30 arhitektov bilten • architect's bulletin • 228 / 229 Projekt MoMoWo in pionirke v slovenski arhitekturi, gradbeništvu in oblikovanju Helena Seražin, Barbara Vodopivec Ženske v Slovenski arhitekturi Ideja za projekt o arhitektkah, gradbenicah in oblikovalkah se je porodila na prvi konferenci Evropskega združenja arhitekturnih zgodovinarjev (EAHN – European Architectural History Network), ki je potekala leta 2010 v Guimarãesu na Portu- galskem.1 Po sekciji, posvečeni ženskam v arhitekturi, je poseben razmislek na to temo spodbudilo vabljeno predavanje ene od legend povojne arhitekture, Deni- se Scott Brown (1931). V Guimarãesu je namreč predstavila svojo takrat najno- vejšo zbirko kratkih esejev z naslovom Having Words, med katere je uvrstila tudi znameniti esej »Sexism and the star system in architecture«, sicer prvič objavljen leta 1989.2 Kot goreča zagovornica arhitektk je tudi v tem predavanju namenila kar nekaj besed diskriminaciji, ki jo je v svojem poklicnem delovanju doživljala s strani moških kolegov, ne nazadnje pa tudi krivici, ki se ji je zgodila v zvezi s po- delitvijo prestižne Pritzkerjeve arhitekturne nagrade; Fundacija Hyatt jo je na- mreč leta 1991 za življenjsko delo podelila le njenemu možu in dolgoletnemu sodelavcu Robertu Venturiju (1925–2018), čeprav so ga nagradili tudi za dela, ki sta jih zakonca ustvarila skupaj, ali celo za dela, ki so bila v večji meri njena.3 Po predavanju smo udeleženci osramočeno ugotavljali, da v resnici poznamo le malo arhitektk, ki se jim je uspelo v svojem poklicu javno uveljaviti; poleg Denise Scott Brown je bilo prvo ime na jeziku vseh Zaha Hadid (1950–1916), nekdo se je spomnil še Line Bo Bardi (1914–1992), Lilly Reich (1885–1947) kot sopotnice Mi- esa van der Roheja (1886–1969) ter Gae Aulenti (1927–2012) in njene ikonične predelave pariške železniške postaje Orsay v muzej, potem pa se je naštevanje imen, na neljubo presenečenje vseh prisotnih, ustavilo. Seveda se je takoj posta- vilo vprašanje, kje tičijo razlogi za takšno nevednost strokovne in širše javnosti – ob dejstvu, da je v povojnem času število arhitektk strmo naraščalo, tako da se na nekaterih univerzah že soočajo s pojavom feminizacije tega poklica. Sledil je sklep, da bi bilo treba ta problem podrobneje raziskati, predvsem pa javnosti nujno predstaviti arhitektke in njihova dela na enak način, kot so ga bili dotlej deležni njihovi moški kolegi, in poskrbeti, da se uradna arhitekturna zgodovina ustrezno dopolni z deli po krivici spregledanih ustvarjalk. Pobuda za prijavo mednarodnega projekta, ki bi bil namenjen raziskavam ustvar- jalk na področju arhitekture, urbanizma, gradbeništva, notranjega in industrij- skega oblikovanja ter krajinske arhitekture, torej na področjih, ki večinoma velja- jo/so veljala za »moška«, je prišla s strani italijanskih kolegic na Politehniki v Torinu. Ob pomanjkanju primernih razpisov se je skupina osmih partnerjev iz Italije, Portugalske, Španije, Francije, Nizozemske, Slovaške in Slovenije odločila za prijavo na razpis programa EU Ustvarjalna Evropa in bila leta 2014 uspešna s štiriletnim večjim projektom Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje (Women's Creativity since the Modern Movement), bolj znanim po akronimu MoMoWo – Modern Movement Women.4 Ker je šlo za aplikativni projekt, je to za partnerje, ki smo bili vsi po vrsti člani akademskih ustanov (več evropskih univerz in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU),5 pomenilo poseben izziv, saj smo morali rezultate svojih raziskav pretvoriti v aktivnosti in dogodke, namenjene ozaveščanju stro- kovne in širše javnosti, hkrati pa tudi spodbujati in podpirati ustvarjalke, še pose- bej tiste na začetku kariere, pri njihovem ustvarjalnem delu. V ta namen smo se povezali z vrsto ustanov, posameznikov in skupin, tako da je projekt še pred svo- jim uradnim zaključkom postal malodane vseevropsko gibanje, ki se še vedno nadaljuje, v Sloveniji pa je spodbudilo raziskave in zanimanje širše javnosti za ustvarjalke tudi na drugih področjih. Projekt smo tako začeli z dvema mednarodnima javnima natečajema. Prvi je bil posvečen izboru celostne podobe projekta, na njem pa je zmagala mlada portu- galska oblikovalka Marisa Passos, ki je navdih za oblikovanje logotipa projekta našla v knjižnih policah francoske arhitektke in oblikovalke Charlotte Perriand (1903–1999).6 Drugi, fotografski natečaj je bil namenjen reportažni predstavitvi bivališč arhitektk in oblikovalk, ki so si jih opremile same, ter prikazu, kako se ti interierji odražajo v njihovem vsakdanu.7 Rezultate obeh natečajev smo partner- ji predstavili z razstavami; v Sloveniji smo pripravili fotografsko razstavo v razsta- višču Ministrstva za kulturo (oktobra 2017) in v Hiši arhitekture Maribor (med decembrom 2018 in januarjem 2019), zmagovalnim fotografijam Saveria Lom- bardija Vallaurija in drugih finalistov pa smo dodali še fotografije Virginije Vrecl – podobe interierja domovanja arhitektke Špele Kuhar. V obeh primerih smo k sodelovanju spodbujali predvsem mlade ustvarjalce na začetku kariere, ki so jim rezultati razpisa prinesli večjo mednarodno prepoznavnost. 1 1st International Meeting EAHN. European Architectural History Network. Guimarães, Portugal, June 17-20, 2010. Book of Abstracts (ur. Jorge Correia). Guimarães: EAHN, 2010, https://eahn.org/ wp-content/uploads/2021/10/EAHN2010-Guimaraez-Programme.pdf (17. 1. 2022). 2 Denise Scott Brown: Having Words. London: AA Publications, 2009. 3 The Pritzker Architecture Prize, https://www.pritzkerprize.com/laureates/1991 (17. 1. 2022). Leta 2013 je študentsko združenje Ženske v oblikovanju na Harvard Graduate School of Design sprožilo peticijo z namenom, da bi se Pritzkerjeva nagrada podelila paru R. Venturi – D. Scott Brown, torej naknadno tudi Denise, vendar neuspešno. Ob tem se je razvnela javna razprava o seksizmu v arhi- tekturi, saj je prvo samostojno Pritzkerjevo nagrado prejela šele Zaha Hadid leta 2004. Denise Scott Brown je v zvezi z nagrado izjavila: »The Pritzker Prize was based on the fallacy that great architec- ture was the work of a 'single lone male genius' at the expense of collaborative work.« (Pritzkerje- va nagrada je temeljila na zmotem sklepanju, da je velika arhtiektura delo 'samotnega moškega genija' na račun skupnega dela, prev. ur.) (Catriona Davies: Denise Scott Brown: Architecture favors 'lone male genius' over women. V: CNN: Business, 29. 5. 2013, https://edition.cnn.com/2013/05/01/ business/denise-scott-brown-pritzker-prize (17. 1. 2022)). 4 Mednarodni projekt MoMoWo – Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje (552374-CREA-1-2014- 1-IT-CULT-COOP2) je potekal od 20. oktobra 2014 do 19. oktobra 2018. Raziskave za projekt so potekale tudi v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru (P6-0061), ki ga je izvajal Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, finan- cirala pa ga je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Za podrobnejše infor- macije o projektu glej www.momowo.eu. 5 Poleg ZRC SAZU so bili partnerji projekta MoMoWo še: Politecnico di Torino, Istituto Superiore sui Sistemi Territoriali per l’Innovazione in Dipartimento Interateneo di Scienze, Progetto e Politiche del Territorio, Torino, Italija; Universiteit Leiden, De Faculteit Geesteswetenschappen, Leiden, in Vrije Universiteit, Amsterdam, Nizozemska; Université Pierre Mendès Grenoble, Francija; Universi- dad de Oviedo, Departamento de Historia del Arte y Musicología, Oviedo, Španija; Instituto de Artes Visuais, Design e Marketing, Lizbona, Portugalska, in Slovenská technická univerzita v Brati- slave (STU), Slovaška. 6 Glej MoMoWo: International Design Competition, http://www.momowo.eu/activities/internatio- nal-design-competition/ (17. 1. 2022). 7 Glej MoMoWo: International Photo Competition, http://www.momowo.eu/activities/ipc/ (17. 1. 2022). 31arhitektov bilten • architect's bulletin • 228 / 229 Že v prvem letu trajanja projekta smo partnerji začeli s pripravo mednarodne potujoče in virtualne razstave MoMoWo: 100 Works in 100 Years: European Women in Architecture and Design: 1918–2018, ki je predstavila ustvarjalke iz skoraj vseh evropskih držav, za vsako leto v stoletju iz naslova po eno (z izbranim delom). Razstavo je spremljala kronologija uveljavljanja žensk v 20. stoletju, s posebnim poudarkom na arhitekturi, gradbeništvu in oblikovanju (Chronomo- mowo), prirejena vsakokratni državi, v kateri je razstava gostovala.8 Vsa besedila so predstavljena v razkošnem katalogu, ki ga je oblikoval sodelavec z ZRC SAZU Andrej Furlan.9 »Sto žensk« je potovanje začelo leta 2016 v Oviedu, doslej so potovale še v Lizbono, Grenoble, Eindhoven, Ljubljano, Delft, Bratislavo, Beo- grad, Torino in Maribor – in ne kaže, da se bodo ustavile. Na razstavi in v katalogu so iz Slovenije predstavljene Helena Vurnik, Sonja Lapajne Oblak, Nataša Štupar Šumi in Nives Kalin Vehovar, vse na razstavi zastopane ustvarjalke pa so bile vne- sene tudi v podatkovno zbirko MoMoWo, ki temelji na GIS-sistemu.10 Sočasno s potujočo razstavo je nastal tudi turistični vodnik MoMoWo: Women – Architecture & Design Itineraries Across Europe, ki vsebuje po tri virtualno podprte kulturnoturistične itinerarije, povezane z deli ustvarjalk, v Barceloni, Lizboni, Pari- zu, Torinu, na Nizozemskem in v Sloveniji.11 Naša država se predstavlja s potmi »Lju- bljana: The City of Women«, ki sega od betonske ribice na igrišču v Tivoliju do lju- bljanskega gradu, »From Ski to Spa«, ki se vije od sečoveljskih solin do nordijskega centra v Planici, in »The East: from Shopping Malls to the Stadium«, ki potuje od hotela Radisson v ljubljanskem BTC-ju do mariborskega Ljudskega vrta.12 V okviru projekta MoMoWo so se izvajale tudi aktivnosti, ki so bile skrbno načr- tovane kot del projekta, vendar so spontano prerasle predvidene cilje in mejnike. Ena takšnih je akcija Dan odprtih vrat ali Open Day in Women's Professional Stu- dios, ki je v državah partnericah projekta vsako leto na 8. marec odprla ateljeje arhitektk in oblikovalk najširši javnosti.13 Akcija je bila namenjena predvsem mla- dim ustvarjalkam, ki so tako dobile priložnost za predstavitev svojega dela in za mednarodno promocijo, ter študentom arhitekture in oblikovanja, da bi tako lažje dobili neposreden vpogled v kasnejše profesionalno delo. Na ZRC-ju smo se pri izvedbi te aktivnosti povezali s Centrom arhitekture Slovenije – s Polono Fili- pič, Špelo Kuhar in Barbaro Viki Šubic, ki so se po zaključku projekta MoMoWo odločile, da bodo aktivnost nadaljevale, in tako smo v Sloveniji edini, kjer akcija Dan odprtih vrat še vedno poteka. Letos je bila tako v njihovi organizaciji v atelje- jih slovenskih ustvarjalk pripravljena že sedmič po vrsti, s čimer postaja trajen rezultat projekta MoMoWo. Povezava ZRC SAZU s Centrom arhitekture Slovenije pa je rodila še eno zelo uspe- šno aktivnost, ki je projekt MoMoWo sicer ni načrtoval, je pa z veseljem prevzel pokroviteljstvo. Gre za serijo razstav V ospredje: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, ki jih je Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta letos petič pripravil v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije in ar- hitekturno galerijo Dessa, in sicer z namenom, da bi učinkoviteje opozoril na ak- cijo Dan odprtih vrat in druge aktivnosti projekta MoMoWo. Vsaka razstava je »v ospredje« postavila po deset slovenskih pionirk, odprtje pa je bilo navadno okoli mednarodnega dneva žena in je bilo pogosto najbolj obiskan dogodek te galerije. »Pionirke«, katerih plakate je oblikoval Andrej Furlan, so gostovale tudi v Hiši arhitekture Maribor, v razstavišču NLB in na gimnaziji Zavoda sv. Stanislava, neko- liko preoblikovane (po zasnovi Andraža Vehovarja) pa so bile spomladi 2018 na ogled tudi na Krakovskem nabrežju v Ljubljani, v obliki samostojne razstave na prostem. Posebna razstava o pionirkah arhitekturnega konservatorstva, posveče- na Nataši Štupar Šumi, Špelki Valentinčič Jurkovič, Milici Detoni, Staši Blažič Gju- ra, Barbari Rot in Erni Tomšič, je v sklopu vseevropske manifestacije Evropski dnevi kulturne dediščine leta 2018 gostovala na domačiji Pr' Lenart nad Medvo- dami. S tem smo v MoMoWo uvedli še eno področje, ki ga prvotna zasnova pro- jekta ni predvidela, in sicer temo žensk v arhitekturnem konservatorstvu, kar se je v slovenski historiografiji izkazalo za povsem novo in plodno raziskovalno po- dročje. Serijo odmevnih prvih štirih razstav smo zaključili z dvojezično publikacijo V ospredje, v kateri smo združili prvih štirideset predstavljenih pionirk slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja,14 plakati vseh pa so po zaključku razstav dostopni tudi na spletnih straneh ZRC SAZU in Centra arhitekture Slovenije.15 8 Glej MoMoWo: Travelling Exhibition, http://www.momowo.eu/chronomomowo/ (17. 1. 2022). 9 MoMoWo: 100 Works in 100 Years: European Women in Architecture and Design: 1918-2018 (ur. Ana Maria Fernandez Garcia et al.). Ljubljana: Založba ZRC, 2016, http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:doc-NWX1EXOU (17. 1. 2022). 10 Glej MoMoWo: Women Database, http://www.momowo.eu/database-webgis/ (17. 1. 2022). 11 MoMoWo: Women – Architecture & Design Itineraries Across Europe (ur. Helena Seražin et al.). Ljubljana: Založba ZRC, 2016. 12 Glej MoMoWo: Cultural-touristic Itineraries Guidebook: Slovenia, http://www.momowo.eu/activi- ties/culturaltouristicitineraries/ (17. 1. 2022). 13 Glej MoMoWo: Open Days, http://www.momowo.eu/activities/opendays/ (17. 1. 2022). 14 V ospredje: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja = To the fore: female pione- ers in Slovenian architecture, civil engineering and design (ur. Helena Seražin). Ljubljana: Založba ZRC, 2020. 15 ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta: Slovenske arhitektke, gradbenice in oblikoval- ke, https://uifs.zrc-sazu.si/sl/zbirka/slovenske-arhitektke-gradbenice-in-oblikovalke (17. 1. 2022); Center arhitekture Slovenije: V ospredje, https://www.centerarhitekture.org/v-ospredje-pionirke/ (17. 1. 2022). Sl. 1: Logotip projekta MoMoWo z motivom knjižnih polic Charlotte Perriand, ki so služile kot navdih oblikovalki Marisi Passos (www.momowo.eu). Helena Seražin, Barbara Vodopivec Sl. 2: Pasica za drugo mednarodno delavnico-konferenco MoMoWo v Ljubljani, 2016, Oblikovanje Žiga Okorn 32 arhitektov bilten • architect's bulletin • 228 / 229 na simpoziju vodila sekcijo »Women's Education and Training: National and In- ternational Mappings«, je prineslo še en trajen rezultat: uredništvo enciklopedi- je založbe Bloomsberg, ene od vodilnih svetovnih neodvisnih založb, je Umetno- stnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU povabilo k sodelovanju pri pripravi svetovne enciklopedije žensk v arhitekturi za obdobje 1960–2015. Ustvarjalke, ki smo jih predstavili ali celo odkrili v okviru projekta, bodo s samo- stojnimi gesli predstavljene tudi v Novem slovenskem biografskem leksikonu, ki nastaja na ZRC SAZU. Na podlagi bogatih rezultatov raziskovalnega dela v projek- tu MoMoWo, kjer se je kot še posebej dragoceno izkazalo soočanje izkušenj ustvarjalk v različnih evropskih državah, je bila na ZRC SAZU leta 2017 ustanovlje- na nova knjižna zbirka Women's Creativity, ki prinaša znanstvene prispevke o kulturnem in družbenoekonomskem pomenu dosežkov žensk na področju arhi- tekture, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture in urba- nizma ter drugih umetnostnih zvrsti od začetka 20. stoletja do danes. Zbirka se tako uvršča v bogato bero rezultatov, ki presegajo trajanje projekta. Projekt MoMoWo v Sloveniji ne bi beležil takšnih rezultatov brez podpore števil- nih ustanov, ki smo jim dolžni zahvalo. Med njimi še zlasti izpostavljamo Center arhitekture Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Oddelek za umetno- stno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in zavod Motovila, ki opra- vlja naloge nacionalne informacijske pisarne za program Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, ne nazadnje pa se zahvaljujemo tudi vsem ustanovam, od muzejev, inšti- tutov in arhivov do univerz in INDOK centra, v katerih smo iskali gradivo o pionir- kah, ter vsem, ki so gostili naše razstave. V Sloveniji sta pokrovitelja projekta Mo- MoWo postala Center arhitekture Slovenije in festival Odprte hiše Slovenije, MoMoWo oziroma ZRC SAZU pa je bil pokrovitelj Zbornice za arhitekturo in pro- stor Slovenije in njenega projekta Ženske v arhitekturi, saj je leta 2017 v svojem razstavišču Atrij gostil bilateralno razstavo Arhitektke oblikujejo sedanjost.19 Projekt MoMoWo je prispeval k novim znanstvenim rezultatom in spoznanjem, k nadgradnji razumevanja kontekstov uveljavljanja žensk v 20. stoletju in k odpira- nju novih raziskovalnih izzivov.20 Zabeležil je izredno zanimanje javnosti in medi- jev, pozitivne odzive tako strokovnjakov kot laikov, vzpostavil je številna trajna sodelovanja med posamezniki in ustanovami, predvsem pa je izpostavil dela ar- hitektk, gradbenic in oblikovalk ter jih enakovredno postavil ob bok moškim ko- legom – zgodovina arhitekture se bo poslej morala pisati drugače. Denise Scott Brown bi bila ponosna.21 Pri raziskavah o življenju in delu posameznih ustvarjalk na področju arhitekture, gradbeništva in oblikovanja smo za izhodišče izbrali leto 1918, z zaključkom véli- ke vojne, ki je za ženske v večini evropskih dežel prinesel pomembne družbeno- politične spremembe, kot je bila uvedba volilne pravice in s tem možnost za nji- hovo pravno in ekonomsko osamosvojitev, kamor sodi tudi možnost vpisa na univerzitetni študij. To možnost so kmalu po ustanovitvi Univerze v Ljubljani leta 1919 začele izkoriščati tudi Slovenke, čeprav je bilo za arhitekturo in gradbeni- štvo prelomno leto 1932, ko sta na arhitekturi diplomirali prvi arhitektki, Dušana Šantel Kanoni (1908–1988) in mesec dni za njo Gizela Šuklje (1909–1994), pa tudi prva gradbenica Sonja Lapajne Oblak (1906–1995). Vse tri veljajo za pionirke v najožjem pomenu te besede, sčasoma pa so jim na različnih področjih sledile še druge, med njimi Darinka Battelino (1940), ki je leta 1976 postala prva dokto- rica znanosti na področju gradbeništva v tedanji Jugoslaviji, Olga Rusanova (1927), ki je bila med letoma 1969 in 1971 prva predstojnica Oddelka za arhitek- turo na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL), Tatjana Isaković, ki je leta 2013 postala prva redna profesorica na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL, in Živa Deu, ki je leto dni kasneje postala prva redna profesorica na Fakulteti za arhitekturo UL. Glede na zadnja pionirska do- sežka ni nič nenavadnega, da smo za zgornjo časovno mejo raziskav izbrali leto 2018, ki je sovpadlo z letom uradnega zaključka projekta MoMoWo. Omeniti ve- lja še, da je gradbeništvo prav pred nedavnim doseglo še en pomemben mejnik glede uveljavljanja žensk: leta 2021 je namreč Fakulteta za gradbeništvo in geo- dezijo UL dobila prvo dekanjo, Violeto Bokan Bosiljkov. Raziskave, podobne slovenskim, so potekale tudi v drugih partnerskih ustano- vah, s tem pa je projekt MoMoWo prvič sistematično izpostavil številne javnosti dotlej povsem neznane evropske ustvarjalke in njihova dela ter spodbudil razmi- sleke in razprave o njihovih življenjih, okoliščinah, v katerih so ustvarjale, pa tudi o širši družbenopolitični situaciji, ki je določala domet njihovih idej in karier. Pro- stor za taka odkritja in razmisleke so med izvajanjem projekta ponudile tri med- narodne delavnice-konference, ki so bile namenjene širši strokovni javnosti. »Stoletje MoMoWo« so razrezale na tri obdobja: prva konferenca, organizirana v Leidnu na Nizozemskem, je obravnavala obdobje od leta 1918 do 1945 (potekala je septembra 2015), druga, v Ljubljani, obdobje od leta 1946 do 1968 (potekala je oktobra 2016) in tretja, organizirana v španskem Oviedu, obdobje od leta 1969 do 1989 (potekala je oktobra 2017).16 Rezultati delavnic so predstavljeni v sple- tnih znanstvenih publikacijah,17 na vseh konferencah pa so s prispevki sodelovale tudi predstavnice iz Slovenije. Niz konferenc je zaključil mednarodni simpozij Women's Creativity since the Modern Movement (1918–2018): Toward a New Perception and Reception, ki je potekal junija 2018 v Torinu in je segel tudi onkraj meja Evrope. Simpozijski prispevki so objavljeni v obsežni samostojni spletni pu- blikaciji, ki nosi enak naslov kot konferenca.18 Sodelovanje slovenske ekipe, ki je 16 Glej MoMoWo: International Conferences-Workshops, http://www.momowo.eu/activities/histo- rical-workshops/ (17. 1. 2022). 17 MoMoWo: Women Designers, Craftswomen, Architects and Engineers between 1918 and 1945 (ur. Marjan Groot et al.), Ljubljana: Založba ZRC, 2017, https://books.google.si/books?id=iJiHDwAAQB AJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false (17. 1. 2022); Proceedings of the 2nd MoMoWo International Conference-Workshop: Research Centre of Slovenian Academy of Sciences and Arts, France Stele Institute of Art History, 3-5 October 2016, Ljubljana (ur. Helena Seražin et al.), Ljubljana: Založba ZRC, 2018, https://uifs.zrc-sazu.si/sites/de- fault/files/eng_proceedings_2_2.pdf (17. 1. 2022); Proceedings of the 3rd MoMoWo International Conference-Workshop: University of Oviedo, 2-4 October 2017, Oviedo (ur. Ana Maria Fernandez Garcia et al.), Ljubljana: Založba ZRC, 2018, https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/eng_procee- dings_3_3.pdf (17. 1. 2022). 18 Women's Creativity since the Modern Movement (1918–2018): Toward a New Perception and Reception (ur. Helena Seražin et al.). Ljubljana: Založba ZRC, 2018, https://books.google.si/books?id=Llp-DwAAQBA J&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false (17. 1. 2022). 19 Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije: Ženske v arhitekturi, https://zaps.si/zenske-v-arhitek- turi/ (17. 1. 2022). 20 MoMoWo – Women’s Creativity since the Modern Movement: An European Cultural Heritage (ur. Caterina Franchini et al.). Torino: Politecnico di Torino – MoMoWo, 2018. 21 Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa Umetnost na Slovenskem v stičišču kultur (P6-0061), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Ženske v Slovenski arhitekturi Sl. 3: Potujoča razstava MoMoWo: 100 Works in 100 Years: European Women in Architecture and Design 1918–2018, Atrij ZRC, 2017. Foto: A. Furlan. 3 33arhitektov bilten • architect's bulletin • 228 / 229 Vse do sedaj predstavljene ustvarjalke v razstavah V ospredje: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja: V ospredje I: Vladimira Bratuž, Majda Dobravec Lajovic, Magda Fornazarič Kocmut, Marta Ivanšek, Nives Kalin Vehovar, Juta Krulc, Seta Mušič, Dušana Šantel Kanoni, Gizela Šuklje, Branka Tancig Novak V ospredje II: Darinka Battelino, Alenka Kham Pičman, Janja Lap, Sonja Lapajne Oblak, Dana Pajnič, Lidija Podbregar, Barbara Rot, Olga Rusanova, Erna Tomšič, Mojca Vogelnik V ospredje III: Biba Bertok, Staša Blažič Gjura, Milica Detoni, Ljerka Finžgar, Carmen Jež Gala, Ksenija Šetina Grum, Nataša Štupar Šumi, Špelka Valentinčič Jurkovič, Marija Vovk, Metka Vrhunc V ospredje IV: Rotija Badjura, Tatjana Coloni, Breda Dobovišek , Ilse Fischerauer, Majda Kregar, Majda Neřima, Edita Sovinc, Nives Starc Bežan, Maruška Šubic Kovač, Jela Vilfan V ospredje V: Neda Bevk, Živa Deu, Kaliopa Dimitrovska Andrews, Alenka Kocuvan Polutnik, Marjetica Potrč, Eta Sadar Breznik, Metka Sitar, Judita Skalar, Jelka Šolmajer Helena Seražin, Barbara Vodopivec Sl. 4: Razstava Pionirke konservatorstva na Slovenskem, Belo, Medvode, 2018. Foto: J. Fürst. Sl. 5: Razstava na prostem V ospredje: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, Krakovsko nabrežje, Ljubljana, 2018. Foto: B. Vodopivec. Sl. 6: Dan odprtih vrat v ateljejih slovenskih arhitektk in oblikovalk, Ljubljana, 2017. Foto: B. Vodopivec. Sl. 7: Odprtje razstave V ospredje III: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, Galerija DESSA, Ljubljana, 2017. Foto: Galerija DESSA. Sl. 8: Utrinek z mednarodnega simpozija Women's Creativity since the Modern Movement (1918–2018): Toward a New Perception and Reception v eni od predavalnic Politehnike v Torinu in v poslopju nekdanje Fiatove tovarne v Lingottu, 2018. Foto: K. Mohar. 4 5 76 8