Po&tnina plačana v gotovinl ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^fl ^^^^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^F ^I^^^^^^^^^^^A - ^^^^^^H^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^^i ^^^^^^^^^^^^^^V- ^^^^^^^^^^^^^^^ Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon St. 65 // RaCun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljana Stev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 28. januar]a 1938 Stev. S. Se en fond Celje, 28. januarja. Poleg cestnega fonda, ki naj stopi v kratkem v veljavo in s pomočjo kate- rega se bodo gradile ceste širom drža- ve — razen v Sloveniji — srao dobili sedaj se en fond: fond za elektrifika- cijo države! Na podlagi dohodkov tega fonda naj bi se najelo posojilo, ki bi omogočilo elektrifikacijska dela v dr- žavi. Priznavamo, da so elektrifikacijska dela nujno potrebna, vendar jih smatra- mo za notranjo zadevo posamcznih po- krajin, ki naj skrbe za njihovo izvedbo same, kakor se to prakticira v Sloveni- ji. Pri nas o javnih delih na račun dr- žave ni govora, če pa se izvrši kakšno javno delo, gre na naše stroške, kakor na primer regulacija Savinje! Ce hoče država prispevati k javnim deiom svoj delež, ni treba za to nobenih fondov, ampak lahko stori to kar na- ravnost. Teh fondov imamo sedaj že toliko, da se moramo nehote vprašati zakaj ta fondomanija? Kdo upravliä ie fonde? Odgovor ni težak. Vsak fond upravlja posebna uprava. Z vsakim no- vim fondom nastane torej nova uprava V času splošnega centraliziranja vse- ga, kar se sploh še eentralizirati da, so fondi prav za prav samo logično izva- janje nekega sistematičnega zbiranja denarja, ki se steka iz vseh delov drža- ve v beograjsko centralo. Pred dnevi je bilo čitati v časopisju, da znašajo vloge iz Slovenije pri Post- ni hranilnici v Beogradu čedno vsoto 237 milijonov. Tako teče denar nepre- stano kakor vode naših rek Drave in in Save proti jugovzhodu, toda kakor vodovje teh rek, tako se tudi denar ne vrača nikdar več k svojemu izvoru Kako bo le potem, ko bodo viri usah nili? Od tega pa ne moremo biti več da- leč, ker zakon narave je tak, da mora vsak vir enkrat usahniti, če se iz njega neprestano samo črpa. Nad 3 milijarde dinarjev se je nabra- lo v zadnjih letih v državnih privilegi- ranih zavodih. Ta denar leži sedaj v blagajnah teh ustanov brezplodno, do- čim vlada pri nas strahotno pomanjka- nje gotovine. Vprašamo se, kam naj vodi takšna finančna politika naše narodno gospo- darstvo?! Temu večnemu izčrpavanju izvestnih pokrajin mora neizogibno sle- diti popolna pauperizacija krajev, kate- nm Se odtegujejo zadnja gotovinska sredstva. Med te kraje pa spada v prvi vrsti jälovenija. Naši kraji so itak že vsa leta zapo- stavljeni vsled nepravilne politike Na- rodne banke pri podeljevanju kreditov.. kjer se vse preveč očito kaže proteži- ranje področja centrale napram osta- Um pokrajinam države. Ceprav Beo- grad še dolgo ni središče naše trgovine, °brti in industrije, odpade vendar levji del kreditov Narodne banke na območ- j je centrale, tako na primer 85% vseh ]°mbardnih kreditov. Slovensko denarnistvo je zašlo vsled j denarne zapore, ki ovira že sedmo leto ; razvoj slovenskega gospodarstva, in ' k°ncno zaradi napačnega načina likvi- daciJe kmečkih dolgov v položaj, da za- radi Pomanjkanja denarnih sredstevpri ^ajboljši volji ne more več služiti svo- jemu pravomu namenu. Zato veleva dr- žavniška modrost krmilarjem naše j skupne usode, da priskočijo z denarjem, ki se je prekomerno nakopičil v držav- nih privilegiranih zavodih, na pomoč slovenskemu denarništvu in gospodar- stvu, ki je znano po svoji solidnosti in poštenosti, in mu pomagajo zopet na noge. Predvsem pa se mora temeljito reformirati sistem kreditiranja Narod- ne banke, da bodo vse pokrajine v ena- ki meri deležne njenih cenenih kredi- tov, po katerih je zlasti pri nas v Slo- veniji v zadnjem času zopet veliko povpraševanje zaradi splošnega po- manjkanja gotovinskih sredstev. Slovenija je po svoji davčni moči tu- di upravičena zahtevati pravičnejše upoštevanje njenih gospodarskih inte- resov. Ta naša zahteva pa je podprta tudi po dejstvu, da Narodna banka ves čas našega skupnega državnega življe- nja ni imela v Sloveniji zaradi solid- nosti in poštenosti naših gospodarskih in pridobitnih krogov nobene izgube, dočim znašajo njene izgube v drugih pokrajinah — zlasti v jugovzhodnih krajih države — od leta 1929. dalje ogromno vsoto okrog 200 milijonov din! Ce bi bill naši privatni denarni zavo- di pri podeljevanju kreditov tako lah- komiselni, bi bili že davno vši po vrsti propadli. Izgube pri Narodni banki bi morale biti prav za prav popolnoma iz- ključene. Tako se vsaj dela v drugih državah. Radovedni smo, kaj bi porekla naša upravna in politična centrala v Beogradu, če bi se pri nas gospodarilo tako slabo z državnim denarjem. Izgu- be Narodne banke so namreč izgube, ki posegajo tudi v žepe naših davkopla- čevalcev, ki zmanjšujejo dobiček, na katerem participira prvenstveno tudi država. Odpisi dubioznih terjatev od ! vsakoletnega čistega dobička Narodne banke pa mečejo neugodno luč na naš državni denarni zavod tudi v tujini. Ni čudno, če zahteva narod, ki je sit tega slabega gospodarstva, federativno ureditev države, tako da bi gospodarili Srbi, Hrvati in Slovenci vsak sam s svojim denarjem. Res je, da bi takšna notranjepolitič- na ureditev naše dražve na mah odpra- vila medsebojne očitkc o slabem gospo- darsU'u, zapravljanju, poneverbah itd., vendar se mora ves nacionalni živelj zavedati, da bi federativna ureditev porušila granitne temelje, na katerih je zgrajena naša država. Zavest držav- ne skupnosti, ki nas danes druži kot državljane ene in iste države, bi kaj kmalu propadla, posamezni deli države pa bi se medsebojno popolnoma odtu- jili, kar bi pomenilo prej ali slej konec naše državne tvorbe. Zato je dolžnost vseh nacionalnih elementov, da branijo našo državo v prvi vrsti pred notranjimi, obenem pa tudi pred zunanjimi nasprotniki ter de- lujejo na gospodarski in moralni obno- vi Jugoslavije, ki mora zopet vstati v vsej svoji veličini nova in silna — nam v ponos, sovragu v strah! Tudi Celje dobi počitniški dom za mladino Celje, 28. januarja. Po prizadevanju uprave Zdravstvene- ga doma in celjske mestne občine bomo dobili tudi Celjani prepotrebno ustano- vo »Počitniški dom za mladino«, kakor jih imata že Ljubljana in Maribor. Mestna občina je dala lani upravi Zdravstvenega doma na razpolago bivše Likovičevo posestvo pod Tovstom, da zgradi na njem poslopje, v katerem se bo mogla zdravstveno šibka mladina preko poletnih mesecev v solncu, sve- žem zraku in ob primerni prehrani okrepiti in utrditi. Posestvo meri preko 6 ha travnikov in njiv. Upravnik Zdravstvenega doma v Celju g. dr. Rebernik se je že lani z velikim idealizmom in energijo sam lotil deia ter zgradil s sredstvi Zdrav- stvenega doma lično stavbo, ki je v su- rovem stanju že gotova. Prostor je prav srečno izbran. Leži 750 m nad morjem pod vrhom Tovsta, sredi go- zdov, po katerih vodijo senčna pota de- loma po ravnem, deloma po grebenih, s katerih se odpira krasen razgled na vse strani. Obiskovalci Celjske koče so gotovo že opazili novo stavbo, ki se svetlika skozi gozd; to je zgradba >;Celjskega počitniškega doma«, ki se bo po potrebi in v skladu s sredstvi, ki bodo na razpolago, primerno razsirja- la in izpopolnjevala. Stavbo je treba sedaj še dogotoviti, nabaviti opremo, ter izvršiti instalacije in razna terenska dela za igrišča itd. Uprava Zdravstvenega doma je žrt- vovala do sedaj za zgradbo že preko 70.000 din, približno toliko pa bo še tre- ba, da se stavba dogotovi in opremi. To vsota bo treba zbrati. Prva je uvi- dela veliki pomen počitniškega doma ' tukajšnja krajevna protituberkulozna liga, ki je prispevala za dovršitev doma 10.000 din. Počitniški dom bo upravljal v skladu z rabokupno pogodbo med celjsko mest- no občino in Zdravstenim domom pose- ben kuratorij, ki bo tudi skrbel, da se zbero potrebna sredstva za dogradi- tev. Temu kuratoriju pripadajo nasled- nji gospodje: Todor Lazarevič, predsed- nik cinkarne, kot predsednik; Rudolf Stermecki, veletrgovec, kot podpred- sednik; Franc Cilenšek, ravnatelj me- ščanske sole, tajnik; Mirko Zdolšek, predsednik protitubekulozne lige, bla- gajnik; dr. Jakob Rebernik, upravnik Zdravstvenega doma, gospodar; Jerič Franc, ravnatelj Ljudske posojilnice in Drago Kralj, ravnatelj Celjske posojil- nice, preglednika računov; člani: Franc Dolžan, kleparski mojster, Karel Go- lob, mizarski mojster, dr. Ivan Rajšp, ravnatelj bolnice, dr. Jurij Skoberne, odvetnik, Viktor Smigovc, upravitelj ekspoziture OUZD. V kuratoriju so torej zastopani razni sloji celjskega prebivalstva in se more število članov še povečati. Na svoji prvi seji, ki je bila v torek 25. t. m., je kuratorij sklenil, da se bo obrnil na javnost s prošnjo, da čim izdatneje podpre započeto delo. V to svrho se bo- do razpošiljale v teku februarja pisme- ne prošnje s položnicami. Kuratorij pri- cakuje, da bo celjsko prebivalstvo po- polnoma razumelo to važno socialno akcijo in jo izdatno podprlo, tako da bo mogel počitniški dom že v letošnjem poletju sprejeti pod svoj krov prve le- tovlSčarje iz vrst okrepitve potrebne šolske mladine. Idealni, človekoljubni akciji želimo v interesu naše mladine čim Icpši uspeh. Celje v borbi proti tuberkulozi Celje, 28. januarja. Krajevna protituberkulozna liga v Celju je imela v četrtek zvečer na mestnem poglavarstvu svoj redni občni zbor, ki je pokazal jasno sliko požrtvo- valncga in uspešnega delovanja v pre- teklem letu. Predsednik g. Bogomir Zdolšek je poročal v glavnih obrisih o lanskem udejstvovanju lige, se zahvalil mestni občini in tisku za podporo ter omenil, da so se odnošaji mc:d Zvezo in celjsko ligo lani zelo izboljšali, ker so bili od- stranjeni vsi nesporazumi. Na podlagi izjave äefa zdravilišča na Golniku g. dr. Neubauerja o azilih za tuberkulozne je izrazil predsednik g. Zdolšek mnenje, da bi naj celjska liga, namesto da usta- novi tak azil, rajši prispevala za po- trebno število postelj odnosno bolniških sob za jetične bolnike \ celjski bolnici ali pa morda celo prispevala h gradnji posebnega oddelka za tuberkulozne bol- nike. Tajnik g. upravitelj Smigovc je m. dr. navedel, da je upravni odbor celj- ske lige lani podelil 40 jetienim bolni- kom po 50 do 150 din mesečnih podpor s posebnim ozirom na družinske, zdrav- stvene in socialne razmere. Odbor je poslal 10 slabotnih in jetiki podvrženih otrok v počitniške kolonije. Liga je iz- vršila priprave za ustanovitev postaje za socialno skrb rekonvalescentnih de- lavcev in nameščencev in tudi poslala mestnemu poglavarstvu in sreskemu načelstvu vlogo zaradi poklicne posve- tovalnice, ki naj bi se osnovala v Ce- lju za mesto in celjski srez v svrho preprečavanja jetike. Z drž. protituber- kuloznim dispanzerjem v Celju je bila , ecljska liga v stalni zvezi in delovni skupnosti. Liga je votirala za počitniški dom za mladino, ki ga gradi celjski Zdravstveni dom pod Tovstom, enkrat- no podporo v znesku 10.000 din. Počit- niški dom, ki je namenjen slabotni dec!, nameravajo pozneje razširiti v otroški preventorij, nadalje v zavetišče za je- tične bolnike - delavce in v počitniaki dom za obrtne vajence. Gmotni in mo- ralni uspeh protituberkuloznega tedna, ki ga je priredila celjska liga lani od 2. do 8. maja, je bil izredno zadovoljiv. Blagajnik g. Nardin je poročal, da je imela liga lani 56.386.20 din dohodkov in 29.783.78 din izdatkov; prebitek je znašal torej 36.602.42 din. Premoženje lige se je povečalo in znaša 93.058.69 din. Fond za gradnjo zavetišča za tu- berkulozne je narasel na 53.724.35 din. Liga hna 20 članov pomagačev, 400 rednih, 60 podpornih in 17 ustanovnih članov. Odbor je prejel razrešnico s pohvalo, nakar je bil sprejet proračun za 1. 1938., ki predvideva 49.500 din do- hodkov in 54.800 din izdatkov, torej 5.300 primanjkljaja. Soglasno je bil izvoljen dosedanji upravni odbor z dve- ma dopolnitvama. Pri slučajnostih so gg. primarij dr. Raišp, dr. Rebernik, dr. Podpečan, dr. Hočcvar, Zdolšek, Smigovc in Godnik iznesli razne želje in nasvete glede na- daljnjega delovanja lige. Politični pregled X 20-lotnica Wilsonovih 14 točk. Nekdanjim borcem za našo svobodo, ki i so stali izven meja bivše Avstro-Ogr- i ske, ostane v trajnem neizbrisnem spo- ¦ minu 8. januar 1918. Ta dan jo važen zgodovinski dan za vse bivše podjarm- ljene narode, hrepeneče po svobodi. Te- ga dne je objavil ameriški prezident Woodrow Wilson svoje znamenite mi- rovne pogoje, obsegajoče 14 točk, pod katerimi so bile velike antantne države pripravljene skleniti mir s centralnimi silami. Antantni listi so jih navdušeno pozdravili ter se na dolgo in široko raz- pisali o njih. Boj se je vodil odtlej pod geslom: »Svoboda podjarmljenim naro- dom«! Dolžnost nam veleva, da se ob 20-letnici v globoki hvaležnosti spomi- njamo tega zgodovinskoga dogodka, ki ostane za vedno najvažnejši mejnik v naši narodni zgodovini. Brez W. Wil- sona ne bi bilo nikdar naše svobode! Ta naša hvaležnost mora biti večja in jačja od obzirnosti do onih narodov. proti katerim so bile naperjene Wilso- nove točke, katerim na ljubo pa smo sramežljivo prezrli to važno obletnico. Kakor dolgo bo živel naš narod v svo- bodi, tako dolgo mora živeti v naših sr- cih spomin in globoka hvaležnost naj- vecjemu zaščitniku malih zatiranih na- rodov — W. Wilsonu! Večna mu slaval X Finančni odbor Narodne skupščine že več dni razpravlja o državnem pro- računu za 1. 1938-39. K razpravi o pro- računu ministrstva za telesno vzgojo se je v torek oglasil tudi narodni po- slanec g. Ivan Prekoršek. V svojem go- voru je opozoril predvsem na izjavo, ki jo je minister za telesno vzgojo podal v svojem ekspozeju o sokolstvu, kate- remu je izrokel vse priznanje za nje- govo prizadevanje, da bi se širši sloji naroda ne vzgajali le telesno, marveč tudi moralno in v nacionalnem duhu. bonbone povsod zahtevajo, ker kakor pravijo — pomagajo. Stran 2. »NOVA D O B A« Stev. 5. Jugoslovenska sokolska organizacija je bila vedno jugoslovensko orientirana. Sokolstvo se nikoli ni naslanjalo na kakšno politično oporo ali politicno stranko. Pri sokolstvu tega ni bilo ni- koli, tega tudi danes ni in nikoli ne bo. Minister se je ob priliki svojega biva- nja lahko sam prepričal, da je tak po- ložaj tudi pri sokolstvu v dravski ba- novini. Po svojih stikih s sokolskimi voditelji je lahko sam ocenil nacional- no in moralno vrednost našega sokol- stva na tern izpostavljenem ozemlju. V dobi germanizacije, ko je avstrijski šolski režim zgradil v Sloveniji okoli 50 schulvereinskih šol za potujčevanje dece, je bila sokolska organizacija ona naša opora, v kateri so se zbirale nacio- nalne sile in se je visoko dvigala zasta- va resnične nacionalne revolucije. X Predsednik jugoslovenske vlade dr. Milan Stojadinovič se je v soboto na povabilo vodje rajha Adolfa Hitler- ja udeležil še otvoritve velike razstave arhitekture v Monakovem, nato pa je odpotoval v Jugoslavijo. Domače vesti — 60-letnica Otona Zupančiča. V ne- deljo je praznoval največji sodobni slo- venski pesnik Oton Zupančič, clan Aka- demije znanosti in umetnosti, predsed- nik Pen kluba in upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani, svojo 60-letnico. Ves narod se je s ponosom in hvalež- nostjo spominjal jubileja enega svojih največjih sinov ¦— velikega klicarja, mojstra našega jezika in umetnika po božji volji. — Nov želozniški ravnatelj v Ljub- Ijani. Direktor železniške direkcije v Ljubljani dr. Aleksander Fatur je bil te dni upokojen in odlikovan z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje. Za no- vega direktorja ljubljanske železniške direkcije je imenovan referent promet- nega ministrstva dr. Fran Bončina. — Smrten padec z lipe. V Vrenski gorci pri Bučah je sklenil 38-letni po- sestnik Ivan Zvar v soboto, da bo podrl lipo pri svojem domu. Ker se je bal, da bi mu lipa pri padcu poškodovala sadno drevje, se je povzpel na lipo, da bi najprej odžagal vrh. Ko se je preža- gani vrh odlomil, je vejevje zadelo Zvara in ga treščilo v velikem loku na zemljo. Zvar si je pri padcu dvakrat zlomil levico, počila mu je tudi lobanj- ska baza, obenem pa je dobil hud pre- tres možganov. Globoko nezavestnega Zvara so prepeljali v celjsko bolnico, kjer v torek ob 22. podlegel poškod- bam. Pokojni je bil ugleden posestnik in med prebivalstvom splošno priljub- Ijen. Požrtvovalno se je udejstvoval pri gasilski četi v Bučah kot blagajnik. Poleg očeta in matere zapušča žcno s tremi nepreskrbljenimi otroki. Upoko- jena orožniška narednika gg. Franc in Josip Gorjup v Celju ter občinski taj- nik g. Jakob Gorjup v Crnomlju so njegovi strici. Pokojnega Zvara so pre- peljali na njegov dorn, od koder je bil danes dopoldne pogreb na pokopališče v Bučah. Tragično umrlemu posestni- ku bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! — Dunajska vremenska napoved za prihodnje dni: Nestalno, izpremenljivo vreme, toplotno stanje nad normalo. Celje in okolica c Celjsko občinsko gospodarstvo. Na nekatere ugotovitve o celjskem občin- skem gospodarstvu v zadnjem našem poročilu mestni svet celjski ni reagiral in ni dal nikakega pojasnila. Glede iz- kazanega prebitka v znesku 712.934.25 din, ki naj pokaže po obračunu, koliko je mestni svet z dobrim gospodarstvom prištedil v dobi 1936-37, smo postavili javno vprašanje, da se pojasni, koliko je od tega zneska v blagajni, koliko je naloženega in sploh, kako je krit ta znesek. S tern pribijemo, da nam g. fi- nančni referent na to vprašanje, ki je za celjske davkoplačevalce velike važ- nosti, ni dal odgovora. Mi zadeve ne bomo izgubili iz evidence in se bomo ob dani priliki na njo zanesljivo povrnilL Hočemo jasnosti! Glede obračuna mestnega avtobusnega podjetja rads- volje vzamemo na znanje izjavi g. fi- nančnega referenta in predsednika mestnega avtobusa, da je znašal inkaso vozarine res 1,200.000 din. Zadovoljstvo nad tern dejstvom pa nam — in mogo- če tudi komu drugemu — zelo greni konstatacija v obračunu, da je mestni avtobus pasiven za 766.424 din. Ta pa- sivum se pričenja v resnici od znane avtobusne katastrofe v Medlogu, ni pa takrat znašal to horendno vsoto. Pa- sivum je naraščal vsako leto. Kljub te- mu, da se je tudi v letu 1936-37. pasi- vum povečal, je izkazan obračun mest- nega avtobusa v obračunu kot popol- noma uravnovešen in tudi izguba, ki je v tern letu nastala, ni izkazana. Glede mestnega zavetišča v Medlogu je izja- vil g. finančni referent, da tega obra- čuna zato ni v celotnem mestnem obra- čunu, ker ga tudi v proračunu ni. To drži, drži pa tudi to, da je bil izredni proračun za 1. 1936-37. predložen in odobren z zneskom 1,260.600 din, v ob- račun je pa prišel znesek 6,662.522.03 din. Tu je bilo mogoče prevesti preko obračuna za milijone zvišan znesek, za- to nam je popolnoma neumljivo, iz ka- terega vzroka bi ne bilo mogoče pre- vesti preko izrednega obračuna tudi ob- računa za mestno zavetišče v Medlogu. Ker pride mestno zavetišče po podani izjavi na tej seji v prihodnji proračun, sledi iz tega, da tudi za proračunsko dobo 1937-38, ki se zaključi letos 31. marca, ne bo v mestnem obračunu ni- kakih podatkov o mestnem zavetišču. Proračun za 1. 1938-39 bo torej obsegal za mestno zavetišče triletno proračun- sko dobo. Tak postopek je protiven do- ločbam VTI. poglavja (Mestne finance) zakona o mestnih občinah z dne 22. 7. 3 934. Te določbe se s takim postopkom kršijo. c Cuden postopek. Proti mestnemu obračunu za 1. 1936-37., o katerem smo izčrpno poročali v zadnji številki, je bil vložen stvarno utemeljen ugovor. Mestni svet pa je na seji 21. t. m. po skromnem poročilu g. finančnega refe- renta najprej odobril obračun za 1.1936- 37. in šele nato, torej šele po odobre- nju obraeuna, vzel v razpravo proti istemu obračunu vložen ugovor. S ta- kim edinstvenim postopanjem postaja sleherno vlaganje sličnih ugovorov celjskih davkoplačevalcev iluzorno. zaenkrat ne bo zgradila predvidene cestne zveze Lokrovec—Dobrova in tu- di še ne bo prevzela in uredila ceste, ki vodi mimo Joštovega mlina v Medlogu, pač pa namerava to cesto za silo posl- pati. Ta javna dela so zares velikopo- tezna in bodo gotovo znatno omilila veliko brezposelnost... c Kočo na Stopinškovem posestvu pri Celjski koči bo dala mestna občina podreti in bo porabila material za po- pravilo sos'edne Zeličeve hiše, ki jo bo dala občina v najem Zdravstvenemu domu za ureditev počitniškega doma za mladino, da bo tarn uredil planinsko go- spodarstvo. Lovsko kočo na Vipoti je dala mestna občina za pet let proti let- ni priznalnini 10 din v najem krožku mestnih uslužbencev ter bo brezplačno dobavila pesek in les za popravilo te koče. c Podaljšanje kanalizacijc. Občina je oddala dobavo cementnih cevi za po- daljšanje kanalizacije do Nove vasi g. Maksu Lipičniku za 24.205 din. c Nove javne svetilke. Občina bo dala namestiti električno svetilko pri izhodu na kolodvoru, dve svetilkl pa na cesti, ki vodi pod okoliškim pokopališčem proti opekarni tv. Unger-Ullmann. c V elanstvo mestne občine so bili sprejeti: vdova po zadružnem ravna- telju ga. Terezija Lešničarjeva, poštna uradnica Ana Spoljarjeva, mesarski mojster Franc Gorjanc in težak Valen- tin Poljšak. c Nov upravni odbor Mestne hranil- nice. Mestni svet je pod pretvezo, da da se je zaradi združitve okoliške ob- čine z mestno povečala garancija ob- čine za Mestno hranilnico v Celju, iz- volil nov upravni odbor tega zavoda. V upravni odbor so bili z večino glasov izvoljeni gg.: gostilničar Ferdo Berger, prof. Mirko Bitenc, trgovec in industri- jec Franc Cuk, trgovec Josip Dela- korda, trgovec Josip Dobovičnik, hmelj- ski nadzornik Janko Dolinar, posestnik Franc Dorn, trgovec Anton Fazarinc, mizarski mojster Karel Golob, odvetnik Mirko Hočevar, posestnik Vinko Kra- mer, čevljarski mojster Josip Plevčak, c Zupaneieeva proslava v Narodnem domu. Na ljudskem vseučilišču v pone- deljek 31. t. m. ne bo predavanja, pač pa bo priredilo ljudsko vseučilišče v četrtck 3. februarja ob 20. v Narodnem domu proslavo 60-letnice Otona Zupan- čiča. Pri proslavi bosta sodelovala gg. dr. A. Slodnjak s predavanjem in re- žiser Narodnega gledališča v Ljubljani Ciril Debevec z recitacijami značilnih Zupančičevih pesmi. c Severni sij se je pojavil v torek zvečer skoraj nad vso Evropo. V Ce- lju in okolici je zažarelo jasno severno nebo okrog 20.30 v ogromnem rdečem svitu, vines pa so se za nekaj minut po- javili trepetajoči svetli žarki. Prebival- stvo je bilo izprva prepričano, da je na- stal nekje ogromen požar. Nekatere ga- silske čete so bile alarmirane in so od- brzele v smeri dozdevnega požara, a so kmalu ugotovile, da gre za izreden ne- besni pojav. Polagoma so ljudje izve- deli, da se je bil pojavil severni sij. Iz- redno lepi prizor je trajal nad eno uro. c Za razsvetljavo in kurjavo stare mestne ubožnice na Slomškovem trgu, v kateri še stanuje 13 revežev, bo ob- čina plačevala letno 8.000 din namesto v proračunu predvidenih 1.800 din. c Najemno pogodbo s sreskim sodi- ščem v Celju je mestna občina podalj- šala do konca tega leta. c Oporni zid na Polulah ob cesti, ki vodi od grenadirjeve brvi mimo Bela- jeve gostilne navkreber proti Košnici, bo dala občina obnoviti, čim bo prispel prvi prispevek banske uprave iz bed- nostnega fonda. O nujni potrebi obno- vitve tega opornega zidu smo pisali že lani. c Vprašanje javnih del. V okviru jav- nih del za zaposlitev brezposelnih na- merava mestna občina za silo popra- viti cesto pod restavracijo g. Petricka v Liscah in prav tako za silo urediti cesto od Pristave do Osence. ObČina ključavničarski mojster Anton Rebek, železniški uradnik Anton Repnik, uei- telj Franjo Roš, trgovski nameščenec Avgust Sotler, odvetnik dr. Alojzij Voršič in delavec Josip Vrunč. c Vprašanje novega kopališča ob Sa- vinji. O načrtu gradnje novega kopališ- ča ob Savinji z namestitvijo pokretnega jezu pri sedanjem damskem kopališču in ureditvijo velikega naravnega baze- na v Savinji smo poročali že v božični številki. Mestni svet je sedaj osvojil za- devni idejni načrt nadzornega inženjer- ja pri regulaciji Savinje g. Murse, ki predvideva napravo velikega naravnega bazena v Savinji za plavanje, veslanje, jadranje in slično sportno udejstvova- nje. Novo kopališče bo mogoče graditi še pred regulacijo Savinje v tern odseku j c Pesniku Otonu Zupančiču je poslala mestna občina ob njegovi 60-letnici brzojavno čestitko. c Ureditev občinskih poti. Mestni cestni nadzornik je prcjel naročilo, da pregleda vse občinske poti in ukrene vse potrebno, da se poti uredijo. Skraj- ni čas je že, da se občina loti te zadeve. c Iz mestne službe. Mestni svet je po- delil službo mestnega arhitekta g. ing. arch. Jožetu Brodniku. Občina bo raz- pisala mesto tržnega nadzornika kemika c Zgodbica iz sedanje dobe. Včeraj med 4. in 5. popoldne so pasirali Celje številni avtomobili, ki se udeležujejo mednarodne avtomobilske tekme rallye Monte Carlo. Sportno odlična priredi- tev. Kljub slabemu vremenu so avto- mobilisti vzbujali dosti pozornosti in je celjsko mesto dostojno skrbelo za red- no pasažo po mestnih ulicah. Pred ne- kim hotelom v našem mestu se je zgo- dilo tole: Pred hotelom je s svojim av- tobusom manevriral šofer, ki tega po- sla na onem mestu vsekakor ni izvrše- val prvikrat, pač pa je imel smolo, da je svoj manever izvrševal ravno takrat, ko je pasiral to mesto neki nemški av- to iz rajha, udeležen na gori navedeni vožnji. Prišlo je do karambola, ki je potekel precej nedolžno, na avtu nem- škega sportnika se je menda skrivil blatnik. Ta avtomobilist se'pa vsekakor ni zanesel, da bi prišel do ävojega prava (če je nezgodo zakrivil šofer avtobusa) na reden, pri nas običajen način, ampak si je kratkomalo poiskal pravico sam: prisolil je iznenadenemu šoferju dve zaušnici in jadrno odpeljal naprej. Zgodbica je vsestransko poučna: zbuja spomine na preteklost, karakterizira se- danje stanje in ustvarja prijetne izgle- de za bodočnost. c I. kulinarična razstava, ki je bila sprva obiavljena kot kuharska razsta- va, bo otvorjena na Svečnico 2. febru' arja ob 10. dopoldne v mali dvorani Celjskega doma. Razstava bo odprta do vštete nedelje 6. februarja vsak dan od 8. zjutraj do 7. zvečer. Razstavljeno bo vse, kar spada v gostilniško stroko, ka- kor n. pr. meso, zelenjava, slaščice, ri- be, divjačina, sadje, pijače itd. Razsta- va bo pokazala javnosti, kako je mo- goče pripraviti dobra in okusna jedila. Za jedila bodo na razpolago tudi re- cepti in bodo dobile gospodinje pojas- nila o vseh razstavHenih jcdillh in ra^- nih aranžmanih pogrnjenih miz. Na razstavi bo pokazal svojo umetnost tu- di prvi kuharski mojster g. Babinek iz Maribora. Opozarjamo vse občinstvo, prav posebno pa gospodinje in tudi so- le, na to zanimivo in poučno razstavo, ki bo novost in posebna atrakcija za Celje. c Nadaljevanje »Slovenčevega« poro- cila o priredit\i Družabnega kluba v Celju v soboto 22. t. m.: Po končanih koncertnih točkah sporeda se je razvi- la ob pokanju šampanjskih steklenic razgibana družabna prireditev in ob igranju dobrega jazza pics, ki so se ga udeležili tudi najodličnejši posetniki te- ga družabnega večera. c »Kulturna prireditev tv Crni mlaki«. To Golievo veseloigro bo vprizorilo dru- štvo »Vzajemnost« v Celju v nedeljo 30. t. m. ob 16. v veliki dvorani Narod- nega doma. Predprodaja vstopnic v tr- govini g. Alojza Božiča na Kralja Pe- tra cesti in pri predprodajalcih. Občin- ¦ptvu priporočamo, da obišče predstavo v čim večjem številu. : c »Kodoljub iz Amerike« v Celju. So- kolsko društvo Store-Teharje bo vpri- zorilo na Svečnico 2. februarja ob 16. v veliki dvorani Narodnega doma v Ce- lju znano Doboviškovo veseloigro s petjem v 3 dejanjih »Rodoljub iz Ame- rike«, ki jo je uglasbil g. Ciril Pregelj. V odmorih bo igral društveni jazz. Go- stje so dosegli z vprizoritvijo te igre že v Storah in na Viču pri Ljubljani velik uspeh. Vabimo celjsko občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži pred- stave in tako pokaže svoje razumevanje za kulturno delo agilnega Sokolskega društva Store-Teharje. Vstopnice se do- bijo v predprodaji v knjigarni K. Gori- čar vdove. c Mestna knjižnica. Gospa Ruša Ku- nejeva je darovala knjižnici dragoceno zgodovinsko delo. Prisrčna hvala! KINO UNION - CELJE prodvau 28., 29. in 30. januarja : ^ ( ^i . Prekrasen film, poln razkoSja in lepote, petja in glasbc PREMIERA V glavnih vlogah slavna altistka Zarah Leander, Karl Mnrtcll, Atila Hörblger in Theo Lingcu 91. januarja in 1. februarja film : S T RAST (Že»a b e^ okov) Strastna žena proti hladnemu možu najprej v borbi, a nato v ljubezni. Marlena Dietrich Robert Donat V nedeljo 30- januarja ob 10. in 14. matlneja »SAN FRÄNCISKO V PLAiHENIH« Kino METROPOl Cclje prinaSa 29., 30. in 31. januarja in 1. februarja Kraljev tenor Po istoimenski operi »Der Postillon von Lonjumeau«. — Nenavadni do- življaji slavnecja pevca, ki se je zaljubil v svojo lastnoženo, misleč, da je to neka druga Lucie Englisch v nadvse duhoviti in za- bavni vlogi. — Rudolf Carl — Leo Slezak 2., 3. in 4. februarja Povlednii dnevi Pompejev Monumentalen velefilm najrazkošnejše insce- nacije. 15.000 sodelujočih. Preston Foster Basil Rathbone Df>rothv Wilson Prva letošnja maškarada bo n. CELJSKI KARNEVAL 12. februraja v Narodnem dorau. Naj- lepše maske dobijo krasna darila. Naj- popularnejša prireditev! Redna stoUca Otflai re«. S Br. 31410 doe 24. XII. »935. Stev. 5. »NOVA D O B A« Stran 3. c Ob rojstnem dnevu Nj. Vis. kra- ljeviča Toraislava, pokrovitelja jugo- slovenskega gasilstva, so se gasilske čete iz Celja in okolice v nedeljo ob 8. zjutraj udeležile službe božje v opatij- ski cerkvi. Po službi božji je bilo v celj- skem gasilskem domu zborovanje, na katerem sta govorila starešina celske gasilske župe g. Gologranc In prvi pod- starešina Jugoslovenskega gasilskega saveza g. Snoj. c Na dan sv. Save so bila v četrtek na vseh celjskih šolah predavanja o sv. Savi. Dan je bil pouka prost. Ob 9. se je pričela v pravoslavui cerkvi sv. ; Save služba božja., Po službi božji je j krenila procesija iz cerkve v telovad- nico I. drž. narodne šole, kjer se je pri- čela ob 10.30 šolska prosiava z blago- slovitvijo vode, rezanjem kolača, nago- vorom, petjera in deklamacijami. Služ- bi božji so prisostvovali tudi zastopni- ki civilnih in vojaških oblastev in ura- dov ter šol in korporacij. KINO DOM CELJE Od 28. do 31. t. m.: »Cvetoči maj«. Od 1. do 3. II.: »Gospodarji nevlht« Dne 2. februarja ob 10. in 14. niatineja: »Mali polkovaik« (Shirley Temple) c Svetosavska beseda se bo pričeia v soboto 19. februarja ob 20.30 v Narod- nem domu. Dvorana bo toplo zakurjc- na. Igral bo Ronny jazz. Vabilo se Sina- tra kot vstopnica. Oblačilo poljubno. Cenj. dame naj se blagovolijo udeležiti te prireditve po možnosti v narodni no- si kateregakoli slovanskega naroda. Vstopnina: prostovoijni prispevki. Ples- ni red se bo dobil pri vhodu. Cenj. me- ščanstvo je vabljeno k udeležbi. c Ljubljanska drama, je vprizorila v torek v celjskem gledališču Kadelbur- govo komedijo »Simkovi« v dobri re- žiji in izvedbi. Motila pa je okolnost, da je bilo gledališče kljub ponovnim pritožbam zopet slabo zakurjeno. Ra- zumljivo je, če so padale zaradi tega pikre opazke na račun celjske gleda- liške uprave. c Državna tkabiica preprog v Saraje- vu Vas vabi na ogled njene velike raz- stave pcrzijskih in boaanskih prcprog, ki so ročno delo, impregnirane proti moljem, izdelane iz čiste angleške vol- ne in stalne barve. Razstava in oddaja naročil se vrši vsak dan od 1. do všte- tega 6. februarja v hotelu »Unionu« v Celju. Ker prodajamo na dolgoročna odplačovanja (12 do 24 mesecev) pre- poročamo vsakemu, da nas obišče. Ve- lika izbira originalnih perzijskih in bo- sanskih vzorcev. Povečali smo produk- cijo! Znižali muo cene! Na razstavi strokovnjaško popravljamo vse vrste preprog! Obiščite razstavo! c Razstava preprog. Ko razstavlja dr- žavna tkalnica perzijskih in bosanskih preprog v Sarajevu svoje ročne izdelke v Celju, je potrebno, da seznanimo ob- činstvo s to največjo in najstarejšo tkalnico v naši državi. Tkalnica zapo- sluje v svoji centralni delavnici v Sara- jevu in 7 podružnih delavnicah po Bos- ni okrog 800 strokovnih delavk. Tkal- nica prodaja mnogo svojih izdelkov tu- di v inozemstvu na raznih mednarodnih razstavah in v lastnih skladiščih v Nemčiji, Franciji, Italiji, Avstriji itd., kjer je bila tkalnica za svoje prvovrst- ne izdelke odlikovana z največjimi odli- kovanji. Pripominjamo še, da krijejo Državna tkalnica preprog v Sarajevu odnosno njene razstave skoraj 80% do- maee jugoslovenske potrošnje. c Ples »Soče«. Ponovno opozarjamo na »Sočino« predpustno prireditev, ki bo 5. februarja v Narodnem domu. »So- čini« plesi so znani kot družabni, ne- prisiljeni in veseli. Zato pričakujemo, da se bodo zopet sestali vsi številni Sočani in njihovi prijatelji. c Na brzem turnirju Celjskega ša- hov3kega kluba za mesec januar, ki je bil odigran v sredo zvečer ob udcležbi 10 igralcev, sta zasedla prvi dve mesfci gg. inž Sajovic in Graser, vsak z 8 točkami izmed 9 dosegljivih. Sledejima gg. Fajs, Schneider in drugi. Na tern Lurnirju so uporabljali prvikrat krono- raeter, ki daje vsakih 5 ali 10 sekund make z zvoncem. Kronometer je poklo- nii klubu juvelir g. Anton Lečnik, za kar mu izreka klub iskreno zahvalo. c Zalostna stalistika. Slevilo brezpo- selnih v zadnjih tednih rapidno nara- sča, novih javnih del pa še ne vidimo nikjer. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci že 1121 brezposelnih (979 rnožkih in 112 žensk) nasproti 971 (853 moškim in 118 ženskam) dne 10. t. m. c Franc Fendre f. V četrtek ob 18.15 jt- umrl v celjski bolnici po dolgem trpljenju v starosti 39 let g. Franc Fendre, sreski tajnik v Gornjem gradu. Pokojni se je, kakor smo poročali v zadnji številki, šele 17. t. m. poročil v celjski bolnici z gdč. Faniko Remšetovo iz Gornjcga grada. Fendre je prej služ- boval več let v Smarju pri Jelšah. Bil je značajen in odločno naroden mož ter vzoren uradnik. Bodi niu ohranjen lep spomin, težko prizadetim svojcem našc iskreno sožalje! c Zetev smrti. V sredo je umrla na Ložnici pri Celju 51-letna žena želez- niškega zvaničnika Marija Mirnikova, na Ostrožnem pa je umrla dveletna hčerka čevljarskega mojstra Josipina Mirnikova. Deklica je umrla 18 dni po svoji 2 meseca stari sestrici Elizabeti. Obe sta podlegli oslovskemu kašlju.. V celjski bolnici so umrli: v soboto 67- letni najemnik posestva Luka Pirc z Gorenjega pri Smartnera ob Paki in 45-letna dninarica Pavla Faletova iz Zlateč pri Novi cerkvi, v sredo pa 30- letna najemnikova hči Pavla Sčurkova s Polul iu 38-ietni Ciril Timpran, dela- vec brez zaslužka in stalnega bivali- šča. N. p. v m., c Kuratorij Celjskega počitniškega doina se tukajšnji krajevni protituber- kulozni ligi najlepše zahvaljuje za pod> poro 10.000 din. Celjska protituberku- lozna liga je s tem velikodušnim darom zopet dokazala, da pravilno razumeva svoje naloge kakor tudi pomen snujo- čega se počitniškega doma za mladino. c Predavanje SPD o poljski odpravi v Ande bo v torek 8. februarja ob 20. v risalnici mcščanske šole v Celju. Pre- daval bo v slovenščini udeleženec od- prave g. Jan Stolarski iz Krakova. Po- ljaki so naskočili Mercedario (6770 m), Alma Negra (6120 m), Aconcagna (7015 m) in druge vrhove, ki jih pre- davatelj pokaže v skioptičnih slikah po- leg doživljajev pogumnih poljskih ple- zalcev. c Planinski sejm, vsakoletna družab- na prireditev Savinjske podružniee SPD, bo v soboto 5. marca v vseh pro- storih Narodnega doma v Celju. c Smučarske tekme celjske sokolske župe» ki bi morale biti v nedeljo 30. t. m. pri Celjski koči, so zaradi neugod- nih snežnih razmer preložene na poznej- ši termin. c Keriui ubčui /bor Jadranske straše v Celju bo v ponedeljek 31. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma z obiOajnim dnevnim redom. Odbor vabi V5o člane in prijatelje društva, da se zancsljivo udeležijo občnega zbora. c Pro«;tovoijiia gasilska četa v Celju bo knela svoj redni občni zbor v nede- ljo 30. t. m. ob 10. dopoldne v gasilskem domu. c Godbeno društvo železnicarjev v Ceiju bo imelo svoj redni občni zbor v aoboto 5. februarja ob 19. v Godbenem domu v Gaberju z običajnim dnevnim redom. — Odbor. c Graunja Delavskega doma v Celju. Mestno poglavarstvo razpisuje oddajo naprave za centralno ogrevanje, stroj- ne opreme kopališča, pralnice, vodovod- ne instalacije ter ključavničarskih in steklarskih del v Delavskem domu na Vrazovem trgu. Ponudbe je treba vlo- žiti do vštetega 7. februarja v vložišču mestnega poglavarstva. c Poskušen vlom v trafiko. V sredo okrog 23. je policijski stražnik na Ma- riborski cesti zasačil nckega moškega, ko je odkrival streho na trafiki pri že- lezniškem prelazu v Gabcrju. Neznanec, ki öi je bil napravil že tako veliko od- prtino v strehi, da bi bil lahko zlezel v trafiko, je ob prihodu stražnika skočil s strehe in pobegnil v smeri proti Ko- privnici. c Davčnc karte za hišno služabništvo. Davčna uprava v Celju ponovno opo- zarja delodajalce, ki zaposlujejo hišno služabnižtvo, da si do konca tega me- seca nabavijo pri davčni upravi davč- ne karte. Delodajalci, ki bi si do konca tega meseca ne nabavili navedeniu davenih kart, bodo morali plačati pet- kratno kazen na davčne karte. c Vse lastnike koles in motornih vo- y.il v Celju ponovno opozarjamo, da za- ncsljivo do 31. t. m. prijavijo svoja vo- zila pri pved3tojništvu mestne policije in sicer kolesa ob delavnikih med 7.30 in 13., motorna vozila pa od .17. dalje. S seboj naj prineso tudi stare evidenč- ne tablice. c Lastniki soferskih legitimacij v Ce- ]ju naj cimprej overovijo svoje vozniš- ke izkaznice in plačajo zadevno bano- vinsko takso pri predstojništvu mestne policije, soba St. 42. c Nočno lekarniško službo ima od 29. I. do 4. II. lekarna »Pri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 30. I. do 5. II. ima službo I. vod, inspekcijo v februarju predsednik g. Dobovičnik. Gospodarstvo = V novembru 1937 so narasle vloge pri 8 sloven skih hranilnicab. Po podat- kih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slo- venskih samoupravnih hranilnicah lani 30. novembra 999 miüjonov dinarjev; v primeri z oktobrom pomeni to soraz- mei-no ncznaten padec za 3 milijone. Vendar so skupne vloge na knjižice na- raslc in sicer na 600,158.000 dinarjev, docim so vloge v tekocem računu zna- sale 398.9 milijonov. Vloge na knjižice so narasle pri 7, vloge v tekočem ra- čunu pri 10, skupne vloge pa celo pri 8 hranilnicah. Tudi število vlagateljev je naraslo pri nekaterih hranilnicah, in sicer ätevilo vlagateljev na knjižice pri 7, v tekočem računu pri 8, skupaj pri 7 hranilnicah. Iz teh številk izhaja, da se zaupanje v hranilnice in denarne za- vode polagoma vrača. Stevilke za de- cember, ki še niso popolne, kažejo to še lepše. Zlasti dobro vplivajo poročila o tem da sta Narodna banka kakor tu- di Poštna hranilnica odobrili krediteza izplačila vlog. Ker bodo denarni zavodi imeli na razpolago tudi prvo anuiteto Priv. agrarne banke, bodo mogli vsaj polagoma oproščati stare vloge. V zve- zi s tem je dotok novih vlog v denarne zavode zelo znaten. Trgovske knjige, rednike, brzoveze, razne mape, raster in vse ostale pisar- niške potrebščine tudi v letu 1938. pri tvrdki Karl Goričar vdova, Celje, Kra- lja Petra cesta 7 — 9. ,,Testa žarnica" prva domača, sveti čisto, je trpežna, porabl rnalo toka in je pocci i. Dobi se pri tvrdki Karl Lolbner Telefon 120 Kralla Petra c. 17 - pri ,Zvoncu' Dtiorana hotela „Union" - Celje I. kulinarična razstava Od 2. do 6. februarja Lasko nekdaj in danes Vsa dravska banovina, izvzemši Ce- lje, Ptuj in Ljubljano, gotovo nima ne , vasi, ne trga, ne mosta, ki bi že na zu- ¦ naj tako očitno moglo domačinu in tuj- i cu kazati vidne znake, spomine in price j davno preteklih časov kakor Laško. Ko j še ni bilo južne železnice, je bilo to lepo mestece še docela odmaknjeno sve ¦ tu, takorekoč za visokimi, strmimi, go- j sto pošumljenimi gorami skrito in za- kopano. Samo ponosni savinjski spla- varji so poznali Laško in njegovo mi- kavno okolico, visoko proti nebu štrle- ci ugasli ognjenik Hum, njemu nasproti hribček sv. Mihaela, in ostro, nevarno koleno Savinje pod mestom tik pred °kroglim holmom, ki ga krasi znameni- la maiijagraäka eerkvica. Odkar je dal inz. Rodel l. lö52. 2ajeti zdravilne Vrel- ce, ki so do todaj le malo opažcni in Se manj lzrabljeni vreli izpod sive skale, ter je nad njimi z lepim vzglcdom dal zgraditi sedanie kopališče, zlasti pa po osvobojenju, ko je Uii v naši kraljevin- prejšnji trg povzdignjen v mesto s sres- kim načelstvom in sodišcem, je Laško v svojem gospodarakem in kulturnem razvoju pa tudi po svojern zunanjem li- eu napredovalo tako, da se mora za Co- ljem imenovati na prvern mestu mcJ vscmi ti-gi in mesti v porečju bistre Sa- vinje. To, kar se učiš že na šolski klopi, da so nekoč na sedanji naši slovenski zem- lji prebivali Ilirci, potem Kelti in za njimi Rimljani s svojimi vojščaki, tr- govci s svojimi bogovi in vojaškimi po- veljniki, najdeš v Laškem vse hitro po- trjeno s starimi izkopaninami, spomeni- ki in napisi, s starim denarjem in dru- gimi nemimi pričami, samo če se neko- Uko pazljivo ozreš okoli sebe, se ustaviš pred to ali ono hišo in si končno ogle- das vzorni in za vse slične lokalne na- prave vzgledni Valentinčičev muzej. Na sedanjem »Trgu zedinjenja« se moras pred več sto let staro soho »Ecce ho- mo« ustaviti in si ogledati pročelje njej nasproti stoječe trgovske hiše. Tu ti zre nasproti najvišji bog starih Rimljanov v dveh zelo resnih obrazih, kakor da bi bil ves prestrašen in bi se ne mogel do- volj načuditi, kako je bil s starim rim- Hkira orlom vred strmoglavljen in pah- njon v temno brezno, da zasije naj njim mnogo obetajoče solnce novega svetain novega življenja. V zunanjo steno str.inske kapelice župne in mestne cerkve sv. Martina je v globoko vdolbino vzidan marmornat lev, ki ga je tudi izklesal starorimski kipar, kakor onega, njemu podobnega, v mestni cerkvi v Mariboru. To velja tudi, če je bil napis »Medullae excubo« vklesan šele pozneje. Rlmljani niso bili prvi ustanovitelji naselbine, iz katere se je razvilo naze Laško. Spomeniki, ki jih vidiš v doma- čcm muzeju ali pa o njih lahko bereš v različnih knjigah, segajo daleč nazaj v sicer malo razjasnjeno, temno dobo starih Ilirov in Keltov in vsaj nekoliko razsvetljujejo tudi one starejše case ter dokazujejo, da je bila predrimska do- ba, kakor v današnjem Celju in Ptuju, tudi v našem Laškem živalma na zno- traj in na zunai. V bližnjih Rimskih toplicah so vzidane v kopališki rotundi štiri stare marmornate plošče, na ka- tcrih se že davno strohneli rimski ko- palci in letoviščarji zahvaljujejo bogi- njam in nimfam vod in kopališč za 11- spešno kopanje in zdravljenje. Radio- termalno kopališčc v Laškem nima si- cer tako častitljivih starodavnih prič svojega dobro utemeljenega slovesa, to- da mnoga livadna imena še danes izpri- tjwjejo pokolenje in poreklo predslovan- skih prebivalcev našega Laškega. Ime Laško ie že samo na sebi zanimi- va priča. Kdor hoče to ime v njegovem zgodovinsko-kulturnem pomenu pravil- no razumeti, mora poznati koroški St. Peter na Vašinjah, Vovbre in koroški »Rimski vrelec«. ^Vašinje« so »Vlaši- nje-, ki so nastale po »Vlahu« in »La- hu'<, »Vovbram« pa so Obri ali Avari da,li njihovo in svoje ime, kakor se nemški »Haimburg« za slovenske »Vov- h3c- imenuje še danes po Hunih, ki so po imenu eno in isto z Avari. Rimski vrelec—Rimske toplice, Vašinje—Laa- ko, Lahomšek, Lahomščica, Lahov gra- ben, Lahomno, Lahajnar in slična ime- na, ki jih še danes najdcš v vsej laški okolici, dokazujejo, da se je predslovan- ska naselbina v eedanjem Laškem še dolgo držala samostojna še potem, ko so bili sicer Slovani že zasedli porečje Save in Savinje. Ti gorati, svetu in pro- metu nekoč popolnoma odmaknjeui predeli so šele polagoma in počasi po- stali slovenski. Dobrodušni zmagoviti Slovani niso iztrebili prejšnjega življa; sam se je s časom prilagodil in poslo- vanil. Zato je ostalo ime. Bujna in pestra kakor planinski paš- nik v cvetoči pomladi je kronika mesta in prejšnjega trga Läskega, njegovega starega in njegovega novega gradu, zla- sti pa tudi kronika laške pražupnije. Pripoveduje ti o koroških Sponheimcih, o štajerskih Traungaucih v 12. stoletju, o Babenberžarhh, 0 češkem kralju Oto- karju II. in o koroških Vovbržanih v 13. stoletju, o Celjskih grofih, o Valva- zorju in o Muškonih, ki so se kot po- sestniki ali najemniki Laškega vrstili, dokler niso v 17. stoletju kupili graščin- skega posestva grof je Vetter. von der Lilie, katerih last je še dandanes. Ko- roško-krški in oglejsko-tržaški vplivi so se tod križali v cerkveno-kulturnem po: gledu. Pa kakor gorski viharji in pla- Stran 4. »NOVA D O B A« Stev. 5. Iz naših krajev Store Čudne govorice Pod tern naslovom je bila objavljena v 3. številki »Nove Dobe« kratka noti- ca, ki je imela pred vsem za posledico, da je župan občine Teharje g. Franc Dimec dejansko napadel občinskega uslužbenca Jakoba Trobiža, ki je bil glasom zdravniškega spričevala težko telesno poškodovan. Pri tem činu je, v kolikor sera informiran, g. župan Dimec se vprašal, češ koliko stane ena klofu- ta. Podpisani sem mu kot zastopnik Jakoba Trobiža sicer sporočil, koliko stane ta klofuta ali pravzaprav telesna poškodba. Ker pa g. Dimec ni na to reagiral, sem moral vložiti kazensko ovadbo zaradi težke telesne poškodbe. Ta stvar se je dogodila v času, ko je bil revizor banske uprave na občini, in v njegovi pnsotnosti. Bolje bi bilo, da se take stvari ne rešujejo z dejanskimi napadi, temveč da se mirno počaka izid preiskave, ki je prcdlagana tako pri banski upravi, kakor tudi pri državnem tožilstvu. Z ozirom na gori omenjeni dopis je bila g. Jakobu Trobižu tudi stavljena zahteva občinskega odbora na Teharju, naj prekliče vsebino dopisa, češ da »ta članek očitno žali sedanji celokupni občinski odbor s poudarjanjem, da je občinski odbor vedoma trpel neredno- sti v poslovanju občinskega urada«. Ker označeni dopis take trditve ne vsebuje, je g. Trobiž seveda odklonil preklic. Pač pa g. Trobiž trdi, da je tedaj, ko je opazil razne nerednosti, najprej opozoril na to razne domače pristojne faktorje in šele potem, ko to ni zaleglo, prijavil zadevo banski upra- vi in državnemu tožilstvu. Trditev v dopisu, da se za stvar za- nima že prav široka javnost, je pa re- snična in te resnice ne more spraviti s sveta nikak preklic. Nasprotno: Edino pravilno je, da počakamo, kaj bodo preiskave dognale. Nadaljnja posledica označenega do- pisa je bila ta, da je bil g. Jakob Tro- biž na mestu odslovljen iz službe dne 18. I. 1938, čeravno je bil prej, ob kon- cu decembra, dobil redno trimesečno odpoved. Ker je proti takemu odpustu vložena pritožba, bomo seveda videli, ali je bil tak odpust upravičen ali ne. Ako je g. Trobiž iznesel v svojih pri- javah stvari, ki so resnične, potem mu gre pohvala, ker je storil le svojo dolž- nost in skrbel za dobro občine. Izvajati pa take posledice v času, ko preiskava še sploh ni dovršena, je nekoliko preu- ranjeno. Dr. Fortunat Mikuletič. š Ustanovni občni zbor OJNS za Te- harje-Store je bil 22. t. m. v gostilni ge. Verzelove v Storah. Zbor je otvoril predsednik Franc Kojnik. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je organi- zacija od informativnega sestanka, ki je bil lani 24. avgusta, lepo napredova- la in šteje lepo število članstva iz Stor, Teharja in St. Lovrenca. Delo organiza- cije sta pohvalila zastopnika sreskc or- ganizacije OJNS Milan Orožen in tajnik Fr. Hlačar. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom Francetom Koj- nikom, tajnikom Rencljem in blagajni- kom Flisom. Pri slučajnostih se je raz- pravlialo o delokrogu organizacije, sprcjetib pa je bilo tudi nekaj novih članov. Nacionalna mladina, katere se je zbralo lepo število in med katero je bilo tudi piecej starejših članov JNS, je za zaključek zapela himno »Hej Sio- vani!<' Občni zbor je pokazal, da je gi- banje napredne mladine v Storah v pol- nem razmahu. š Gledališki odsek Sokola Štore-T da Se zasliäiJ° vsi morali preset—1" bremen) ki bi jih prvotno napo^ l in ki znatno presegajo nadaljevala v TT1 anesek- SeJa se bo tatu, zlasti pa ^ ljo 30- *• m. O rezul- našega elcktrifikac°rtLnku in razvoJu bomo še poročali. 1Jske&a problcma, vr Lekarno do'bimo v jo bo mr. ph. g. LjubtfTL\otvoril trg se torej vscstransko m i Naä dasi še nima prepotrebnoffa u12^' ki bi bilo privlačno za vsoga .koPalüHSa, vr Vranska godba na pihl ^^" lovala pri veliki planinsko-Wv° ^" lici 1. fcbruarja v Sokolskem d ^0' Laškem. Godci se pridno ^u v na.-svoj wet, ker hočejo do^a^° pnrediteljev ne bodo varale n9f. a ki jih stavljajo v to godbo m Upi' vrVčasuobčnihzborovPnporoč vsem nacionalnim društvom a A i -4. i. • v > aa teme- ljito pretresejo vprasanje gradnje Dru štvenega doma ter sklepajo vsako zasö o organizaciji in izvedbi potrcbnih pri" pravljalnih del, tako da bodo gradite" Ijeni vsak hip z nasveti in delom nä razpolago. Zbirati morajo tudi fond za notranjo opremo odra in doma. vr Sokolsko društvo na Vranskem bo Pnrcdilo tudi letos na pustno nedeljo ter°o° tradicionaIno maškarado, na ka- lero opozarjamo bratska društva že da- 2SL ^Salats ?i ™a "e namerava tolov^ ^ ČUJem°' nas vr Strelska družina i« „, , ,, to začela s sobnim stroll B°b°- stilni tov. Kosenine. XitZlZ "Te namreč z vso vnemo pripravljaio na ponovno osvojitev prchodnega pokafa ki je lani romal v Celje z odlično nie' govo ekipo. Celjani, pripravite Se *« sedaj na bitko! uJ,r.Ahasver je Piekte nedeljo p0 vecletnem presledku romal skozi naš trg. Nič hudega sluteč je hotel vstopiti tudi v cerkev skozi stranska leva vra- ta, o katerih pa ni vedel, da se že delj j časa zaklepajo. Potrkal je, odmev v cer- kvi pa je bil tak, da je bilo zanj res bolje, da je šel dalje svojo pot, ker bi bil sicer deležen nepričakovanega sprejema. Slovenjgradee Združitev občin Slovenjgradec, 28. januarja. Pretekli teden je potekel trimesečni rok, v katerem bi morale biti razpisane nove volitve za združeno veliko-mestno občino Slovenjgradee, vendar pa še do danes na veliko veselje mešcanov kakor tudi okoliških prebivalcev ni ne sluha ne duha o novih volitvah. Mestnim kle- rikalnim veljakom se kljub vsem napo- rom, da bi prepričali okoliške kmete o koristnosti združitve mestne občine z okoliškimi, ni posrečilo premamiti na- šega kmeta. Minuli so namreč easi, ko se je dal naš izmozgani kmet vleči od te mestne gospode za nos. Tudi posre- dovanja in govori najodličnejših štajer- skih klerikalnih voditeljev, kakor gg. Vesenjaka, ecljskega župana Mihelčiča in tajnika mariborske JRZ Marka Krajnca, so bila brezuspešna in naš kmet slej ko prej vztraja na svojem trdnem in odločnem stališču, da hoče biti v svojem domu svoj gospod. Sicer se je gladko namazanim jezikom slo- venjegraških klerikalcev in iz trte izvi- temu pisanju mariborskega katoliškega tednika »Slov. gospodarja« res posre- čilo pridobiti na svojo »dohtarsko« li- sto nekoliko okoliških kmetov, ki so jih pa odkritja v našem listu tako izpa- metovala, da so po vrsti preklicali svo- je podpise. Sedaj pa seveda ne najdejo ti gospodje nikakega izhoda iz zagate v katero so zašli vsled svojega proti- Ijudskega delovanja, ko so hoteli naše- mu kmetu vsiliti svoje gospostvo. Danes je naš kmet že toliko politično zrel in zna že toliko misliti s svojimi lastnimi možgani, da si ne da vsiljevati za voditelje ljudi, ki niso imeli nikoli smisla za njegove potrebe in so ga po- znali samo takrat, kadar so potrebo- vali njegov glas in njegov s krvavimi žulji prislužcn denar. Nikoli pa ne bo naš kmet pristal na to, da bi moraine samo še nadalje rediti mesto, ampak mestu tudi še odplačevati njegove dol- gove. Seveda bi tern mestnim gospodom zelo prijalo, da bi si s kmetskimi žulji sezidali kopališče, asfaltirali ceste, zgradili vodovod, naš kmet pa ne bi imel niti nainujnejših živlienjskih po- trebščin, s katerimi bi nasitil in oblekel svojo družino. Sicer pa naš kmet itak vidi, kako se gospodari sedaj v mestni občini. Danes ta gospoda ne vpraša za mnenje niti mestnega občinskega sveta, dela vse na svojo pest in v šestih mesecih skliče samo eno sejo. Sedaj si lahko naš kmet. predstavlja, koliko bo imel govoriti v mestnem občinskem svetu med samimi mestnimi »gospodi«, ko celo danes mestni svetniki ne pridejo do besede, da bi lahko soodločevali pri vodstvu občine. Co si hoče ta mestna gospoda res pridobiti našega kmeta in njegove gla- sove. potem mu mora pač s svojim de- lom dokazati, da hoče res delati za ko- risti in potrebe našega obubožanega kmeta, da ga smatra za sebi enakovred- nega in ne za kakšno manjvredno bil- je. Saj je vendar ta gospoda sama pri- znala v »Slov. gospodarju«, da mora okolica imeti odločilno besedo v bodo- čem veliko-mestnem občinskem odboru. Pokažite torej sedaj z dejanji, da vam Sre res samo za napredek našega kme- ta, in postavite na vašo listo za župana kmeta, v upravni in občinski odbor pa tudi večino kmetov, kakor naš kmet po številčni moči volilcev tudi zasluži. Zavedajte se, da naš kmet nikoli ne bo dopustil, da bi mu županoval »doh- tar« in da bodo o njegovi usodi odlo- čevali mestni »frakarji«, ki sploh ne poznajo trdega kmetskega življenja, ampak samo kmetov denar. Ze predol- go se je dal naš kmet potrpežljivo iz- koriščati od mestne gospode, toda se- daj, ko mu hočejo vzeti še poslednji košček svobode in si ga göspodarsko zasužnjiti, bo tudi naš kmet obračunal s temi svojimi zatiralci. Zaman so vaša pota okoli naših kmetov, zaman so vsa vaša prilizovanja, kajti kmet vam ne bo šel več na limanice, on hoče ostati gospod v svoji vasi, mestna gospoda pa si naj skuša s svojimi lastnimi sredstvi izboljšati svoje zavoženo gospodarstvo. s Zanimiva seja tujskoprometnega društva. Nedavno je bila na mestni ob- čini seja slovenjegraškcga tujskopro-1 metnega društva, na kateri je o gradnji novega kopališča poročal mestni župan g. dr. Picej. Novo kopališče bo stalo »samo« 390.000 din. Mestna občina ima že zagotovljeno posojilo v znesku 250 tisoč din, tako da se bo že spomladi pri- čela gradnja kopališča in bo kopališče v poletni sezoni že služilo svojemu na- menu. Nadalje so na tej seji izračunali, da se bodo morale vsled odplačevanja posojila v novi združeni mestni občini zvišati doklade za okoli 25%. Res smo radovedni, kaj poreko k temu naši kmetje v združeni slovenjegraški občini. s Krasna ustanovna skupščina OJNS v Podgorju. V nedeljo je bila v Pod- gorju v prostorih gostilne Rogina usta- novna skupščina tamkajšnje krajevne organizacije OJNS. Skupščina je uspela nad vsa pričakovanja. Navzočih je bilo nad 60 mladih kmetskih fantov in mož, ki so z največjim navdušenjem sledili izvajanjem govornikov. Skupščino je otvoril in vodil naš zaslužni nacionalni delavec g. Anton Rogina, ki je takoj podal besedo delegatu sreske organiza- cije tov. Janezu Grabcu. V kratkih je- drnatih besedah je tov. Grabec pozval vse mlade kmetske fante in može, da vztrajajo na začrtani poti za napredek in procvit naše edinstvene Jugoslavije. Navdušeno pozdravljen je podpredsed- nik slovenjegraške sreske organizacije tov. Karlo Kokolj podal obširno politic- no poročilo in se dalje časa zadržal po- sebno pri naših gospodarskih razmerah. Podrobno je obrazložil vprašanje kmet- ske zaščite. Zbrani kmetski fantje in možje so sprejeli njegova izčrpna izva- janja z navdušenim aplavzom. Izvoljen je bil sledeč odbor: predsednik Anton Krenker, podpredsednik Ivan Potočnik, tajnik Franc Kresnik, blagajnik Anton Sečnjak, odborniki Anton Rogina, An- ton Hojnik, Ignac Anželak, Ivan An- želak in Josip Krenker. Predsednik tov. Krenker se je zahvalil za izraženo za- upanje, nakar so vsi zborovalci zapeli »Hej Slovani« in se iznova utrjeni v nacionalni ideji vrnili na svoje domovc. s Zagonetna tatvina avtomobila. V so- boto je jirispel s svojim še novim oseb- nim avtomobilom v Slovenjgradee po trgovskih poslih trgovski zastopnik tvrdke Jclačin iz Ljubljane g. Porekar. Zaradi nekega nujnega poziva je pustil svoj avtomobil s celotno kolekcijo blaga pri tukajšnji avtomehanični delavnici g. Jakoba Tišleria, da mu avtomobil do njegovega povratka očistijo, sam se je odpeljal z vlakom v Ljubljano in vzel s seboj tudi ključe zaklenjenega avtomobila. Ko se je v ponedeljek zju- traj vrnil v Slovenjgradee, pa je na svoje veliko zaprepaščenje ugotovil, da njegovega avtomobila ni več v Slovenj- gradcu. Po dolgih poizvedovanjih se je g. Porekarju končno posrečilo dognati, da je imel njegov avtomobil, ki ga je bil nckdo ukradel, nekje karambol in da ga je tat zapeljal v Maribor v po- pravilo. Tatvina je tembolj zagonetna, ker je g. Porekar pred odhodom v Ljubljano skrbno zaklenil avtomobil in vzel ključe s seboj in je tat edino s po- narejenimi ključi mogel odpreti avto- mobil. G. Porekar trpi precejšnjo ško- do, ker mu je z avtomobilom izginila tudi vsa kolekcija in mu je zaradi tega delo onemogoeeno. Zadevo preiskuje orožništvo. Upamo, da bodo krivci, ki so že deloma znani, kmalu izsledeni in da jih bo za njih početje zadela zaslu- žena kazen. s Nova koča slovenjej»raške podruž- nice SPD na Piingartii pod Kopo po- staja od dneva v dan priljubljenejše shajališče vseh zimskih sportnikov in prijateljev našega idiličnega Pohorja. Slovenjegradčani so res imeli srečno roko pri izbiri prostora, kajti koča je postavljena na najlepšem delu našega Pohorja. Komaj pol ure nad njo se vzpenja najlepša gora na Pohorju — Velika Kopa. Prelaz Pungart, na kate- rem je postavljena koča predstavlja pre- hodna vrata med Dravsko in Mislinj- sko dolino. Tu se križajo vsa važnejša pota iz tega dela naše domovine. V bližnji okolici so v višini 1500 m naj- lepša smučišča v naši državi in še celo v pozni pomladi najdejo tukaj veseli smučarji dovolj snega za svoje »dilce«. Toda tudi oskrba v koči je nad vse skrbna. Sedaj se vršijo tudi smuški te- čaji pod strokovnim vodstvom, tako da je v vseh ozirih poskrbljeno za želje gostov. Dostop h koči je najkrajši in najlažji s postaje Dovže. Vabimo vse prijatelje našega zelenega Pohorja, da si naprtijo »dilce« na ramo in krenejo v ta novi pohorski raj. s Planinski pies. V torek bo priredi- la slovenjegraška podružnica SPD v vseh prostorih Sokolskega doma svoj tradicionalni planinski pies, ki nudi Slo- venjegradčanom vsako leto največ pra- vega, res planinskega razvedrila. Le- tošnji pies pa bo še prekašal vse do- sedan je. Pod taktirko našega priljub- ljenega »Ferčija« nam bo zaigral naš jazz-orkester in dvignil s svojimi po- skočnicami vse mlado in staro na noge. Posebna atrakcija plesa pa bodo zlasti za starejše planince in planinke vse tri planinske koče. Tokrat si boste lahko očuvali nežne nožice in se brez »Pohor- ske špinače« podali v koče na Urško, Pungart ali Kremžarjev vrh in v njih ob rujnem Haložanu in dobri jedači prebili eno noč v svežem »planinskem« zraku. Vse mlado in staro v torek na svidenje na naših gorskih postojankah v Sokolskem domu! s V devetem kolu zimskega prven- stvenega šahovskega turnirja je zma- gal Kavs nad Hernausom, dr. Pohar nad ZupanČičem, partiji Hajtnik proti Debelaku in Lupine proti Kralju sta bili prekinjeni, Pušenjak je bil prost. Deseto kolo je prineslo v končnicah zmago Hernausu nad Kraljem in Pu- šenjaku nad dr. Poharjem, docim sta bili partiji Lupine proti Hajtniku in Zupančič proti Kavsu prekinjeni. Po de- setem kolu je stanje sledeče: Pušenjak 8, dr. Pohar 5%, Debelak 5 (1), Her- naus 5, Hajtnik, Kavs 3K- (2), Kralj 3K (1), Lupine 3 (3), Zupančič 2 (1). Lašlco 1 Nova nesreča nad Laškim. V jav- nost prodirajo vesti, da hoče OUZD oz. SUZOR spremeniti javno termalno ko- pališče v Laškem v bolnico in rekonva- lescentnico za svoje Clane ter kopališče popolnoma zapreti za javnost. Ta ukrep bi imel za Laško kot letovišče in zdravi- lišče nedogledne posledice, kajti dotok tujcev, ki je v zadnjih letih tako razve- seljivo naraščal, da je bilo naše kopa- lišče eno najbolj obiskanih v dravski banovini, bi se popolnoma ustavil. Bolj in bolj je Laško pridobivalo sloves svetovnega letovišča. Med gosti smo imeli p'riliko opaziti odlične oseb- nosti iz raznih evropskih držav. Občina Laško je znala ceniti to pridobitev ter je vse svoje sile posvetila olepšanju in moderniziranju kraja samega. Bije so težko žrtve, ki jih je doprinesla občina Laško za zgradbo občinskega vodovoda, da je s tem za vedno zatrla epidemic- no nastopajoči legar in preskrbela pre- bivalstvu dobro pitno vodo, asfaltacija ceste je docela spremenila zunanje lice našcga mesta, električna razsvetljava se je sirila, privatniki so si urejevali in olepšavali vrtove in vse je tekmovalo v tem, kdo bo več prispeval k povzdigi tujskega prometa. Pa je prišel udarec z združitvijo naše mestne občine s kmečko okoliško občino Marijagradec in vse naše prebivalstvo je bilo potrto, ker je slutilo, da bodo sadove njegove- ga truda in dela uživali drugi. Poslednji smrtni udarec pa naj zadene našo ob- čino s sedanjo namero SUZOR-ja, spre- meniti kopališče v bolnico. Vsa javnost, pa ne samo laška, se mora temu nakle- pu odločno upreti in poklicati na po- moč ministrstvo za narodno zdravje, da prepreči tak atentat na dobrino, ki pri- pada vsemu narodu in do katere ima pravico vse naše ljudstvo. Občinski od- bor, kolikor ga je še, mora sedaj poka- zati svojega moža in storiti dolžnost, ki jo je prevzel s svojimi častnimi mesti. 1 Planinski dorn na Smohorju. Nere- šeno je vprasanje, ali spada planin, po- stojanka Smohor v delokrog laških ali celjskih planincev, ni pa nobenepx spo- ra o tem, da je Smohor ena najlepšth izletniških točk, kar jih imata Celje in Laško v neposredni bližini. Prekrasen razgled na odprto Savinjsko dolino in divna slika romantičnega in raztrga- nega hribovja in skalovja proti Posav- ju in daleč tja proti Gorjancem, vse to se druži v celoto, ki stalno vabi Stran 6. »NOVA D 0 B A« Stev. 5. planince na Smohor. Pred 10 leti so Laščani postavili na Smohorju skrom- np planinsko zavetišče, ki je v resnici kpča, ne pa dom. Za prvo silo je ta ko- ča služila, ne odgovarja pa več današ- njim zahtevam in potrebam. Zato si je planinska podružnica v Laškem nadela nalogo, da zgradi na Smohorju planin- ski dom, sličen onima na Mrzlici in Lisci. Kupila je že zemljišče, poskrbela za gradbeni material, potrebuje pa še mnogo denarnih sredstev. Zaradi tega so se laški planinci združili z lovci za prireditev skupne veselice, ki bo 1. fe- bruarja zvečer v Sokolskem domu v Laškem. Priprave za to prireditev so v polriem teku. Spored bo pester. Sode- lovala bo vranska godba, broječa 16 mož, napovedujejo se lovci in planinci od blizu in daleč. Celo ribiči, ki jim pla- ninski dom na Smohorju prav gotovo ne bo služil pri izvajanju njihovega sporta, so obljubili svojo pomoč in pri- čakujemo zlasti celjske sulčarje, ki ta- ko pridno nosijo zadnje tedne težke sul- ce iz Laškega proti Celju. Prihod so nam obljubili radeški in zidanmoški lovci, obiskali nas bodo prijatelji iz Hrastnika in Trbovelj, v prvi vrsti in predvscm pa računamo na Celjane, kaj- ti v šmohorskem planinskem domu si bomo podajali roke k še tesnejšemu prijateljstvu. Malo je krajev, kjer bi bili prebivalci v soseščini tako navezani drug na drugega, kakor smo Laščani in Celjani, in vedno iznova se pokaže naše staro prijateljstvo. Drug drugega. podpiramo in drug drugemu smo v po- moč, kar se bo posebno še pokazalo na naši prireditvi dne 1. februarja. Naši planinski podružnici bi svetovali, da bi v gradbeni odbor pritegnila odličnejše prijatelje Smohorja iz Celja in delo bo šlo še mnogo hitreje od rok. Za take razgovore bo dovolj prilike na veselici, h kateri bodo Celjani gotovo prišli v velikem stevilu. Na veselo svidenje na planinskem rajanju 1. februarja v So- kolskem domu v Laskem! 1 Osebna vest. Sodna uradnica gdč. Antonija Drašlerjcva je premeščena od tukajšnjega sodišča k sodišču v Sevni- co, na njeno mesto pa pride gdč. Mari- ca Krivčeva, do sedaj odvetniška urad- nica pri g. dr. Ogrizku v Celju. Drašler- jeva je bila marljiva sokolska delavka in jo neradi pustimo iz Laškega. Zeli- mo ji pa na novem mestu vso srečo! 1 Tatvine in vlomi. V zadnjem času so se v okolici Laškega začele množiti tatvine koles. Pri rudarju Kinku, ki stanuje v Robidovi hiši pod Smihelom, sta se ponoČi, ko so vsi spali, pojavila dva moška ter pokradla vso obleko, pe- rilo in drugo. S spečega rudarja, ki sta- nuje pri Kinku, je tat potegnil suknjo, ne da bi se bil rudar prebudil. Selc ko sta tatova zapuščala hišo, so se doma- či prebudili, pohiteli za tatovoma in ju dohiteli nad tekstilno tovarno. Tatova sta ukradeno blago pometala proč in ušla. — Posestniku p. d. Danklu v Ra- dobljah je neznan tat ukradel okrog 4000 din goto vine, razen tega pa še tudi druge stvari. Domači sklepajo, da je to storila dekla, ki so jo bili teden prej sprejeli v službo brez poselske knjiži- ce, in surnijo, da je bil to moški, pre- oblečen v žensko, ker dekla ves čas svo- je službe ni vzela rute z glave. Orož- niki so uvedli preiskavo. 1 Gorec avtomobil. V noči od sobote | na nedeljo se je na banovinski cesti med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom pri km 22.5 vncl osebni avto znamke Mathias, štcv. 2-223, ki je last Josipa Tasotta, industrijca iz Dugega sela pri Zagrebu. Plameni so docela uničili avtomobil. Ostala je samo še ša- sija, ki pa je bila vsa ožgana in skriv- ljena, uničeni so tudi vsi strojni deli av- tomobila. V avtomobilu sta sedela last- nik in njegov šofer, ki sc jima pa k sreči ni zgodilo nič hudega. Plamen je bil tako velik, da je žarela vsa dolina od Sirja proti Zidanemu mostu. 1 Občni zbor Sokolskega društva v Laškem bo v soboto 29. t. m. ob 20, v mali dvorani Sokolskega doma. Clan- stvo vabimo, da se udeleži občnega zbo- ra polnoštevilno. 1 Izrcdcn nebesni pojav, polarni sij, smo tudi Laščani v torek zvečer obču- dovali. Neposrednega strahu ni povzro- čil, pač pa domnevo, da gori Celje. 1 Kino Laško predvaja v petek 28. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 30. t. m. ob 16.30 in 20.30 velefilm iz življenja morskih razbojnikov: »Gusarji«. V glavnih vlogah Gary Cooper in George Raft. Tednik. — V ponedeljek 31. t. m. ob 20.30 in v sredo 2. februarja ob 16.30 in 20.30 »Učiteljica ljubezni«. Film iz krasnih predelov Schwarzwal- da, poln glasbe in ljubezenskih prizo- rov. V glavnih vlogah Hans Söhnker in Marija Andergast. Tednik. Hrasinšk h Vsi bi radi imeli župana! Cetudi bomo imeli občinske volitve predvidoma šele v dveh letih, je že ljudstvo pričelo debatirati o bodočem županu. Tako so si bili zaradi tega pred kratkim »za- vezniki« hudo v laseh. Pravoverni so zadovoljni s sedanjim županom, Dolanci pa pravijo, »da je tega že dovolj, in da hočejo imeti svojega župana, če že ne dobijo svoje občine«. (Ali bo dolska sola že kmalu plačana?) Da bo družba popolna, so se oglasili še tretji. Steklar- jem je sedanji župan premalo ognjevit, pa pravijo, da bodo postavili svojo li- sto. To bo veselo v dolini šentflorjan- ski, samo vprašanje je še, kaj poreko k temu »vodniki in preroki«! h Ifrastnik pobcre Dolu vse! Ko je aapustil Dol zadnji gospod kaplan — blagega spomina! — je prišel novi go- spod namesto na Dol — v Hrastnik. Tako je Hrastnik zopet vzel Dolu pri- dobitev, ki jo je imel Dol morda sko- zi stoletja. In to še ni vse! Pravkar se govori, da bo sei y kratkem novi gospod v bernjo in to ne na Dol — temveč v Hrastnik. In upravičena jeza bo šla po Dolu, da ga je Hrastnik oškrnil za sta- ro predpravico! Hrastničani pa bodimo veseli, da smo te preklicane Dolancc tako opetnajstili! Spct * Smučarski mladinski dan in ska- kalna tekma v Celju. Smučarski klub Celje sporoča, da bo mladinski dan v primeru ugodnih snežnih razmer v ne- deljo 6. februarja v Liscah pri Celju. Za dečke je določena klasična kombina- cija, za dekleta pa slalom in smuk. V nedeljo 13. februarja bo na Kugyjevi skakalnici v Liscah skakalna tekma z mednarodno udeležbo. Na startu bodo poleg domačih letos tudi najboljši go- renjski tekmovalci ter tekmovalci iz Gradca, Cclovca in s Predarlskega. • Vrcinensko poročilo z dne 28. t. m.: Pri Mozirski koči na Golteh je zapadlo 10 cm pršiča na staro snežno podlago 150 cm. Smuka odlična. Temperatura- — 3 C. * SK Atletik bo imel redni letni obč- ni zbor v ponedeljek 7. februarja ob 19.30 v klubski sobi Smučarskega klu- ba pri »Zelenem travniku« v Celju. Siadko in polsladko seno nudi Kmetljska družba v Slov. Konjkah Celjskaposojilnicaddü Celju JE NAJSTAREJŠINAR0DNI DENARNIZAV0D V CELJU Vse liranilne vloge, vložeue pri CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU so varno nalozene, se ugodno obrestujejo in se izplaeujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NALAGAJTE SVOJE PRIHRÄNKE V Celjski pOSOJilnici d.d. vCeljU-Narodni dom Damski sivalni stroj spalni divan in razno pohl&tvo, proda Marija Kramer, Celje, Gosposka 3, 1. nadst. afifmUKS radioaparatov,šivalnihstroiev ¦ biciklov A. BREIH EC-celje Telefon 202 Popravila se vršijo strokovno! Nlikloöläevs ulica 2 Nizke cene Prazna soba s tekočo vodo v centru mesta, strogo se- pariran vhod, primeren za pisarno se odda. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Pisarna«. Dvosobno stanovainje z vsemi pritiklinami v centru mesta iččem s 1. marcem 1938. Naslov v upravi lista. Drevesnica in trsnica Kmctijske družbe v Konjicah odda več tisoč krasnih pritličnih in visokodebelnih sadnih d«*eves ter nad 100000 cepljenk. Garantirano iste vrste kakor navedeno. TR60VSKE KNJIGE odjemaine knjižlce, papir, potrebščine za plsalne stroje in celotno opremo za plsarne kupite ugodno pri tvrdki 'Franc LesKovse&t knjigarna in veletrgovlna s paplrjem Celje, Olavnl trg 16 Cenj. občinstvu se priporoča tvrdka Anton Lecnik xaloga up, zlata, urebrnine, optika itd. Celie, Giavni trg Izkušen optik na razpolago! Ugodna prilika! Včetrtek 3. februarja t,L ob 9. dopoldne se bo prodala na sodni dražbi v Celju, Slomskov trg 1 velika zaloga kožuhovine za damske plašče In podobno (per- zljske kože, oposum, skunks itd.). Upokojen daveni uradnik z odlično kvalifjkacijG iSče primerne ia- poslltve. Ponudbe pod Sifro »S 23< na upravo lista. Odda se stanovanje obstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje in pritikhn. Istotatn se odda soba s štedilnikom. Celje, Jožefov hrib 24. V mestni nisi na Vrazovcm trgu Stcv. 6 v I. nadstropju se odda v najem s 1. II. 1.1. 5 sobno stanovanje s sobo za služkmjo in kopalnico ter pripa- dajočimi pritiklinami. - Refletanti naj se zglase v sobi št. 10 niestnega poglavarsiva v Celju. Katera »ta^ejša ženska z malim dohodkom ali premoženjem bi Sla v skupno gospodinjstvo k starejšemu obrt- niku v Laškem 77 ? Pismene ponudbe na upravo lista pod »Skupno gospodinjstvo«. Krajevne podzastopnike za Celje in širSo okolico išče renomirana zavarovalnica. Lep postranski zaslužek za upokojene orožnike in finančne organe ali slično. Ponudbe pod »Zavarovalnica- na upravo lista. Oglasulte! SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU REGISTROVAIMAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodnuje HMELJARJI! Nalagajte denar pri domačem zavodul Raöun Poštne hranilnice St. 10.994 Brzojavi : „Posojilnica" Telefon St. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob del wnikih od 8- do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah od 9- do 11. ZVEZNA TISKARNA U CELJU - Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoča občinam, uradom, pri- dobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in solidno vezavo knjig po zmernih cenah Novo oprpmljena z modernm frkovnim materialom --- Modernlziran strojni obra* Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstVD, uodovodne insiaiacije atrelovotfne naprave Prevzema vja v zgora| navedene stroke spadajota dela in popraulla — Cene zmerne — Postrezba totna In lolldna Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja Rado Pednik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Četina — Oba v Celju