozabljivost me tare Kje so moja očala Še malo prej so bila tukaj Dobro vem da so bila Ne nisem jih pozabil na stranišču Kje so moji ključi Povsod sem pogledal Tudi v oba žepa plašča Tudi na nočno omarico Tudi na mizo v kuhinji Ne nisem jih pustil v vratih Kje je moj klobuk Ni ga v omari Na obešalniku ne visi Nikamor ga nisem dal Nikomur posodil Ne nimam ga na glavi Kie Kaj se godi Zakaj in čemu Slabo mi je V glavi se mi vrti Pomagaj mi Ne nisem pozabil dihati RAD BI... Rad bi se vrnil na ljubljansko promenado Kjer se sprehajajo dekleta iz moje mladosti In kjer tramvaj veselo zacinglja preden zavije proti Tromostovju Rad bi se vrnil v kino Moskva kjer vrtijo sovjetsko ljubezensko burko O hecnem ljotčiku majorju Buločkinu (Prvim djelom prvim djelom samaljoti a djevuški patom) Rad bi se vrnil v študentovsko kamrco Z lino ki gleda na Vodnikov spomenik na kupe trnovske solate Žarko Petan in na lepšo prihodnost ki se je sproti sprevračala v zateženo preteklost Rad bi imel spet koga malce rad pa čeprav le za en sam hip Zakopal bi ta vzgib globoko na dno spomina Da bi mi čez pol stoletja in še nekaj let ogrel premrlo srce In pognal gosto kri po tesnih žilah Rad bi zavrtel film daleč nazaj Od začetka preteklosti do zdaj SPOMIN NA JUTRI Če imaš zelo radoveden spomin Pomniš reči ki se bodo šele zgodile Jutri ali čez sedem ali čez devetnajst let Ampak nekoč se bodo zagotovo primerile Na primer spominjam se Njenega dokončnega odhoda Zaprla bo vrata za seboj in In jih nikoli več ne bo odprla Na primer spominjam se Skeleče bolečine v prsih Bolečine ki me bo razklala in In omahnil bom na tla Na primer spominjam se Lastne sedmine nekega deževnega dne Neznanci napravljeni v pražnje obleke Bodo sedeli okrog gole mize in In pili bodo in me hvalili na vse pretege Na primer spominjam se Bobnenja prgišč zemlje po pokrovu krste Ki mi bo varovala glavo Zatem dolge neznosne tišine Tišine v ušesih v ustih v očeh in In v srcu 688 ODHOD Kadar zavohaš vonj po trohnobi Kadar v ustih zaznaš okus po prsti Kadar naenkrat zagledaš gosto temo Tedaj vedi da je prišel tvoj čas Kjerkoli si karkoli počneš Se ustavi za hip Zlekni se na hrbet Skleni roki na prsih In zapri oči Iz glave preženi vse misli Pozabi na neizgovorjene besede Sproščeno se prepusti bibavici morske gladine Ne bo ti treba dolgo čakati Da bi postal to kar boš Spomin na neobstajajoče PESEM BREZ BESED Napisal bom pesem Z bledim črnilom jo bom pisal Z ugaslim sončnim žarkom Nabodenim na konico peresa Bom pisal Ob zori po prebdeni noči Bom nizal zatajene besede Tkal nitke tišine Neslišnemu kotalikanju zvezd po mlečni cesti Bom prisluhnil Pretakanju biserne rose po mehkih travnatih preprogah Če bom premagal tesnobo in strah Bojazen in jutranji mraz In odmev na moj molk In spomin na včerajšnji poraz Bom napisal pesem brez besed Zate ki si gluha za vse Česar ne zakričim na glas 689 ZAČARANI GRAD IN DRUGE PRIPOVEDKE |