Leto VI. Szombathely, 2. septembra 1917. Štev. 85. Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin Je ni leto vsakeml na njegov naslov 6 K. 8kBpno v edne faro v..............................4 K. Cena Navin v Ameriko Ja na leto . . . . . 12 K. Cena tdaega drobea je doma 6 filerev. VREDNIK s KLEKL JOŽEF vp. pleb. v Črensovcih, 0SERF0LD, Zalamegye. K tomi se more pošHati naročnine O vsi doplal, nej pa v tl8karno. Vsi naročniki tak domači kak amerikanske dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „Marijin List“ i na konci leta ,Ktdondar Srca Jeaušovoga.“ Blogoslavlanje križa na 6ornjem Siniki. 20. Aug, 1917. Lepi den je bio. Sunce meseca au-gustusa se je notri podprlo vu brege: vse se je prepekalo. Vnogo naroda je prišlo vküper iz bližanjih far. Lüdje so ob 3 vöri s procesijov šli iz fame cerkvi vu Melekiue vrhe, kde je gori postavleni novi križ. Za njimi so se pelalo g. šinjor, ženavski plebanoš Gasperi Antal s domaČim gospodom. Nazoči so bili na dale števanovski go-i*lpod, K iít^¾ István, 4¾ekí *jőŽef 1¾ DS¾ lenec Lenaršič Imre iz Dolnjega Sinika i Kühar Aloiz od Nedele. Pol nas je pelala pod bregom med hišami. Več mestah — posebno na kri-žopotjah — so boriči bili gori postav-leni, s vencami vküp spleteni. Križ so blagoslovili g. šinjor s mo-litvami matere cerkvi. Potom je držani bio kratki govor. Židovje so vu pustini mrmrali proti Bogi. Kaštigani so bili. Prišle so male čememe kače, Mozeš je brončano kačo gori postavo, ki se je zgledno, zvračeni je bio odgrižaja kače. Na to znamenje je kaže Kristuš, kda je pravo : Kak je Moizeš zviso kačo vu pustini, tak je potrebno zvisiti Sina človečega, naj se vsaki, ki vu njem verje, ne skvari, nego naj ma žitek vekivečni. Od križa je Kristuš včio, naj ga vsaki na rame vzeme ino ide za njim. Kak je včio, tak je včino. Kristuš je na križ stopo i nas je na njem od-küpo. Apoštolje so po celom sveti ra-zišli: Predgali Kristuša razpetoga. Nego križ je bio židovom sramota, poganom pa norija. Tri što let je moglo pretečti, vu šte-rum so device na smrt pelali, naj ne bi rodile krščenike, pope so marjali, naj ne bi bio, ki bi krščenike na slüžbo vküp vračo, knige so njim zežgali, naj bi navuk krščanski zapravili.. . Nego križ je oblado, rimski casar Konstantin, kda je v bitje šo proti močnomi sovra-žniki, vu svojem stiskavanji je križ dao napraviti na vojaške zastave. I križ je oblado poganstvo. Križ, na šterom je Kristus lepo i šteri je vu zemlo zako-paui bio, je naprej prišo. Križ je več ne sramota, niti blodnija. Krščeniki ga na vse kraje gori poslavlajo. Pri tom novom križi čüjte reči matere! cerkvi, s šterimi se je molila pri blagoslavlanji. Križ je fundamentom, podlaga vere. Jas verjem vu Oči, ki je vse stvoro. Jas verjem vu Kristuši, ki nas je na križi odküpo s svojov kryjov. Jas ver-jem vu Dühi Svetom, Križ je naše vü-panje. Jeli, da nam je tam spravleno, da od Boga lehko vse dobro čakamo, — posebno pa düšno zveličanje. Križ je naša lübav. Kristuš je iz lü-, heznosti do nas pa knž,s¾p¾p. .Pa pravo, dá dl*nas za ½¾ő^vTero. íKl'>l¾Ítoe drügo, kak pa lubezen. Mati cerkév se je molila, da vsi, ki do mimo toga križa šli, naj čütijo po-žaíüvanje i po požalüvanji naj zado-bijo odpüščenje grebov. Molila se je, naj vsi pri tom križi Bogi prijetna prosijo i naj tüdi zadobijo po vrednosti našega Gospoda Jezuša Kristuša. Mo-lila se je na dale, da on blagoslov, šteri je bio na križi, na šterom je Kristuš trpo, da on bldgoslov naj pride na te križ, naj brani te križ vaše hiše, vaše pola, naj vam da zdravje, naj vam da vse telovno i duševno dobro to. Tak je blagoslavlala mati cerkev vaš križ, ga je poskropila s žegnjenov vodov, dala ga je kušnoti po svojih slu-gah, po popah matere cerkvi. Novo sveto mesto ste dobili. Či ste si dali blagosloviti, i dužnost! si morete na sebe vzete. Križ pozdravlajte. Krščak si deli vzemte. Žene se prekrižijo. Križ pozdravlajte iz srca. Či ste tužni ali veseli, pred Kristušom ne zakrivajte. Je li je on ne gospod vseh vasih šta-lišov, vsega vašega veselja i žalosti? Či si veseli, hvalo davaj. Či si žalosten, glej njegovo žalostno lice. Skušnjave te premagajo, s Kristušom obladaš. Grehšnik si, tü se raoli za pokoro. Na pole ideš ali se domo vračas, — prosi blagoslov na svoje trüde. Na konci se morem zahvaliti. Istina, da vsako dobro delo vu sem nosi hvalo i njem, dönok se moremo spomenoti od onoga, ki je te križ dao gori posla viti. Dao ga je gori posta,viti na spomenek svojemi sini, ki je vu bitji, naj ga Bog čuva. S tem delom je mišlenje i želenje jezere pa milijon düš odkrio, tistim, ki s podobnov skrb-1jivostjov dregečejo za svoje drage sine i može. Zahvaliti se moremo i pobož-nomi lüdstvi, štero s tak velkim bro-jom zjedinilo s popostvom. Potem so zmoljeue bile litánije od presv. Srca. Po blagoslavlanji je popostvo pod voditelstvom sinjora pohodiio hišo Horvat Ferenca, ki je te križ na svo-jem funduši gori dao posta,viti. " MštS^é1mnuté smo se mumli, po* tem smo se pa pobrali na pol. Pelati so dosta ne more. Sam dol i breg je. Vküp smo prišli na farofi, pri gosto! jubnom dom.ačem gospodi. Križ je lepi. Na daleč krajino ne ga takšega. Napisek: Hvalen bodi Jezuš Kristuš. 1914 — 1917. Te križ stoji v preblag spomia, Ka je v boj šo predragi sin, Naj domo bi prišo še, Vido mile stariše Ali gor v sveto nebo, Kje žalosti več ne bo. I se spravi, več ne žali Tvoje Srce Jezuš dragi Se na blagoslov odpre Vsem v nedelo popoldne, Ki se vrže tü vu prah, Kda nemre pred Tvoj oltar. Postavleni po Horvat Ferenc i Juli. Lepi napisek shaja od našega pesmare, gosp. Klekl Jožefa v Črensovcih. 2. MOTNE 1917. septembra 8 Bojna. Bftje na vnc kraja, na izhoi#, na zaheN, na jugi. Aug. 18. Na Isonzo fronti bitje vft-vdarÜo od Mfczli vrh do morja. Tal-janski topi daleč nazaj strelajo prek naših strelnih jarkov. Vu Flancfriji pri brežnom morji velko strelanje. Langermarck so Nemci po besnom bitji zgübili. Pri Verduni se je strelanje' s velkov močjov z nova začnolo. Aug. 19. Prvi den edenajsetoga bitja na Isonzo. Taljanski napadi iz vekšega vu našem ognji so vküp spadnolo. Bitje pešakov je ná 60 kmetroV du-gom fronti od Tolmina do morja. S to-pami so strelali celo noč. Naše stane i prostor za nami daleč so streljivoV posipali, liki bi toča Šla. Vu votlínah — kavemah — so naši zavarvání bili. Okoli 5 vőre v gojdno je strelanje henjavalo, Taljani so naprej drli. Vu ogenj so prišli mosta* glave pri Tolmini, Monte Santo, Monte Sau Gabriele, naši stani pri Gori či, Faiti Hrb, kraji na okoli Jamjaúo, Her-made. Kde se je posrečilo Taljanom vu naše stane notri priti, razvijalo se je ročno bitje. Iz vekšega so napadi vu našem ognji vküR spadnoli. Taljanom prvi den se jé nindri ne posrečilo naše prve stani pozajeti. Za prednje stane, šteri so naprej potišnjeni, se britko bije. Naše čete se s velkim vitestvom bijejo. Začnjeno edenajseto Taljansko bitje vu grozovitnosti i moči je vekše od vsega drügoga bitja. Sovražnik je tü vküp Spravo dva tretjivá dela svoje vojske, vse moč na-pne, naj svoje cile dosegne. Vroči dnevi so se začnoli za našo vojsko. Aug. 21. Edenajseto Isonzo bitje s celov močjov trpi. Sovražnik li šče našo že vu 10 bitjih zmagovalno bra-nenje vküpstreti. Nego to se je njemi od Juli-alpov notri do Jadrianskoga morja nikdi ne posrečilo. Bitje je na 70 kilometrov dugom fronti. Pri Auze, Canale nas je malo nazaj porino. Napad pri Vrti smo gori prijali. Ništerni oddelki so do popunoga zagrajenja svoj stan zdržali i prek po.Taljanih so šli nazaj k svojim. Med Desola i Wippach je noč i den stao Taljanski napad. Na Karsti so Taljani vküp zrüšeno ves Selo pozajeli, to so samo zadobili po daritvi jezero pa jezero lüdih. Dva dneva smo vlovili 5600 vojakov i 30 strojnih púšk porobili. Pri Verduni na francuškom bojišči prvi den bitja. Dosta materije majo Araneozi, dosta vojakov so lttčili vu bitje, Nemško moč so ne mogli streti. 11-ga aug. so začnoli streIili, štero je Nfemšfce stane na pola s trajtarami obrnolo. 20-ga rane so naprej drli potoki Francoski. 6arni i beü so vu več mestah prišli vu jarke Nemcov, Štere so o# stopaja do stopaja s krv-jov mogli pozajeti. Britko ročno bitje i napad Nemcov je sovražnika nazaj zbio. Velko bitje se je celi den valilo se pa ta, samo pri Mort Homni i Bois de Corbeau jé nikaj ostalo vu rokah Francozov. Tak tüdi na bregi 344 i vu gosti Fosse je sovražnik nikši prostor zadobo. Bitje pri Verduni se je ešče ne skončalo. Drügi den so znovič na-padali. Voji i vojaki se vüpajo vu sre-čnom dokončetki. — Nemci so doli streIili 26 sovražnih zračnih priprav, sami so pa zgübili samo ništere. Aug. 22. Na Ruskom fronti je so-vražnik pri Loveja, ocna i Sulta močno napado. Ka Taljanskom fronti je aug. 21. vroči den bio. Vrh ves so naši prek mogli püstiti. Nego dale so ne mogli priti. Na izhod od Gorice i pri' Biglia viteški branci so jarke zdržali proti velkim napadom. Sovražnik je prisiljen! bio od velko trüdave za dvečera počinek si vzeti. Naj vekše bitje je stalo na Karsti. Sovražnik je celi den edno divizijo za drügov lüčo proti naših! stanom, proti Hrib—Kostanjevica. Na Angluškom fronti vu Flandriji je velko strelanje bilo s stükami. Pri Št. Julien so močno napadali. Tak pri Artois. Na bojišči pri Verduni so Francozi nadaljavali svoje napade. Pri gošči Avocourt se je sovražnik močno podpro. Na izhodnom bregi vode Maas so Francozi notri vdarili vu Samogneun, vu drügi mestaj so je Nemci krvavo odbili. Ves je 36. i 37. Müller pa 25. i 26. zračno pripravo preoblado. Na Ruskom pri Riga, Dünaburg, Tarnopol i Zbruc se giblje sovražnik. Iz Londona javijo, da na fronti Isonzo eden milijon lüdih stoji proti eden ovomi. Telko je tüdi rezerve. Tak vu tom kraji je 2 milijon vojske. Ka pravi Kornilov? Rusi so se preveč znorili, da ešče edno leto se morejo biti. Da pa je dö-nok boljše, kak sebe moriti. Ka bi oni posebim mir sklenjavali, na to si ne trbe misliti. Zdrüženi naj ne majo velko vüpanje vu Ruskoj vojski. Istina, da on železen regiment drži, s smrtjov kaštiga pregrehšne vojake. Naj obpr- v¾m od Anglušov i Francozov zmen oficire dobili, da vojsko 1(0 aniliioe soldakov vőnavčijo. Drüge bitje ve Flandriji. Angluši so prišli do LangemariEa, te je kakši 10 kilometrov. Nego te njim ešče Nemci vsikdar lehko vkraj vzemejO. Najbolje vroče je bilo bitje vu ArtoiO. Tam so bili divisioni iz Kanade. Vu Flandriji se odloči, kak dugo de, ešče bojna trpela. Či v Belgijskom, pravijo Angluši, morski breg de rešeni od Nemcov, bliže pridemo k miri. To čütijo Nemci tüdi, zato se pa preveč bijejo. Naj vekše bitje tü - stoji, od šteroga se od Nemcov po službenőj poti sledteče javi: 15-ga i 16'ga neprehenjano so brü-lili štüki, dostakrat nastano viher ognja. Vu Artoise šo Angluši prednje Nemske stane — jarke po 4 tjednom strelanji so na pošteno obrnola*, puno s trajtcurmi. Potem so napadaU s velkim vitestvom Kanadianci, štere voditelst?o Angluško vsikdar na najžmetneše i na najbolje krvne punkte pošlje. Angluši so s motorami skoz novo re-serve vozili. Nego ka so vu prvom vdarci pozajeli, so ne mogli zdržati: vse je nazaj spadnolo vu Nemško roke. Celi den, celo noč je boj trpo. Kda je sunce gori prišlo, naišlo njiva pifho mrtvih. Mirovno poalanstvo papa. Postane je poglavarom vojsküvajočih narodov. Pismo se zaprva spomina, da pape-štvo je vu prvoj liniji pozvano, da ne sliši k ni ednoj strank!, vse včiniti, da pol pripravi k pravičnomi i stalnomi miri. Že vu prvom bojniškom leti je Sveti Oča opomino narode, nego njegov glas je odleto brezi toga, da bi po-slühnjeni bio. Ali pa svet more biti edno polje mrtvih? Europa, tak odičena i lepa more vu globočino spadnoti i sebe moriti? . Zdaj z nova podigne glas Sveti Oča, glas za mirom, pri tom ne ma Politične cile, samo zvest dužnosti ga peta, štero on ma, kak oča vseh vernih. Mi pozovemo vladarstva vojsküvajo-čih narodov, naj se zjedinijo vu fun-damentomi, na šterom bi se mir zozido. Na mesto materijalne moči orožja more stopiti oblast právice. Papa preporača nastavíanje razsod-nije. Ona bi razsodila nad mirom i bi se obrnola proti onoj deželi, štera bi razsodnijo ne štela spoznati. Či de ednok pravica kraljüvala, vse zadava spadnejo, morje bode [slobodno i občinsko. 1917. ^novembra 2. NOVINE 3. Ka se dotiče kvar i bojuiške stroške, ne ga drügoga sredstva, štero bi to Pitanje odvezalo, kak to, da vsaki svoje plača. Ka dale nazaj se dajo krajine — pozajete. Zato morejo Nemci povržti Belgijško. Tak i morejo povržti pozajeto Fran-cuško krajino. Iz drügoga kraja Nemci nazaj dobijo zgttblene kolonije — po-selitve. Ka se pa dotiče one krajine, štere so med Auatrijov i Taljanami, med* Nemcami i Francezami pod pitanjom, slobodno se vupamo, da gledoč bla-gdeiov mira se med seüeom zjedinijo. Praviea de mogla pelati tüdi vu pi-tanji Armenije, balkanskih dežel, posebno pa vu pitanji Kraljestva Polskdga. To je fundamentom, na šterom na-rodje iz nova lehko vküp stopijo i šteri je pripraven spodobne hoje za nemo-goče včiniti. Kda mi to pred Vas post*vlamo, pred Vas, ki pelate žitek vojsküvajočih narodov, nas navdttšava vüpaoje, da Vi nas poslühnete i da se to grozo-vitno bitje skonča, štero se vsikdar bo¾e pa bolje kak nepotrebuo krvno kopanje skažüje. Celi svet spozna, da poštenje orožja je Čisto. Za to pa poslühnite našo odnsko prizavanje, štero mi vu imeni ¾ožjega Zveličara, kralja mira k Vam pošlemo. Spomnite se Vaše velke od-govornosti pred Bogom i pred lüdmi. Od vaše odločitve visi pokoj i veselje nezbrojene držine, žitek jezere mladih lüdih, s edaov rečjov Sreča narodov. Da bi Vam Bog dao njemi dopad-1jivó odločitev. Bog daj, da Vi zadobite dobro volo vaših rojakov i sebi zag,vü-šate na veke ime miritela ... Nemški kancelar od mira i od poslanstva papa. S drüženimi deželami si pogovarjamo. Broj sovražnikov se je s tremi povekšo. Te so: Siam, Liberia, Kinajsko. Na moj poziv je Hindenburg odkrio naš bojni-ški stalis.' Bitje s podmorskimi čunami je gnalo Angluše i Francoze, da nam prevzemejo meš ta — baziš — naših čunov. Napadi njihovi so vküp spadnola Pri Verduni so malo dobili. Naši podmorski čuni so julija z novič 881.000 ton pogrozili. Ne razumimo, sovražnik Zakaj ne ravna pol mira. Naši sovražniki sledeče bojniske cile majo: 4-ga marc. leta 1915. pogodba med Rusom i Francuzom je pravila, da Rusi dobijo Konstantinapol, južen kraj Thracije, Imbros i Tenedos otoke, otoke med Carnim morjom i Bosporos. Sledi so njemi obečali Trapezunt i Kur-distan. Francozi dobijo Sirijo i drüge krajine v Maloj Aziji. Anglia dobi Me-zopotamijo. Med tem je Taljansko tüdi med nje stopilei ono dobi iz porohlenoga. Vő smo vtegnoli roko na mirenje, oni so nam pa pesnico kazali. Zdaj ne ostane drügo od zajaj, kak se braniti. Od poslanstva pa pove ga prvle gučati ne morem, dokeč si ne pogučim s drüženimi deželami. Nego to zdaj že vö-povem, liki bi mi kakši del meli vu tom poslanstvi. To je papa sam iz svoje vole vödaó. Vsako pošteno sküš¼o za mir pozdravlara. Od odgovora si zdaj pogučavamo. Eden mi ma naše srce, našej domovini pošteni mir pri-pravili. Kral od konsa bojna. Kral za svojga stanüvanja v Buda-pešti na Števan kralovo je spremo predsedništvo horvatskoga sabora. Vu guči s dr. Magdič-om se je kral spo-meno od viteštva horvatov na granici, da so graničarje vsikdar zvestno po-dani bili troni i krali. Na dale je pravo kral, da vsi morejo želeti, da te žmeten boi konec naide i on vse včini, da pošteni mir zadobi. , Moja gospoda, je dale pravo, ste lehko prepričani, da ni eden den dale ne de trpi) bój,**¼ak: je potrebno! Liberia — proti nam. Liberia je vu Afrike. Nastala je leta 1821 od rohskih negerov, ki so vu Ameriki os!obejeni bili i šli so nazaj vu svojo domovino. Glavno mesto je Monrovia. Deželen jezik je angluški. Prostni lüdje so i vu jeziki. Na priliko či šče pravili, da na klavieri igra, etak pravi, da se vojüje s kištov, štera glas potem dara. Lüdje so iz vekšega pogani. Najbolje vročo klimo ma. Sred leta je v januara Rius X. naprej povedo svetoven boj. Kak kardinal Merry del Val piše, je Pius papa X. zdajšnjo bojno naprej vido. Že vu leti 1910 je od nje gučo. Večkrat, kda sam ga v gojdno pohodo, da bi naprej davo cerk?ene dela i bi ništerne težave naprej prišle, je papa pravo: ka je to vse proti bitji, štero pride? Kda je leta 1912 vövdarilo bal-kansko bitje, sam pito: Sveti Oča, to je začetek bitja ? Ne, ne, je pravo papa, ne je to bitje, štero jas menim, nego leto 1914 prinese nesrečo na sveti. Wekerle minister-predsednik. Kral, ki je v Budapešti bio i del vzeo vu procesiji sv. Števana, je spuno prošnjo minister-predsednika Eszterházy i ga je za volo betega odslobodo od česti. Novi minister - predsednik je Wekerle Sándor. ' Wekerie pravi, da nazaj poslavlao}« vrednosti penez ne moremo odlašati na čas po bojni. Že zdaj moremo začnoli delo, ar poniž09a vrednost penez, povnožava vödavanje dežele, drago včini živlenje i s tem moti red človeka. Dragoča iz ednoga kraja izhaja iz pomenjkavanja blaga, iz drügoga kraja je krivo ponižanje vrednosti penez. Dom I svet — GlásL Tüdi vmira. Na blagi spomin, ka je naš pokojni apoštolski kralj po rofeah Preč. Dev. Marije sladkomi Srci Jezu-sovomi zročö vse svoje kraljestvo, i tak; fundament napravo naším zmagam so Jezuiti v Budapešti začeli pobožen te-denski list izdavati na čast presladkon*j Srci Jezusovomi v madjarskom, nem-škom i slovaškom jeziki. V 51. številki se bridko toži urednik, ka njemi listi vmirajo zavolo dragoče i tüdi vmerjejo, če naročniki njemi n¾ prido na pomoč. Vi dragi Slovenci, z penezi „Novine* naše podpirate pa še le ne zádolete popolnoma, a vender li lehko pomorete imenüvanim trem vmirajočim tistom tüdi. Žniate kak,? Zdehnite včasi: Srro JezusoV0 ne dopüsti, ka bi propadU listi tvojo čast iskajoči. Ta mila prošnja gene to dobro Srce štero pomagalo, na daro vi tnost obüdilo bo t naročnika svojih listov. To je tüdi apoštolstvo. 0krščen list. Nemški katoličanec so na Vogrskom ne meli v krščansko^ dobi vrejenoga dnevnoga lista do zdaj. Zdaj se je Jezuitom posrečilo že 21 let izhajajoči židovski nemški list »Neaes Kleines JournaU küpiti i njemi krščanskoga vrednika dati. Ztem je list krščen i bo odsehmal vsaki den glaso Kristu-sove pravice. .Irski vojaki glasno Francozem evan-gelij. Znano je, ka francozka sloboduo-zidarska Vlada preganja kath. vero i ne trpi očitne božje slüžbe, kak procesije, blagoslove, pri vojski pa niti meše pa spovedi ne. Med Angleži, ki Franco-zom pomagajo, so pa jako goreči vo-jaki iz Irskoga. Ti svoje vere ne zata-jijo niti na brezverskom Francozkom. V Arrasi so meli taborsko sveto mešo, štero so trije generali, 40 višjih čast-nikov i 3000 moštva poslüšali. Po meši so vsi pozdraviti arvaskoga püšpeka i trije, generali prednjega pokleknoli pa prosili njegov blagoslov. Kda šo lo Francozi vidili, so genjeno spregovorili: ,Nekda sveta so nam Irski redovnik! g!asili evangelij, zdaj pa Irski vojaki.*. (8rdce). »Brez ruma lehko živem, zato sem se nakano, ka ga ne bom pio, rajši v penezah vzemem vün svoj del. Po teh filerah sem si 10 kor. vküp Spravo. To pošljem na samostan sv. Drüžine, naj se zahvalim sv. Jožefi, za njegovo zvünredno pomoč izkazano mi v tom bojnom časi. Vttpam se, ka me toga 4. NOVINE 1917. septembra L dobroga oče varstvo odsehmal tüdi ne zapüsti*. Berdm Jöšef, telefonist, z Bogojine. Ki kakše novice šče za Novine poslati, naj po takšem pošle, koga pismo Vrednik pozna. Pri kakšoj posebnoj novici je najspametnejše, če svoj glas po domačem g. dühovniki podpisati damo, ka je istinsko Od naših vojakov. Mrtev je: Kuhar Anton, strelec 11. bataljona, z Krajne. Slüžo je šest let, i zdaj, kda je srčno hrepeneo še ednok zaglednoti svojo stara mater,] je v 25. leti svoje starosti v Pcžuni düšo püsto v bolnišnici. Na skradnjo vüro je še zmirom zazavao svojo drago mater. — Srce Jezusovo naj njemi pokáže nebesko mater Ma-rijo, zemeljsko i celi red pa potolaži v žalosti »Za hvalo, ka se mi je dober Bog dao včakati, da sem po pétletnoj vo-jaškoj slüžbi smeo 21 dni na našoj ljtlbljénoj slovénskoj zemlji sloboščino vživati, pošlem 20 kor. na dve meši zamé i na podporo M. Lista pa Novin. Naj se širijo i stalno obstanejo naši listi v miloj slovénskoj krajini. Ščem dober krščenik, vrti Marijin sin ostati, zato darüjem rad v dobre namene. Tak se preveč širi brezverstvo i so-vraštvo proti dühovnikom. Jaz bom je pa zagovarjao. Štera Jezusa samoga zagovorim ve so oni njegovi namestnika. Nekakim zdaj, že po ,popovskih grüntah* sline letijo. Norci! To ne previdijo, ka dühovniki tak malo majo proti vnogim, ki od boja drügo ne vejo, samo ka si lepe punijo. Tei več zemlje majo i bogatstva i na te nišče ne misli. Zna te Zakaj? Zato ka tei bogataš! so voditelje socialistov, štere samo na pope hujštijo. Vekše to!ažbe me nišče ne prineso na bojišči, kak dühovnik. Keliko jih'1 je tam pa so z düšov i tekmo na pomoč siromakom vojakom. Trpijo največ tei. Zato je poštüjmo. Tak slepi je svet, ka ešče rimskoga papo ogovarjajo, ka prej če mir napravo, te do ešče vekšo oblast meli. Nikaj se ne bojte brezverci! Rimski papa so namestnik Kristušov, nosijo njegovo oblast v sebi, štere nišče niti pomenjšati niti povekšati ne more. Slo-venski vojaki, ne poslüšajte, zapeljiv-cov, ostanimo verni tak Matere cerkvi kak smo domovini, düša naša de naime večno živela. — Pri nas na Bojnečkom se včasi kaj novoga tüdi zgodi. Za. zdaj njim to novico naznanila, preč. g. Vrednik, ka se dekle bojnečke več ne do dale z Rusi fotografirati i ne do foto-grafij kak kakše blagoslovljene red po žepáh nosile, niti si ne do več žnjov küpivalo na obleko, nego mesto toga obrnejo svoje višešnje peneze na podporo slovenskoga tiska,,kak se to vsake vrle Slovenke dostaja. (Bog píati na veselom glasi. Ve dare objavimo z za-hvalpostjov, kda pride. — Vrednik.) Štera sklenem svoje reči pa ostanem veren slovenski vojak Trplan Mirko, četovodja v 83. pp. z Markovec*. Prosimo zaostano naročnino! Leto proti konci ide, začeli smo zadnjo štr-tino leta, plačilo narašča, dug pa zao- staja. Papir nam sfalüje, moremo ga na edno leto naprej küpiti. I samo za Novine potreben papir nas stane od zdaj kleti do novoga leta osem jezero korone. Oskronitev cerkve. Iz Njitramolnoša nam pišojo, ka so tam v vojaškoj bol-nišnici' š irje židovje na Štefan kralovo grdo oskrunili katoličansko kapelo. Po-čakali se, gda so lüdje vsi iz kapele odišli i te sta si dva k orglam sela in nanjih „ valcer* igrala, dva drügiva sta pa na to plesala v kapeli. K dobroj sreči so vesele ftice zadobišali, vojaškoj oblasti naznanila štera jih je pod zapor djala i njim tak pokazala, ka je katoličanske cerkev nej židovska-molitvarnica. Granata je ymoríla Petek Mirka vo-jaka 7*s tesarske stotnije iz N. Središča. Naznano Berden Štefan pajdaš iz Fi-lovec. Pokojni kak i pajdaši so se pred močnov ruskov strelbov skrivali i k ne-sreči je ruska granata ravno v tisto de-belo drevo zadela za šterim je pokojni küčao i njemi je rebra raznesla pa ga k mesti morila. Pokojni je ostavo do-vico i š »štero dece. Bodi njemi lehka romanska zemlja, düši njegovoj pa naj odpre raj Srce Ježušovo í potolaži v žalost)’ njegove domaČe. Slovo vzeme od' svoje žene i deve-tero drnbne dece rodbine, sosedov, po-znancov Krpič Mihalj dmbr. 34. dmbr. pp. od Gyada. V lübezni punoj skrbi misli na svoj mili dom, zroči vse svoje drage pod Marijin plašč i prosi zasé njihova vroče molitve./ Ne šnilajte se s patronami. V Mar-tinji Sukič Jürja 10 let star sin, kda je kraVé paso svoje babe, — se je 20-ga t. m. na cesti špilo s ednim pa-tronom. Kak je to v njegove roke pri-šlo? Patron je vu zrak zleto, krugla je pojbareci tri prve*prste celo odneslá. Od praha vužganoga je rane dobo na prsab i vu lici, na očah. Vu bolnišnico so ga odpeljali v Soboto. Junaška smrt. Mrtev je Svetec Károl (jul. 7.) iz Markovec, Časar Adam (aúg. 7.) iz Markovec, Kolman Mihal iz Trt-kove (jul. 6.). vkrepčevalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananaš, jaboka, gre-nadina, maline, maiškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen.. Ta domača pijača se pije po leti mrz!o po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 Poštnina prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednosti, ker se de!avci s to? pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavskoj zmožnosti Janez Gro!ich, drogerija »pri angelju* Brno Štev. 85. Moravsko. 12 kintic poštnine proste 6 kron Zanesljivo domace vrastvo za ljüdstvo, štere vnogo, zdravnikov i od stojezér več zahvalnih pisem priporáoa, če nam ne sme drago viditi. Dobro stanje i zdravje naše je od vseh pénez več. Dobrodisee FeUerov ,EÖsa-fluid* je pa ne samo dober i uspešen, nego ešče pe-senL Predbojnske cene: 12 malih ali 6 dvojnih ah 2' specialnivi kantici poštnine prosto samo 6 kor., 24 malih, ali 12 dvojnih ali 4' specialne kante potnine prosto samo 10 kor. 60 fil., 48 malih ali 24 dvojnih ‘ali S specialnih kant poštnine prosto samo 20 kor. Nešteraa kaplja zadostüje, »ka si lehko edprávimo najbole írcovite, nas mantrajóče bolecine, štere se večkrat prikaž¾o v glavi, želodei zobéh itd. Pri rihanji izvrstno pomagajo té kaple proti betegozn od prepiha, mokrote i prehlajenja dobljenim, kakšté močni so, nadale proti protinskim. nevralgičaim bolecinam v lici, vühah. šinjek!, proti trganji, prso i hrbtaboli, smicanji, ledevjá boli rezanji itd. Vsaki to lehko akuša, posvedocijo pa tüdi jezere zahvalnih pisem, štera vsaki sme poglednoti. Vnogi ga hvalijo zavolo toga, ka pomaga proti oslabljenosti, v teli. v očeh, nesnenosti itd., pa zato, ka bolecine vtiáa, kaáel vstávlja, okrepca, zdravi inišice i živce oživlja. Proti ža|o