Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva in uprave- Koper Verdijeva 2/1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130din Za Inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. Bančni račun G02-70-1-1S1. Prilogo Uradni vestnlk okraja Koper prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov no vračamo. V četrtek minuli teden je predsednik Tito prispel v Burmo. Ob svojem prihodu je izjavil, da je »sodelovanje med narodi obeh dežel tem lažje prav zaradi tega, ker imamo mnogo «kupnega, ker se naša gledišča o mednarodnem dogajanju skladajo, ker ležijo naši narodi k istemu cilju, to se pravi, da ohranijo svojo svobodo, neodvisnost in omogočijo mirno ustvarjalno delo za Izgradnjo svoje »rečncjše bodočnosti.« Nato je dejal, da imata Burmanska unija in FLItJ pogoje za razširitev gospodarskega, kulturnega in kakršnegakoli drugega sodelovanja. Predsednik Tito in člani jugoslovanske državne delegacije so se v Ran-eunu več ur razgovarjali s predsednikom burmanske vlade Ne Vinom In drugimi člani burmanske vlade ter med drugim razpravljali o popolnem uveljavljanju načelnih sklepov o vse- OB PRAZNIKU KPJ SPONTANA PO Vse družbeno dogajanje —• politično, kulturno in gospodarsko in vse drugo —• že na začetku leta obeležujejo priprave za praznovanje jubilejnega leta naše Partije. Pravzaprav mnogokje niso to več nikakršne priprave, marveč se je že začelo pravo proslavljanje štiridesete obletnice rojstva tiste naše zavestne sile in organizacije delavskega razreda Jiigoslavije, ki nam je po težavnem boju in izbojevani zmagi omogočila svobodno ustvarjanje in graditev lepšega življenja, kot smo ga imeli v preteklosti. Tega se naši delovni ljudje tudi zavedajo. Zavedajo se svojega velikega dolga do Komunistične partije Jugoslavije, zato je najprej po naših delovnih kolektivih spontano zrasla pobuda, da bodo v svojih podjetjih in tovarnah en dan v tedmi delali prostovoljno, tako ustvarjeni dohodek pa dali na razpolago svojim občinskim in okrajnemu komiteju Zveze komunistov za organizacijo prireditev v čast velike obletnice KPJ. Na ta način skušajo delavci po svojih najboljših močeh v prvi vrsti sami doprinesli k temu, da bo praznovanje in slavljenje štirideset najslavnejših let naše dežele in njene Partije kar najbolj slovesno in prisrčno obenem. Tako ustvarjena sredstva bodo šla tudi v objekte trajne vrednosti, ki bodo še pozne zanamce spominjali na ljubezen in privrženost našega delavskega razreda svoji Partiji. Med prvimi delovnimi kolektivi koprskega okraja, ki so predlagali svojim občinskim komitejem ZKJ takšno akcijo, so nekatera podjetja postojnske občine (med njimi bo tovarna LIV prvo tako akcijo izvedla že v nedeljo), ter podjetja piranske občine, med katerimi prednjači kemična tovarna Jadranka. Prav gotovo jim bodo sledili tudi dragi delovni kolektivi po vsem našem okraju, saj bo to najlepši dokaz povezanosti in hvaležne privrženosti delavskega razreda Jugoslavije svoji revolucionarni voditeljici v prizadevanjih za lepše življenje in boljšo ureditev sveta. Tako izkazana ljubezen bo pridala nove svetlobe naši Partiji, da bo kot blesteča plamenica svetila še daleč cez meje svobodne domovine, s čimer prepričljivo izpolnjujemo tudi svojo internacionalistično dolžnost. rb stranskem sodelovanju med obema državama. V političnem delu razgovorov pa je bila potrjena težnja obeli držav po utrditvi mednarodnega miru z razvijanjem aktivne ko-eksistence. I\Ied svojim trodnevnim obiskom se je predsednik Tito razgovarjal ne iSÈM santo z uradnimi funkcionarji Burme, marveč tudi z voditelji največjih burmanskih političnih strank. Ob zaključku svojega tridnevnega obiska v Burmi Je na sprejemu, ki ga je priredil svojemu visokemu gostu predsednik Burmanske unije U Vin iVIaung v velikem vrtu rezidenčne palače in kasneje na sprejemu na Galebu, ponovno prišlo do izraza ju-goslovansko-burmansko prijateljstvo. Iz Burme je predsednik Tito nadaljeval svojo pot v Indijo, kamor je prispel v torek zjutraj. V tej prijateljski deželi bo ostal teden dni. Med svojim obiskom v Indiji se bo sestal z indijskimi državniki, ki pripisujejo velik pomen razgovorom med predsednikom Titom in predsednikom indijske vlade Nehrujem. Po obisku Indijo bo predsednik Tito obiskal CeJ-lon. Aktualna fotografija: v starem koprskem pristanišču ob carinski postaji se je prve dni leta gnetlo nekaj desetin avtomobilov brez registrskih tablic. Mnogi so pohiteli in »dobili od sorodnikov iz Trsta« avtomobilčke, dokler se je ie dalo po starih ugodnih predpisih. Zdaj je obala prazna, odpadli so strici in tete v tujini . . . V SEŽANI IMAJO ZAČASNI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Predsednik Tito v svojem delovnem kabinetu na »Galebu« Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije je pred kratkim sprejel odlok, s katerim je določil kraje, ki se na osnovi 26. decembra 1958 sprejetega zveznega zakonu, o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč, štejejo za mesta in mestna naselja. S tem zveznim zakonom so bile namreč nacionalizirane na vsem ozemlju FLRJ najemne stanovanjske in najemne poslovne stavbe, v mestih in naseljih, ki imajo mestni značaj, pa tudi stavbna zemljišča. Stavbna zemljišča so po določilih tega zakona vsa zazidana in nezazidana zemljišča, ki so v ožjih gradbenih rajonih mest in naselij z mestnim značajem. Zato je Izvršni svet Ljudske Kraške občine Sežana, Divača in Komen so se poslužile amandmaja na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS, po katerem skupščino LRS odločil, da .se štejejo v koprskem okraju za mesta in za naselja, ki imajo mestni značaj, naslednji kraji: v občini Hrpelje: naselji Hrpelje in Kozina; v občini Ilirska Bistrica: mesto Ilirska Bistrica; v občini Izola: mesto Izola z okoliškimi naselji Polje, Jagodje in Dobrava; v občini Koper: mesto Koper z okoliškimi naselji Seme-dela, Škocjan in naselje Ankaran; v občini Piran: mesto Piran z okoliškim naseljem Strunjan ter naselje Portorož z naselji Seča, Sečovlje in Lucija; v občini Postojna: mesto Postojna ter naselji Pivka in Prestranek; v občini Sežana: mesto Sežana in naselje Divača. se združitev območij odpravljenih občin lahko izvrši že pred 31. januarjem 1959. Politične in ostale priprave na reorganizacijo, če naj jo tako imenujemo, so bile konec decembra že tako daleč, da se je združitev lahko izvršila brez vsakršnih težav. Da bi delo ljudskega odbora in vseh upravnih organov nove občine Sežana potekalo normalno od vsega začetka in da med državljani ne bi prišlo do dezori-entacije v zvezi z uveljavljanjem raznih pravic, se je že 8. t. m. vršil skupen sestanek odbornikov vseh treh ljudskih odborov. Sestanek je sklical predsednik dosedanjega ObLO Sežana tov. Vladimir Mahnič, zbrane odbornike pa je pozdravil predsednik OLO Koper tov. Albin Dujc. Takoj po skupnem sestanku so se zbrali na ločenih sejah dosedanji občinski zbor ObLO Divača ter oba zbora ObLO Komen, ki so zaradi različnih količnikov na preteklih volitvah morali izvoliti določeno NA LETOŠNJI OKRAJNI DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN Uprava Okrajnega ljudskega odbora v Kopru, zlasti Zavod za plan, je v zadnjem času predvsem zaposlena s pripravami za sestavo predloga okrajnega družbenega plana in proračuna za leto 1959, S tem v zvezi je bilo v vrsti predhodnih razprav z zastopniki občin, predsedniki okrajnih svetov In predstavniki gospodarskih organizacij v torek, 13. t. m., v Kopru važno posvetovanje, ki so se ga razen vodilnih funkcionarjev OLO in predstav- i in , iiiiiinf' •• " Prvi večji tuji gost v novem koprskem pristanišču je bila pretekli teden 3G00-tonska izraelska tovorna ladja, ki je naložila in odpeljala nekaj sto ton rezanega lesa — prvo pošiljko Slovenijalesa v tujini skozi novo koprsko pristanišče nikov okrajnih političnih forumov udeležili predsedniki okrajnih svetov in predsedniki občinskih ljudskih odborov. Po osnovnih referatih direktorja Okrajnega zavoda za plan Inž. Aljančiča in načelnika Tajništva za družbeni plan in finance Borisa Jur-cc ter po temeljiti razpravi, v kateri so razen predsednika OLO Albina llujca, predsednika Okrajnega odbora SZDL Alberta Jakopiča-Kajtimira in vodilnih funkcionarjev OLO sodelovali vsi predsedniki občin in predsedniki okrajnih svetov, je bil dosežen sporazumni predlog okrajnega družbenega plana in proračuna, lci bo predložen okrajni skupščini v razpravo. Nekatere dogovorjene izravnalne dopolnitve tega predloga pa bodo sklenjene še na posebnem sestanku predsedstva OLO s predsedniki občin In občinskih svetov. Brez dvoma bo letošnji družbeni plan in proračun našega okraja močno v znamenju vsestranskega gospodarskega vzpona našega okraja, ki ga nakazuje petletn: perspektivni plan, saj je za to tretje leto, ki je v okviru perspektivnega plana najbolj odločilno, predvideno 30 'It povečanje industrijske proizvodnje (samo Tomos in Lesonit za tri milijarde din), visoko povišanje kmetijske pro- (Nadaljevanje na 2. strani) število odbornikov v začasen ljudski odbor nove občine. Tako formirana začasna zbora sta najprej izvolila svoje odborniške komisije, nato pa sta se- sestala na skupni seji. Dnevni red skupne seje ni obsegal samo organizacijskih zadev. Ljudski odbor je moral odločati tudi o vrsti neodložljivih vprašanj s področja gospodarstva. Tako je bil sprejet odlok o začasnem finansiranju izdatkov občine za prvo tromesečje 1959, odlok o občinskih taksah za registracijo motornih vozil, odločbo o spremembi imena in sedeža »Uprave komunalne dejavnosti v Divači«, ki bo odslej v Sežani ter sklepe o poroštvu nekaterim KZ in drugim gospodarskim organizacijam za najem posojila. Za svojega predsednika pa je ljudski odbor izvolil tov. Janka Valentinčiča, dosedanjega predsednika ObLO Divača, za podpredsednika pa tov. Vladimira Mahniča, dosedanjega predsednika ObLO Sežana, 7a tajnika je bil imenovan tov. Polde Rener, dosedanji tajnik ObLO Divača. V enajst svetov je bilo izvoljenih 99 članov izmed odbornikov in ostalih državljanov, ki se ukvarjajo s problemi raznih družbenih dejavnosti. Za predsednike posameznih svetov so bili izvoljeni: Gabrijel Moderc za splošno upravo in notranje zadeve, Stanko Ziberna za družbeni nlan in finance, Stane Lovrenčič za industrijo in obrt, Jernej Hre-ščak za kmetijstvo in gozdarstvo, Miro Jelerčič za blagovni promet in turizem. Alfonz Grmele za kulturo in prosveto, Bogo Svetina za telesno vzgojo, Bogdan Bukovec za zdravstvo in Vladimir Mahnič za socialno varstvo in varstvo družine. Razen tega je ljudski dbor imenoval tudi 7 upravnih komisij, med temi komisijo za dajanje pritrditev k tarifnim pravilnikom, za ugotavljanje delovne dobe in za vskladitev pravnih predpisov bivših ObLO Sežana, Divača in Komen. xMed najvažnejšimi organizacijskimi vprašanji, o katerih je sklepal ljudski odbor, je bila ustanovitev krajevnih uradov v Divači in Komnu. Določeni so bili odborniki, ki bodo nadomeščali predsednika ObLO pri skleoaniu zakonikih zvez v Sežani, Dn+ov-ljah, Štanjelu, Komnu in Divači. Na seji so bili še imenovani: Evstalcij Zadnik za šefa odseka za finance. Franc Vitez za šofa odseka za sniošn^ zadeve. Henrik Kobeja za tržnega inšpektorja, za (Nadaljevanje na 10. strani) AFRIKA AFRIKANCEM Belgijska vlada je preko parlamenta objavila deklaracijo o reformah v Belgijskem Kongu. V njej je med drugim rečeno, da bo generalni svet v Kongu, ki je sedaj podrejen belgijski vladi, spremenjen v predstavniški dom te dežele, zakonodajni svet pa naj bi se razvil v senat, ki bo sestavljen iz članov, izvoljenih v pokrajinskih svetih. Resolucija tudi predvideva, da bodo konec leta izvoljeni na splošnih volitvah občinski, kasneje pa tudi okrajni sveti, medtem ko bodo člani pokrajinskega sveta Izvoljeni prihodnje leto. Posebno pomembno je, da predvideva resolucija odpravo sleherne rasne diskriminacije ter popolno reformo sodstva in uvedbo agrarne uprave. Predviden je tudi prenos upravljanja večjega števila javnih poslov na domačine. »LUNIK« JE POSTAL »SONClK« Moskovska »Pravda« je objavila podrobno poročilo o prvi sovjetski kozmični raketi, v katerem med drugim poroča, da so znanstveni aparati te rakete normalno delovali in tako omogočili znanstvenikom nadaljnje raz-iskavanje kozmičnega prostora okrog Sonca, proučevanje planetov v sončnem sistemu in polet človeka na druge planete. Kakor je znano, je med 7. in 8. januarjem dosegla sovjetska raketa svojo neodvisno pot okrog Sonca in je takrat imela hitrost 32 km na sekundo. Sovjetski znanstveniki predvidevajo, da se bo raketa najbolj približala Soncu sredi tega meseca, saj bo takrat oddaljena od njega »le« 146 milijonov kilometrov, medtem ko bo septembra njena razdalja dosegla približno 197 milijonov kilometrov. Pot rakete od Zemlje do bližine Lune je trajala 34 ur in se ji je približala na 5 do 6 tisoč kilometrov. SOVJETSKI OSNUTEK MIROVNE POGODBE Z NEMČIJO Sovjetska vlada je poslala vladam ZDA, Velike Britanije in Francije noto, v kateri predlaga sklicanje mirovne konference v Varšavi ali Pragi, na kateri bi proučili sovjetski osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo ter sklenili pogodbo o ureditvi nemškega vprašanja. SZ predlaga, naj bi na BAGDAD: Irak je v preteklem letu izvozil 33 milijonov ton nafte, kar predstavlja doslej največji izvoz te surovine iz Iraka. S črpanjem nafte je imela država leta 1958 več kot 234 milijonov dolarjev dohodkov. RABAT: Maroška vlada je uvedla posebne takse za prenos vseh skladov iz Maroka v druge države zato. da bi pospešila razvoj industrije in zunanje trgovine. V Maroku je tudi po njegovi neodvisnosti ostal plačilno sredstvo francoski frank, ki je v Franciji devalviral za 17.55 'It. WASHINGTON: Zastopnik tiskovnega urada Bele h ¡še je te dni izjavil, da bo verjetno predsednik ZDA Eisenhower spomladi, ko bo deseta obletnica Severno-atlanskcga pakta, obiskal nekatere evropske države. Kaže tudi, da bi predsednik Eisenhower rad obiskal Indijo, vendar glede tega potovanja nima, po izjavi zastopnika tiskovnega urada Bele hiše, nobenih določenih namenov. MOSKVA: V Sovjetski zvezi bodo v kratkem začeli graditi središče za proučevanje kozm-čnih žarkov na vsemi rskesa potnika in za proučevanje drugih panog sodobne medicine. PARIZ: Sovjetska zveza bo dobavila Franciji 115 tisoč ton pšenice namenjene Alžiriji na osnovi pred časom sklenjenega trgovinskega sporazuma. Kakor 1e znano, je bil pridelek žita v Alžiriji, ki je nekdaj z žitom redno oskrbovala tudi Francijo, zaradi vojnih pustošenj v minulem letu zelo ■ malhen. Pariz je to izredno no- j godbo sprejel zato. ker se je za- I radi slabih vremenskih razmer j zmanjšal tudi v Franciji pridelek < žita in so tako Francoz! prisilie-. ni. da uvažajo žito -enl1cni s fotografijami in tehničnimi skicami, Gndbeni vestnik. Icakor tudi številne druge strokovne in leposlovna rm>iie so na razpolaeo v koorskl StudUskl knjižnlcf. ki je odprta v«ak dan od 7. do 10, ure (v sobotah od 7. do 13. ure). že v bližnji bodočnosti začela živahna stanovanjska izgradnja. Razen pivške podružnice veletrgovine Merkur je vsa trgovina maloprodajnega značaja. Leta 1955 je dosegla 132 milijonov dinarjev, preteklo leto pa žc 273,5 milijona din prometa, Rak rana trgovine Je njena pomanjkljiva tehnična oprema, ki marsikdaj močno ovira njeno dejavnost. Promet v gostinstvu pivške občine je dosegel leta 1955 okrog 27 milijo- 1 Pretekli teden je svet za industrijo in obrt pri OLO Koper sklepal o osnutku letošnjega družbenega plana, ki predvideva znatno povečanje proizvodnje v industriji in obrti na osnovi izboljšanja organizacije dela, povečanja delovne storilnosti In varčevanja. Člani sveta so podrobno razpravljali o letošnjih proizvodnih nalogah vsakega posameznega podjetja v okraju glede na njegove gospodarske zmogljivosti. Zlasti obširno pa so obravnavali problematiko lesnopredelovalnih podjetij glede na potrebo po delni preusmeritvi proizvodnega procesa zaradi pomanjkanja surovin. V razpravi o letošnjih planskih nalogah proizvodne in uslužnostne obrti v koprskem okraju pa se je ponovno načelo vprašanje vajeništva. Znano je, da ima obrt premalo vajencev in da bi postopoma zadovoljili potrebe po izpopolnitvi kadrov v obrti, bo nujno potrebno takoj razmisliti, kje bi odprli Vajenski dom. nov dinarjev vrednosti, lani pa že 55 milijonov in kaže, da se bo z izboljšanjem gostinske mreže letošnje leto znatno povečal. Za izboljšanje komunalnih naprav, seveda le najbolj nujnih, so na Pivškem v minulih treh letih porabili 10 milijonov dinarjev ter tako le delno rešili ta pereči problem. Se vedno pa je dokaj slabo stanje v obrtništvu. Število samostojnih obrtnikov in njihovih pomočnikov je nezadostno in je opaziti precejšno razširjenost šušmarstva, čeprav so bile lani obdavčitve za 49 % manjše, kot so bile leta 1955. Na področju občine Pivka je II osnovnih šol in ena osemletka. Za njihovo vzdrževanje je dala občina letno 12,5 milijona dinarjev. Največje težave vseka,kor predstavljajo neprimerni šolski prostori in stalno naraščanje števila šoloobveznih otrok. Zato so se odločili, da bodo zgradili v Pivki novo šolsko poslopje in da bi izboljšali gmotno stanje učeče so mladine, bodo skušali povečati dosedanji sklad za štipendije, ki znaša letno milijon in pol dinarjev. Pomembna je bila tudi skrb za socialno in zdravstveno pomoč občanov. To najbolj dokazujejo številke: letno porabijo na področju občine Pivka okrog 17 milijonov dinarjev za podpore socIalri,o šibkim, za kritje stroškov zdravljenja in za doplačila oskrbnine v domovih onemoglih. In čeprav so bila velika prizadevanja vseh občanov, da bi občina Pivka prej ko mogoče dohitela gospodarsko bolj razvite občine koprskega okraja, je praksa pokazala, da je nujno potrebna združitev občin Pivka in Postojna, kajti le tako bo moč povečati narodni dohodek na enega prebivalca, ki je iz objektivnih razlogov s 93.629 dinarji najnižji v okraju. Praksa je tudi dokazala, da so skladi in dosedanja gospodarska moč občine prešibki za uveljavljanje hitrejšega razvoja kmetijstva in drugih pomembnejših panog gospodarstva. Zato je torej upravičena težnja po ustanovitvi večje komunalne enote rodila sklep o združitvi, ki bo s pritegnitvijo vseh sil znatno vplivala na hitrejši gospodarski razvoj zgornjega področja našega okraja. S. M. vV Tudi v Kopru na Belvederu nadaljujejo z gradnjo stanovanjskih blokov: eden izmed ;dveh nebotičnih žerjavov pri delu MOČNA GRADBENA DEJAVNOST V ILIRSKI V splošni in razgibani stanovanjski graditvi je velikega pomena tudi delež zasebnih graditeljev. Gradnja predvsem enosta-novanjskih hiš zasebnikov se je v zadnjih nekaj letih po vsej Sloveniji zelo razmahnila. PRED ŠTIRIDESETO OBLETNICO KPJ Občinski komite ZKS Postojna je te dni imenoval posebno komisijo za izvedbo proslave v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ. Ta komisija je že začela z delom in je že začela s sestavljanjem sporeda proslav. Za sedaj sta predvideni dve večji prireditvi: v Pivki 4. aprila, ko je tam krajevni praznik, in verjetno v Orehku 22. julija, kjer bo občinska proslava povezana z odkritjem spomenika padlim partizanom. V načrtu imajo tudi več akademij po vaseh, podjetjih ter ustanovah, otvoritev zgodovinske razstave o delu in razvoju Partije na Postojnskem in Pivškem, ki bo v Postojni in Pivki, Ljudska univerza bo priredila več predavanj o zgodovini KPJ, pa tudi kinematografi bodo vrteli filme, ki obravnavajo borbo KPJ in naših narodov za uresničenje načel delavskega razreda. Vzporedno s temi prireditvami bodo družbene organizacije organizirale množične izlete v kraje, ki so tesno povezani z zgodovino našega naprednega političnega ter družbenega gibanja. Predvidena je tudi ustanovitev posebnih pripravljalnih odborov za proslavo 40. obletnice KPJ v treh največjih podjetjih, in sicer v nodjetju Javor v Prestranku, LIP Postojna in pri Gozdnem go-. spodarstvu. Vse te proslave pa bodo zvezane s proslavo 15. obletnice konference SKOJ za Slovensko Primorje, ki je bila leta 1944 v Predjami. Nekateri delovni kolektivi so že sklenili, da bodo z izkupičkom od enodnevnega prostovoljnega dela gmotno podprli organiziranje proslav, medtem ko bodo člani SZ DL razširili delo na izgradnji komunalnih objektov, predvsem pa poskrbeli za ureditev okolice zgodovinsko pomembnih krajev ter spomenikov. Ština Morda v našem okraju ni zavzela takšnega obsega kot kje drugje. Natančnejši vpogledi v to gradnjo so pokazali razveseljivo ugotovitev, da so graditelji teh hiš predvsem delavci in uslužbenci, ki so v gradnji udeleženi s približno 80 °/o, kar pomeni, da odpade komaj 20% na ostale graditelje. Takšna udeležba velja, vsaj približno, tudi za graditelje v Ilirski Bistrici, kjer je bila ta gradnja morda nekoliko bolj živahna kot v ostalih središčih našega okraja. Gradnja teh hiš je bila v Ilirski Bistrici predvsem usmerjena v zazidavo Partizanskega hriba. Ta bivši hrib, ki je bil pred leti še popolnoma prazen, je danes skoraj že povsem pozidan, tako da je bilo treba v zadnjem času misliti, da se določijo v isti namen nova zemljišča. Nov urbanistični prostor je bil določen levo od ceste, ki vodi v Zabiče. Seveda pa stavbe niso nastajale samo na Partizanskem hribu, kjer jih danes •stoji nad dvajset, ampak tudi po drugih delih mesta, saj jih je bilo tako na raznih krajih zgrajenih še okrog trideset. Lahko rečemo, da je do formiranja občinskih stanovanjskih skladov bila zasebna stanovanjska izgradnja na prvem mestu. Saj se je, razen stanovanj za potrebe JLA gradilo bolj malo. Seveda se je v zadnjih letih, NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR □ n JU Ugodnejši pogoji za poslovanje — toda večje naloge ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? Zvezni in republiški gospodarski načrti za letošnje leto so že določili pogoje, v katerih bodo poslovale gospodarske organizacije v letošnjem letu. Tudi predpisi, ki so bili in jih je bilo treba sprejeti na podlagi navedenih zakonov, so večinoma že znani. Pri tem pa lahko ugotovimo, da je osnovna značilnost vseh sprememb v tem, da bi se olajšalo poslovanje in vsebina njihovih samoupravnih organov, odpravila določila, ki so negativno vplivala na njihov razvoj in končno, da bi se ustvarili vsi potrebni pogoji za njihov čim uspešnejši razvoj v povečevanju proizvodnje. Pri tem so mišljene materialne razmere. Na drugi strani pa so jim bile dane tudi naloge, ki jih morajo izpolnjevati in ki bi jih lahko strnili v že znano in večkrat ponovljeno zahtevo: dvig delovne storilnosti. Predvsem naj omenimo novo delitev dohodka, ki predstavlja začetni korak naprej v izpojiolnje-vanju tega zamotanega vprašanja. Predpisi o tem dajejo gospodarskim organizacijam večjo možnost v razpolaganju z družbenimi sredstvi, obenem pa tudi večje možnosti za nagrajevanje zlasti v primerih, ko gospodarske organizacije dosegajo višji dohodek kot lani. V tej zvezi je treba omeniti pomen nagrajevanja po delovnem učinku ali po delovni enoti in ne slepo po tarifnih postavkah kot neki trdni postavki v okviru vprašanja delitve dohodka. Povezovanje vprašanja večjih dohodkov z večjo storilnostjo postaja tako temeljna naloga gospodarskih organizacij. Druga ugodnost, ki jo je treba omeniti in ki obenem povečuje gospodarskim organizacijam možnosti za razvoj, je ublažitev uporabe amortizacijskih sredstev in plačevanja anuitet. Vemo, da je eno kot drugo, to je spričo blokiranja velikih sredstev amortizacijskih skladov in spričo težav pri plačevanju anuitet, povzročalo gospodarskim organizacijam doslej velike težave. V bodoče je to ublaženo z novimi ukrepi, ki gredo tudi za. tem, da se okrepe skladi obratnih sredstev gospodarskih organizacij. To postaja vedno važnejše, saj novi ukrepi postavljajo vedno ostrejšo obliko med obratnimi sredstvi, ki imajo značaj kratkoročnih kreditov, in tistimi, ki predstavljajo stalne naložbe. predvsem pa v letu 1958. razmahnila tudi gradnja stanovanj iz družbenih sredstev. Tako so na Partizanskem hribu v letu 1958 zrasli kar štirje od petih blokov za družine pripadnikov JLA, ki bodo v kratkem vseljivi. Na začetku Vojkovega drevoreda pa je v grotoem dokončana velika po-slovno-stanovanjska stavba.- Pri tej so se sicer dela zavlekla, ker je bil načrt med gradnjo nekoliko spremenjen. Investitor je načrt spremenil tako, da je bila stavba dvignjena za eno nadstropje več kot pa je predvideval prvotni načrt. -is JAPONSKA IMA PREMALO LADIJ Trenutno razpolaga japonska trgovska mornarfica z ladjevjem 3,5 milijona ton, kar pa se zdi japonskim gospodarstvenikom in predvsem lastnikom ladij zdaleč premalo. Z zvša-njem tonaže za en milijon do 1. 1960, kot Je predvideno, niso zadovoljni in zahtevajo, da se dvigne za 5,9 milijona ton, ker bo Japonska v svetovni tonaži sicer zaostala. Čez dve leti bo svetovna tonaža trgovske mornarice znašala 130 milijonov ton. Pričeli so gradili ladje na veliko doma In ▼ inozemstvu. V japonski ladjedelnici MlcubuH gradijo dva tankerja po 80.000 BRT. Večjih doslej na Japonskem še niso zgradili. Največje potniške ladje pa bodo za Japonce gradili v ZDA. Razgovori so pravkar v teku. Bili naj bi to dve ladji s po go.ooo BRT in brzino 34 morskih, milj. Potnikov, bi vsaka lahko prevzela do 6000. Mimo drugih bodo v kratkem pričeli tudi z grad-Djo ladij z atomskim pogonom. Prva taka ladja iz japonskih ladjedelnic l» 'imela 3000 ton nosilnosti. Končno pa naj še omenimo, da smo doslej poznali kot način za rekonstrukcijo podjetij v prvi vrsti posojila. Novi predpisi omogočajo ustvarjanje posebnih skladov iz sredstev tistih podjetij, ki imajo večje dohodke kot druge. Z njimi bi pospešili razvoj gospodarsko slabših podjetij, kar je tudi pomemben korak naprej k razvoju naših podjetij, obenem pa korak naprej k dvigu gospodarske moči tistih podjetij, ki so tega nujno potrebna. Pretekli teden je o vseh teh in drugih vprašanjih, ki jih morajo reševati gospodarske organizacije, ko sestavljajo svoje letne gospodarske in delovne načrte, razpravljal IV. plenum Republiškega sveta sindikatov Slovenije. Storilnost ter osebni in družbeni standard so bila osnovna vprašanja v razpravi na tem plenumu. Ugotovitev,- ki je sledila temeljitim analizam, da so vsa navedena vprašanja v najtesnejši vzročni zvezi, je v jasno določeni for-viulaciji jiostavila i^red gospodarske organizacije načela, ki se jih morajo držati pri sestavljanju svojih letošnjih gospodarskih načrtov in pri izpolnjevanju tako prevzetih nalog. -dt- P/l »BIHAČ« je S. januarja od-plula is Kuwaita v Mormu-gao. P/l »DUBROVNIK« je 12. januarja odphda iz Kuwaita. M/l »GORENJSKA« je 9. januarja odplula iz Lattaqije v Beyrouth, kjer naklada tovor za Split. P/l »GORICA« je 13. januarja odphda iz Šibenika. P/l »LJUBLJANA« je 6. januarja priplula v Novorosijsk in tam naklada tovor za Solun (Grčija). M/l »MARTIN KRPAN« je S. januarja odplula iz Aleksan-drije na poti v Safago. P/l »NERETVA« je 30. decembra plula mimo Gibraltarja na poli v Emden. P/1 »POHORJE« prispe danes, 16. januarja, v Buenos Aires (Argentina). P/l »ROG« je 14. januarja odplula iz Soluna za Jugoslavijo. P/l »ZELENGORA« je 14. januarja odphda iz Mobile za Port Said. Preteklo nedeljo je bilo na Slav-niku izredno veliko domačih in tržaških izletnikov. Mnogi so bili opremljeni s smučmi. Kljub ne- V PLANINI NOVO TURISTIČNO DRUŠTVO Te dni je bil v Planini pri Postojni ustanovni občni zbor turističnega društva Planina. Občnega zbora, med katerim so predstavniki turistične zveze Slovenije iz Ljubljane predvajali več turističnih, propagandnih filmov o lepoti naše domovine, se je udeležilo približno 120 domačinov. Ze pred občnim zborom se je v to društvo vpisalo 60 članov. Za svojo glavno nalogo si je upravni odbor TD Planina postavil ureditev potov do Jame, njeno notranjo ureditev in pot do sotočij. V programu društva je tudi zgraditev taboriščnih prostorov, oddajanje zasebnih sob turistom in olepšava kraja. enakomerni zasneženosti terena so smučarji vendarle prišli na svoj račun in preprečkali pobeljena rebra Slavnika. Tržaški turisti so se odlikovali po izrednem »apetitu« in jih je bilo veselje gledati, ko so pospravljali razkošne porcije »pastašute« in grizli vročo kranjske klobase. Nekaterim je baje povzročila motnje v prebavi cena vina, ki se je povzpela kar na 240 dinarjev pri litru, prezirajoč odredbo sveta za blagovni promet občinskega ljudskega odbora I-Irpelje, ki na svojem področju dopušča za tako vino kvečjemu 180 do 200 dinarjev. Pa ga kljub temu precej potrošijo, čeprav nimajo od hrpeljske občine nič »črnega na belem«, da se gredo lahko gostilno. Res se pravi, da »na planinah ni greha«, toda to velja menda samo za utrujene turiste, ne pa tudi za spoštovanje zakonskih predpisov glede izvrševanja gostinske obrti. To ugotavljamo zato, da ne bo kdo natolceval, da MK1 je v tistih 240 din zapopaden tudi prometni davek na alkoholne pijače in da je zato vino na Slav-niku tako drago. Prav bi bilo, alto bi nekdo poskrbel za to, da bi bila nova cesta tudi pozimi prehodna do koče na Slavniku. Razmetati bi bilo treba le na nekaj mestih nakopičene snežne žamete. Ali morda to delo ne spada v področje dveh cestarjev, ki sta postavljena za vzdrževanje te ceste? Pianinar Matere in žene padlih borcev in vojnih invalidov na sestanku svoje organizacije minulo nedeljo i> Pivki PIVKA IMA DOBRO ORGANIZACIJO ZVVI ELLdn¿ Bolniki iz Sežane se zahvaljujejo Tudi v sežanski bolnišnici so pričakali novo leto ob novoletni jelki. Bolniki, med katerimi so tudi taki, ki jim je bolnišnica že dalj časa mesto stalnega bivališča, so bili prijetno presenečeni IZ VELENJA Ze nekaj časa deluje pri kinu Svoboda programski svet. Lani je bilo njegovo delovanje šibko, ker ni bilo čianov na sestanke. Letos se je delo sveta zboljžalo. Na zadnji seji so izbirali filme za leto 1959 in sklenili, da se bodo izognili vsem slabim filmom. TUDI V KAMNIKU ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V Kamniku bodo ustanovili Zavod za zaposlovanje invalidnih oseb, ki iz zdravstvenih, družinskih ali drugih razlogov ne morejo biti redno zaposleni. V zavodu se bodo invalidi dela usmerjali v nove dejavnosti. Uredili ga bodo v prostorih nekdanje tiskarne, ki jih bo izpraznilo mestno mizarsko podjetje. PRESEŽENI LETNI PLANI Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti obratuje že peto leto. Lani je zaposlovala 97 delavcev in uslužbencev. Fizični in finačni plan je delovni kolektiv tovarne stoodstotno izpolnil. Tovarna je odkupila 5.G50.000 litrov mleka. Od tega je bilo predelano v mlečni prah 5 milijonov litrov mleka. 450,00» litrov mleka pa je bilo prodano kot konzumno mleko. Tovarna je izdelala lansko leto 500 ton mlečnega prahu, 70 ton čajnega masla, 30 ton sira. Kolektiv tovarne je sprejel sklep, da bo proizvodni plan povečal za 20 ton mlečnega prahu. Primanjkuje jim skladišč, zato so sklenili, da jih bodo letos zgradili. Za prodajo mleka in mlečnih izdelkov pa nameravajo odpreti v Murski Soboti nov lokal. Letni plan sta presegli tudi tovarna perila »Mura« in Tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti. ■ £»-«•• «, l|id,i,i tkril, ta TELEVIZOR V MIRNI Osemletka v Mirni je dobila meseca decembra od občinskega ljudskega odbora televizijski sprejemn'k, Montirali ga bodo v največjem razredu. Skupno z anteno je stal aparat 180 tisoč dinarjev. Predstave bodo za mladino in odrasle. Televizor bo velikega pomena, ker v Mirni nimajo kino dvorane. nad pozornostjo številnih delovnih kolektivov, ki so jim priredili novoletno praznovanje z obdaritvijo in bogatim srečolovom. Ta pozornost zdravih ljudi do bolnikov jih je močno vzradostila in zato iz srca želijo mnogo uspehov v tem letu vsem, ki so kakorkoli prispevali za prijetno silvestrovanje; predvsem se zahvaljujejo delovnim kolektivom naslednjih podjetij in ustanov iz Sežane: Upravi bolnišnice TBC, Občinskemu ljudskemu odboru, Kraškemu zidarju, Avtoprevozništvu, trgovskima podjetjema Preskrba in Gruda, uvozno-izvoznemu podjetju Jadran, Vodovodu, Tobaku, Telekomunikacijam — obrat III, Komunalni banki, Kmetijski zadrugi, Tovarni pletenin, Poslovni zvezi, gostiščem Mohorčič, Mala-lan, Trst, Šport, Triglav, občinskemu odboru Rdečega križa ter podjetjem v Postojni: Gozdnemu gospodarstvu, Tobaku, Kavarni in restavraciji Jadran, gostišču Sovič in gostišču Nanos, Mestni ■pekarni, hotelu Javornik, Kovinskemu podjetju LIV in vsem organizatorjem prijetnega novoletnega razpoloženja v bolnišnici. V nedeljo so se v Pivki sestali invalidi bivše pivške občine. Njihova organizacija šteje čez 200 članov, 229 pa jih uživa podporo. V celem letu so opravili čez 3000 delovnih ur prostovoljnega dela. Organizacija je skrbela za pravice svojih članov, za razne pripomočke, pripravila jim je izlet v bolnišnico Franjo, ki ga je omogočil Živinopromet v Pre-stranku. Skrbeli so za otroke padlih borcev in invalidov, popisali žrtve vojne in njihovo socialno stanje. Delovala je komisja za vojne sirote. Za novoletno jelko so obdarili 54 članov. Skrbeli otrok in so, da so svojih dobili člani premog in da so naleteli pri drugih organizacijah na pomoč. Največ jim je pomagal RK. Z drugimi organizacijami je bila slabša povezava. Celotni odbor njihovega združenja je dobro deloval, posebn» posamezni krajevni odbori so bili zelo aktivni. Po novi razdelitvi bosta sedaj le dva krajevna odbora v Pivki in Košani. eprijefna recnsiaae® Na oni strani meje so si trgovci pomalem vedno »v laseh«. Oni, ki samo prodajajo obiskovalcem iz maloobmejnega prometa, so seveda zadovoljni, oni pa, ki izgubljajo na pro- □□□□□□□□□□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Lnnanani" M a s o o 0 □ □ □ ... če bi disciplinski organi v gospodarskih organizacijah tudi □ disciplinsko ravnali po zakonu o delovnih razmerjih proti odgovornim □ osebam, ld so zagrešile prekrške ali gospodarske prestopke; j=j ... če bi delavski sveti ponovno pregledali pravilnike o uporab- □ ljanju osebnih avtomobilov in pri tem presodili, če so v skladu z de- O janskimi potrebami njihovega podjetja; M ... če bi delavski sveti zahtevali podrobno pismeno poročilo o □ opravljenem službenem potovanju, da bi bilo moč ugotoviti, ali je bilo Q nujno potrebno in za gospodarsko organizacijo dejansko koristno ali H pa je bilo brez haska; □ ... če bi strokovna literatura, ki jo prejemajo podjetja, služIla D koristim vsega delovnega kolektiva, to je splošnemu strokovnemu iz- ^ obraževanju, in ne samo koristim posameznikov; □ ... če bi delavski sveti pri obravnavanju inventur in bilanc po- C drobno preverjali posamezne postavke in se prepričali o dejanskem q stanju gospodarske moči podjetja, ter ne bi dovolili odpisov manjltov □ v breme izrednih izdatkov, če so nastali po krivdi posameznika, pač ^ pa bi zahtevali od njih, da škodo povrnejo sami in ne skupnost. □ □ juraonnannonocmnnGocomao a ^ Tri leta in mesec dni je vodil postajo Ljudske milice v Hrpeljah ka-petan Jože Krebelj. V vsakem oziru je častno izpolnil svojo dolžnost. Tako so ga nedvomno ocenili tudi njegovi nadrejeni, ki so ga poklicali na še odgovornejše mesto. Tako ga hvaležno ocenjujejo njegovi podrejeni, ki jih je obogatil s svojimi izkušnjami in znanjem. Prebivalstvo tega okoliša pa se bo vedno rado spominjalo njegovega obzirnega in vedno pravičnega nastopa v izvrševanju službe varuhov naših zagonov. Kolektiv postaje LM v Hrpeljah je priredil svojemu komandirju prisrčen poslovilni večer. Odhodnico ka-petana Kreblja so počastili s svojo prisotnostjo predsednik občine Anton Ovčarič, tajnik ObLO Ladko Mtha-lič, podpolkovnik LM Drago Cihak, sekretar občinskega komiteja ZK Viktor Ljubič ter predstavniki obmejnih vojaških in carinskih orga--nov. Predsednik obične se je poslovil od komandirja Kreblja z izbranimi besedami, naglašujoč njegovo vestnost in požrtvovalnost v službi ter sodelovanje z občinskim ljudskim odborom v raznih svetih, komisijah in organizacijah. Podpolkovnik Cihak je v svoji zdravi« orisal odgovornost naporne službe pripadnikov Ljudske milice zlasti na meji, kjer mora miličnik razpolagati z izrednimi sposobnostmi, požrtvovalnostjo in sa-mozatajevanjem, Kot takega je priporočil komandirja Kreblja njegovim mlajšim tovarišem za zgled. »Napornost miličnikove službe najbolj poznajo trije: on sam, njegov komandir in miličnikova žena«, je ugotovil kapetan Krebelj, Navzoče življenjske tovarišice miličnikov so mu z zadoščenjem pritrjevale. Prijatelji želimo kapetanu Kreblju tudi tem potom vso srečo in veliko uspeha na njegovem novem službenem mestu. V Hrpeljah pa ga bo nadomeščal njegov dosedanji pomočnik višji vodnik Frane Lazar. J. 2, piransko občino je postalo problem, zaradi katerega je imel Zbor proizvajalcev ObLO Piran obširen posvet s predstaviiiki gospodarskih organizacij. Iz podanega poročila in dolgotrajne razprave povzemamo glavne misli: Praznino, ki je nastala po od-■ selitvi dokajšnjega števila italijanskega prebivalstva, so v naslednjih letih napolnili z novim, prebivalstvom, ki je prihajalo te ostalih predelov Slovenije. K temu je prispevalo tudi nenačrtno in mnogokrat neodgovorno najemanje delovne sile v gospodarskih organizacijah. Podjetja so se večala in številčno krepila; proizvodnjo so povečavali na račun številnejše delovne sile, ne pa storilnosti. Tako se je nadaljevalo tudi še potem, ko je bil sprejet petletni perspektivni plan. Ta predvideva, da bi. se moralo šte-vilo zaposlenih oseb v piranskih gospodarskih organizacijah do leta 1961 povečati za 1.06S oseb. V resnici pa je bilo to število preseženo že v lanskem letu. Kakor že rečeno: storilnost na posameznega člana kolektvia v tem času ni porastla, temveč je ponekod celo padla. Takšno doseljevanje malo produktivnih ljudi pa je pokazalo svoje negativne posledice še na drugih poaročjih. Predsednik Zbora proizvajalcev, tov. Franc Čopi, je opozoril na to, kako je vsaka nova namestitev delovne sile ozko povezana z vprašanjem splošnega standarda v občini. Če se računa za vsakega prebivalca vrednost pripadajočega stanovanja in delež pri komunalnih napravah na 3 milijone in če pomislimo, da je tudi za vsakega nepotrebnega človeka treba iz družbenih sredstev finansirati po tri milijone, se kaj jasno vidi, kako ogromen balast so torej taki neproduktivni ljudje za občino. Ti ljudje živijo na račun produktivnih in njihovo veliko število občutno črpa občinski proračun po postavki socialnih podpor. Pri tem je nujno, da je zaradi velikega števila potrebnih efekt razdeljenih podpor majhen in se prejem-,liku vsa podpora le malo pozna. Posebno ob koncu sezone se vsako leto pozna, koliko nove neproduktivne sile je prišlo na naše območje. Za sezonske potrebe najemajo razne gospodarske organizacije tudi nekvalificirano delovno silo drugod, čeprav bi jo {> večini primerov lahko našli doma. Po končani sezoni so ti ljudje odpuščeni in ostanejo v breme občini. Pa ne samo to. Mnogi teh na novo zaposlenih skušajo spraviti na območje občine tudi svoje starše, brate in druge sorodnike in prijatelje. Pri tem se poslužujejo raznih prevar, samo da do- bijo od pristojnih organov dovoljenje za stalno bivanje. Conski dodatek, v zadnjem času pa predvsem možnost nakupovanja v Trstu, pa tudi mila klima so glavne privlačnosti in vzrok za priseljevanje. V prav majhni meri prihaja do priseljevanja zato, ker dotičnega človeka res potrebujemo zaradi njegovega strokovnega znanja. Tudi stanovanjsko vprašanje je ozko povezano s problemom do-seljevanja in najemanja delovne sile. Že v začetku leta 1957 so piranski upravni organi začeli od vsakogar, ki je vložil prošnjo za stanovanje, zahtevati dokazilo, da mu je zagotovljena stalna zaposlitev. Pozneje so morali — ker so podjetja zaposlila preveč doseljencev — uvesti še pogoj, da je nekoga mogoče stalno zaposliti samo, če ima preskrbljeno stanovanje. Ugotovljeno je pa, da sta tudi ta dva koristna pogoja bila mnogokrat izigrana, bodsi na škodo skupnosti, pa tudi na škodo posameznikov. Le tako je na primer možno, da je prišlo do tega, da ima v Piranu po ugotovitvah stanovanjske uprave šestnajst družin stanovanja, ki absolutno niso primerna za bivanje. Ljudje so se v njih naselili pač samo zato, da imajo stanovanje in da s tem izpolnjujejo omenjeni pogoj za zaposlitev. Tudi to, da je po drugi strani na stanovanjski upravi blizu S00 prošenj za stanovanja, priča o prekomernem doseljevanju v piransko občino. Na seji so opozorili, da se neodgovorno najemanje delovne sile kaže z negativnimi posledicami še na drug način. Zelo velik odstotek najete nekvalificirane delovne sile je namreč že po kratkem času odpuščen. Če so si ti ljudje v tem času že pridobili pravico stalnega bivanja v občini, ostanejo v breme občini. Posvet je privedel do sprejetja naslednjih novih oziroma potrditve v praksi že uveljavljenih sklepov: Gospodarske organizacije naj ne povečujejo delovne sile, predvsem ne z doseljenci. Izjema so v vsakem primeru samo visokokvdlificirani delavci. Toda za vsakogar mora imeti dotična gospodarska organizacija zagotovljeno stanovanje. Pristojne komisije delavskih svetov naj pravilneje izvajajo sprejemanje ter odpuščanje delovne sile. Gospodarske organizacije naj tesneje sodelujejo s posredovalnico za delo pri. ObLO. Posebno v gostinstvu je treba težiti za tem, da se m.ed domačini usposobi čim več primerne delovne sile. Dobro organizirani tečaji v vsaki mrtvi sezcmi bi lahko v veliki meri prispevali k dosedanjemu kritičnemu stanju kadrov v vrstah pol in nizko kvalificiranih gostinskih delavcev za sezono. Novo zaposleni iz drugih občin naj pred nastopom službe podpišejo pogodbo, s katero se obvežejo, da bodo ob eventualni odpovedi službenega razmerja zapustili tudi stanovanje. ObLO bo še posebej uredil vprašanje zaposlovanja tuje delovne sile v počitniških domovih. Jide .■ - '-■i :: JWlS ■ :■:■:■ :' -Si .ííy-í v/;:/-:-:-: ; T ^«S Motiv iz Pirana: ribiška flota v pristanišču. Flota pripada bivšemu podjetju »Ribič«, ki je z novim letom prišlo v sklop in postalo del novega živilskega kombinata »Delamaris« v Izoli. Kot samostojen obrat se bo še naprej ukvarjalo v glavnem z lovom na tune FRANCE MAGAJNA Do prve svetovne vojne je bil ■motorni promet na vseh cestah naše pokrajine neznaten, in zato so bile vse, čeprav zgrajene sto let prej, še zmeraj zadovoljive in niso ustvarjale »perečih problemov«. Lepo in »romantično« so se vile okoli raznih gozdičev, zelnikov in ograd ter še bolj »romantično« vodile »furmana« in njegovo trudno vprego do gostoljubnih oštarij in gostišč na »strateških« križiščih. Po prvi svetovni vojni smo tod »pačili pod Italijo« in ker je ta menda bila industrijsko nekaj naprej od okorele Avstrije, se je motorni promet na naših cestah nenadoma povečal, in to ne dvakratno, marveč stokratno. To seveda ni zasluga političnih sprememb, temveč je posledica splošnega napredka v svetu. Kar nenadoma so naše ceste postale preozke, previjugaste in — preposkočne. Na klancih so lahka motorna vozila poskakovala kot žoge. Do takrat je namreč bila »moda«, da so cestarji v obrambi pred deročo in razdira-jočo vodo v nalivih napravi j ali počezne jarke na cestiščih. Tako je voda, ki bi sicer tekla kar po cesti navzdol in jo drla, krenila po počeznih jarkih na levo ali desno v obrobni jarek ali na niže ležeči teren. Dokler se je promet na cestah vršil samo z vprežno živino, je bila ta »moda« prav dobra. Prečni jarki so bli vpregam celo koristni, ker prav na njih so se utrujene odpočivale. Toda pozneje, ko so se motorna vozila množila in čedalje bolj osvajala promet, so taki jarki mahoma postali »anahronizem« najneprijet-nejše vrste. Cez nje so brza motorna vozila s pnevmatičnimi kolesi poskakovala kot splašeni gamsi in nesrečni potniki v njih so z glavami neusmiljeno butali v strašice nad njimi. Tako stanje je, seve, trajalo le malo časa. Tehniki, ki so imeli skrb za ceste »na glavi«, so kaj kmalu ukazali, da naj vsi taki prečni jarki na vseh važnejših cestah izginejo. In da ne bodo te ob nalivih trpele, morajo biti tako »predelane«, da bodo lepo zaokroženo na sredi višje kot ob straneh; da bo vsaka kapljica vode takoj tekla k desni ali levi strani in je ne bo tja napotil šele prečni jarek. Vdrtih kolesnic na cestah ne sme biti več. Vse to se je tekom let zgodilo. Prečne jarke najdemo danes le na vaških poteh, ki služijo izključno živalskim vpregam. Toda vtem so se motorna vozila čedalje bolj večala. Kamioni so postajali od dne do dne večji in mogočnej- Naš tradicionalni filmski festival v Pulju ni Dodelil nobene svojih .-»velikih nagrad« filmu ČRNI BISERI, dobil je le nekakšno posebno priznanje za uspešno umetniško stvaritev, Okrog tega dejstva je bilo precej polemik, velik del občinstva se baje ni strinjal z oceno žirije, potem je prišlo še vprašanje, alt je nagrajeni film »Cesta, dolga leto dni« jugoslovanski ali ne itd. Mnogi so bili mnenja, da so »Biseri« boljši film kot ¡.Cesta«. Temna senca na usodah junakov dobrega filma «ilifilfe- Prizor iz enega najboljših jugoslovanskih filmov ČRNI BISERI (posnelo podjetje Bosna - film v režiji Svetomira Ja-niča). Mnogi so imenovali ta film naša »pedagoška poema«. S svojo prisrčnostjo in vedrostjo je našel film povsod veliko prijateljev, ni mu tudi odrekati filmske iznajdljivosti in so-lidnosti. Največ zaslug imajo za to deč-ci iz poboljševalnega doma »Vasa Stajic« iz Zemnna. ker so odlično igrali sami sebe. Kaj več o teh »filmskih junakih« pa berite v našem članku Skratka, polemikam ni bilo ne konca ne kraja in se še danes vedno znova razvnemajo v krajih, kjer predvajajo omenjena filma. Namen našega članka ni iskati dokaze za to ali ono trditev, pač pa povedati nekaj zanimivosti o glavnih junakih, o nepoklicnih igralcih filma »CrnI biseri«. NA KRATKO O FILMU Res, žal je lahko vsem tistim, Ici ga niso videli. Ne zaradi nekega sentimentalnega občutka, ker je to naš film (posnelo ga je podjetje Bosna-film), ampak ker je film dober, prisrčen in veder, iznajdljivo in solidno narejen. Dva pretepa, ki so ju uprizorili dečki, sta bila tako »strokovna« in klofute tako pristne, da se lahko merijo z najboljšo kavbojko in \ve-sternom. Zgodba pripoveduje o dečkih nekega vzgojnega zavoda za zanemarjene otroke, o njihovem življenju pod starim in novim upravnikom. Marko, novi upravnik, ima tudi nove pojme o vzgoji: ne jetnišnica in kaznovanje, prijateljstvo, razumevanje in delo je tisto, kar bo pripeljalo dečke na pravo pot. Naključja nasprotujejo Marku in skoraj trium-firajo tisti, ki so prepričani, da jc palica najboljše vzgojno sredstvo. Vendar zmagajo Markova napredna načela, črni biser, izpričajo svoj žlahtni sijaj. Nekateri so imenovali ta film našo »pedagoško poemo«. Okvir tej zgodbi pa je napovedo-vulčeva razlaga. V začetku pravi: osebe v tem filmu niso izmišljene . . . in na koncu: morda to ni resničen konec povesti, morda Marko še ni zmagal in bo zmagal rekoč pozneje, veliko pozneje . . . toda zmenil smo se, da bomo zgodbo vedno pripovedovali s takim koncem. In naš namen je, da nadaljujemo to napoved. 2al je res, da filmski konec zgodbe ni enak življenjskemu. Povemo pa vam ga zato. ker smo prepričani, da to vendar še ni konec. ši in k njim so bile priprežene prikolice nič manj mogočne. Iz prvih avtobusov, ki so bili nekake potujoče skrinje, prav pripravne za vožnjo pujskov na semenj, so se razvili udobni in razkošni »vagoni prvega razreda«, v katerih si celo berač domišlja, da je milijonar! In ti »vagoni« so se kar vidno daljšali in širili ter se daljšajo in širijo še danes. Nihče ne more povedati, kje je temu »večanju« skrajna meja. In iz tega so nastale nove nujne naloge: ne vozila cestam, mar- > več ceste se morajo prilagojevati vozilom! Najprej morajo postati gladke in brez prahu. Asfalt! Potem pa, da bodo daleč pregledne, morajo do skrajne možnosti izginiti ovinki. Končno se morajo razširiti vsaj toliko, da se na njih lahko srečata dve največji vozili. In to je minimum. Kajti ne bo dolgo, ko bo povečani promet zahteval mnogo večje širine. Tehniki bi na to morali misliti že danes in pri gradnji novih cest bi morali vsaj mostove zgraditi širše kot je trenutno potrebno. Kajpak, takile »kaprici« obveljajo le, če je denarja dovolj. V glavnem se vse to širom dežele leto za letom vrši. Za nas, ki smo v koprskem okraju — pa tudi za druge izven njega — je (Konec na 10. strani) da je to samo faza razvoja, majhna stranpot, in da bo Marko zmagal nekoč v prihodnosti. Nihče ne more skozi ogenj resnice in ljubezni, da se ne bi vsaj malce ožgal. čeprav se tega zave šele pozneje. Tudi junaki filma »Črni biseri« bodo nelcoe znova zasijali, CRNI SO ŠE BOLJ DRAGOCENI Osebe v tem filmu niso izmišljene. Nikakor. Dečki iz poboljševalnice »Vasa Stajic« iz Zcmuna so igrali sami sebe. Imena Kožica, Mutilo, Lar, Zllč, Penda in drugi, to so pravi vzdevki nekdanjih potepuhov. V glavnih in stranskih vlogah je sodelovalo kar 24 dečkov. Režiserju je treba priznati pogum (zgledoval se je morda pri tujih neorcalistih), da je nekdanje potepuhe pripeljal pred kamero, da bi se v igri vrnili v svoje prejšnje življenje, »Pozor, snemanje!« Ta običajni klic je v življenju dečkov spremenil marsikaj. Odprl se je nov svet: filmski žarometi, kamere pr.jatcljstva z odličnimi igralci in režiserjem, denar... Poicm je prišlo nadaljevanje: reklama, kupi cvetja, pisma oboževalk, priznanja v Pulju. dobre kritike, Potepuhi iz vzgojnega zavoda so postali znani filmsls junaki. Vsaj v naših skromnih razmerah. Vse se je zdelo lepo in prav, tudi z upravo Doma nI bilo nobenih sitnosti, da so dečkom dovolili snemanje. Saj je liil njihov namen, da jih ne odtegujejo resničnemu življenju. In zdelo se je že, da velja Markov izrek, da je vredno brusiti črne bisere, saj so bolj dragocen, od belih. POTEMNELI BISERI Prvič je sijaj potemnel, ko so se pričele v šoli kopičiti dvojke. Snemanje (poleti in jeseni predlanskim) se je namreč nepredvideno zavleklo do decembra in gojenci-igralci so precej zamudili. Posledica je bila. da je ob koncu šolskega leta ID gojencev padlo in so morali ponavljati razred. Pa to še ni najhujšo. Trije goienci-igralci so postali tatovi, Pridruž li so se potepuhom, ki niso bili gojenci poboljševalnega zavoda, Nekoč otroci ulice, potepuhi, resnični »brezprlzor-ni«, ki so počenjali to in ono, toda kradli nikoli, so postali tatovi zdaj, ko so bili slavni filmski junaki. Eden med njimi je nastopal večkrat pri filmih in je zaradi preobilice dela tu pa tam prejel v šoli kako dvojko, potem pa to popravil. Izučil se je tudi obrti v neki tovarni, v Domu, kjer je stanoval, pa ni štiri leta naredil nobenega prekrška. Na najboljši poti jc bil, da se vrne v normalno življenje. Potem pa je postal tat. Pripovedoval je, da sam ne razume, kaj se .ie dogajalo z njim. Film mu je »stopil v glavo«, zasovražil je tovarno, v kateri je delal in čeprav ni nikoli kradel, ko je bil na ulici brer. vsega, je storil to potem, ko mu ree ni bilo sile. Po pripovedovanju drugih mladih igralcev je storilo podjetje Bosna-film vse, da bi se le-ti dobro počutili. Vsakih deset dnt so jim dali 700 dinarjev za žepnino In celo tako velikodušni so bili, da jim tega niso odtegnili od honorarja. Vsi se spominjajo lepega sodelovanja z režiserjem In prijetnih srečanj z glavtvmi, poklicnimi igralci. Podjetju pa zopet zamerijo, kei: jim niso posebej plačali vsakega pretepa, kot so obljubili v začetku. ZAČETEK EPILOGA ALI BISER BREZ SENCE To ni konec naše zgodbe. To je samo začetek dolgega epiloga brez konca — življenjskega procesa. Marko je .mel prav: črni biser, so boli dragoceni in enemu izmed njih je dal žlalunost prav film. Njegovo usodo je prijetno pripovedovati: prvo-leto je sicer imel izpit, ker je zamudil začetek šole, pa ga je opravil, drugo leto končal šolanje in je zdaj na fizkulturni šoli med najboljšimi dijaki. Do zdaj torej le en biser brez vsake sence. To je malo, če pa je to začetek — je že nekaj. ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA *ŽENA IN DOM ~k ZDRAVSTVO IN VZGOJA tV ŽENA IM DOM * ZDRAVSTVO iN VZGOJA OKROG PEREČIH PROBLEMOV ZAPOSLENIH MATER Skozi Mladinsko ulico v Kopru se pretaka vsak dan mogočna reka otrok. V šolo in iz šole gredo. In še nekam hite po tej ozki ulici — v Pionirski dom, ki jim v iz-venšolskem času nadomešča družinski dom, posebno če je mati zaposlena in ima otrok pouk popoldne. PREMAJHNA STAVBA Pritličje in prvo nadstropje ne-velike stavbe, brez sonca in svetlobe, stisnjene med zidove sosednjih hiš — to so prostori Pionirskega doma, kjer je dnevno redno okrog 80 otrok, na kosilu pa več kot sto. Uprava namreč ne more odkloniti hrane vozačem in V jedilnici Pionirskega doma je vsak dan kaj živahno, saj se zvrsti pri kosilu tudi čez 100 lačnih ust. nekaterim učiteljiščnikom, čeprav je tako na tesnem v jedilnici in kuhinji, kjer mora kuharica pripravljati kosila na navadnem majhnem štedilniku. V prvem nadstropju je v edinem večjem in vsaj malo svetlem prostoru dnevna soba-učilnica za tiste, M se pripravljajo za šolo in za tiste, ki so že končali nalogo in rišejo ali se ukvarjajo z ročnim delom. Doni nima delavnice ali primernega skladišča za živila, ki jih dobi od RK. Kajti že v teh tako skopo odmerjenih prostorih jim je uspelo urediti PIONIRSKO KNJIŽNICO, katere otvoritev bo ob slovenskem kulturnem prazniku v februarju. V čitalnici sem že videla lične mizice in stole, ki bodo sprejeli mlade bralce, soba, kjer bodo knjižne police in knjige, pa je še prazna. To knjižnico je uspelo domu urediti s pomočjo Zveze prijateljev mladine Slovenije in tisti, ki se zanimajo za to problematiko, dobro vedo, da smo to temo v našem časopisu že večkrat načeli. Dve leti je namreč, kar je bil na razpolago denar za opremo take knjižnice, pa ni bilo dobiti primernih prostorov. Ne gre zanikati dejstva, da je zelo primerno, da je .pionirska knjižnica v isti stavbi kot dom, vendar pa je že dom bil na tesnem. Sicer borno o tem še kaj več napisali ob otvoritvi knjižnice. MLEČNA IN ŠOLSKA KUHINJA Praviloma sodi mlečna kuhinja k šoli, zanjo se mora zanimati šolski odbor in uprava, šolska kuhinja pa k PD. Pri nas skrbi za obe kuhinji kar prizadevno osebje pionirskega doma, čeprav je tako maloštevilno: Morda še niste vedele . .. o da čistimo bronaste predmete s koščkom mehkega usnja, ki smo ga namočili v špiritu. Nikoli ne uporab-ljajmo sredstev za čiščenje kovin, o da tehtnica ne bo dolgo točna, če bomo puščale na njej uteži. o da morate vodo za kavo ali čaj hitro zavreti, sicer zgubi vse dobre lastnosti in je v njej preveč železa in apna. Voda. kj se dolgo kuha, slabo vpliva tudi na okus čaja m kave, o da tehta jajce 50 g jn da zato lahko 7. njegovo pomočjo stehtate : druge sestavine pri kuhanju, če nimate manjših uteži. o da limona z zelenimi in belimi pikicami ni sveža, Njene skorje ne uporabljajte, na sok pa to ne vpliva. upravnica, 2 vzgojitelja (trenutno eden na bolovanju), kuharica in snažilka. Seveda se morajo zato pošteno potruditi. In zopet so tu težave s prostorom, Tudi o tem smo že pisali, da je v bližini prostor, ki bi bil tako prepotreben in primeren, pa pri prizadetem hišnem svetu ni dovolj razumevanja, celo zamerili so tisto pisanje, Predlagali pa so upravi PD, naj vzame neko staro skladišče, kjer teče greznica in bi najnujnejša popravila veljala nad 200 tisoč dinarjev. Da pa pionirski dom nima finančnih sredstev na pretek, boste gotovo razumeli, če vam povem, da plačujejo gojenci doma mesečno 200 dinarjev, da dobijo pri tem še malico in da stane kosilo (sestavljeno iz dveh izdatnih obrokov) 50 dinarjev. In še nekaj mi je potožila prizadevna upravnica Jelka Lasi-čeva: dom dobiva od RK belo moko (tako je vsaj zapisano na nakazilu), kruh pa dobijo otroci črn. Sicer je res, da je črn bolj zdrav, toda otroci imajo belega tako zelo radi in če že dobijo belo moko. .. PREDLOG ZA ZBOLJŠANJE Veliko govorimo o pomoči našim družinam, posebno tam, kjer so matere zaposlene. In prav gotovo je med najizdatnejšo pomočjo, če mati ve, da je otrok nekje na varnem, da je sit in da bo napisal šolsko nalogo. Interesentov bi bilo torej za pionirski dom veliko več kot 80, pa morejo sprejeti le najnujnejše primere. Povedano preprosto, naravnost: potrebovali bi več prostora (in bolj primerne kot so v Mladinski ulici) ter seveda več vzgojiteljev. Kot je trenutno stanje, sta možni dve rešitvi: ali bi stanovanjska uprava poskrbela primerno zamenjavo stanovalcem v II. nadstropju, tako da bi dobil PD tudi te prostore ali pa, da bi dobil PD nove prostore. Kje IZ TELESNOVZGOJNIH PROBLEMOV NAŠIH OTROK Kakor ste gotovo Se same ugotovile, nam moda vztrajno vsiljuje oblačilo v dveh delih iz enakega blaga. Pa naj si bo to dvodel na obleka ali cela obleka s telovnikom, kratko ali dolgo jopo. Videti je, da so zelo zapostavili bluze, ozke oprijete jopice. In tudi kadar vam modna kolekcija pokaže ozko k rilo in bluzo, vam predlaga ob tem telovnik iz enakega blaga, kot je krilo. Načelu »čim več iz enakega blaga« sledi tudi naš model: obleka z visokim pasom in kratek j opic z dolgimi' rokavi. Vesele ga bodo tiste, ki jih rado zebe, zri pomlad, ko hodite že brez plašča, pa bo pri roki lep komplet. Kot blago je primerno vsako enobarvno, pepit.a ali vzorčasto blago, neki pni tej stiski, boste rekli, pa tudi ni jih. Pa so, Zelo malo je sicer upanja, da bo ta misel našla odprta ušesa, pa jo bomo kljub temu povedali. Porodila se je v skupnem tehtanju trenutnih možnosti: menda bodo prazni prostori Kluba Ljudske milice. V načrtu je sicer, da bo tam zopet gostinski obrat, vendar pa bi bil prostor kaj primeren za Pionirski dom s knjižnico. Tudi lepo dvorišče je tam in gotovo se zavedate, kako potrebujejo otroci zrak, sonce in gibanje. Ali bo uspela dolgoročna investicija na naših otrocih, na njihovem zdravju, pri njihovem učenju in uspehu? Z. L. Ne samo prostori v stavbi, tudi dvorišče je premajhno za SO živahnih kričačev, ki so redni gojenci Pionirskega doma v Kopru. Zdravstvena analiza pri 13.700 pregledih šolskih otrok v zadnjih dveh letih v okraju Koper je pokazala precejšnjo razširjenost zobne gnilobe in slabo telesno držo. Prve naloge smo se že lotili in smo po šolah uvedli jemanje fluor vsebujočih tablet, ki naj zaščitijo zobovje pred gnilobo. Druga naloga pa je bolj kompleksna in zahteva sodelovanje staršev, šole, zdravstvene službe in množičnih fizkulturnih organizacij. Slaba telesna drža otrok j 9 posledica slabega mišičevja in zato popuščanje v normalni drži. Te okvare so posledica napačne nege in vzgoje, od dojenčka do konca pubertete. Zato popušča vezivo in podporno tkivo, imamo ra-hitis pri majhnem otroku, nepravilno sedenje pri šoloobveznem otrolru, nepravilno delo v učni dobi vajenca in mladega delavca. Problem postaja tembolj kompleksen, ker niha okolje, v katerem živijo otroci, med dvema skrajnostima: med prirodnim živ- ljenjem otroka na eni strani in med nepravilnim okoljem predvsem v mestu živečih otrok. Nihče več ne zanika ugodnih vplivov primerne telesne telovadbe na bodočo mater in na njen plod. Dokazano je, da je nosečnost, ki poteka v vedrosti, v premagovanju dnevnih težav, v življenju na prostem, gibanju, igri —povsem drugačna kot ona, ki poteka pod vtisom težav, brez telesne in duševne sprostitve. Seveda je pri tem potrebno upoštevati poklic, zaposlenost, telesno strukturo in psihično stanje bodoče matere. Če poznamo fizične in duševne razvojne stopnje dojenčka, bomo ravnali tako, da bo razpoložen, vesel in sproščen, ne bomo ga utrujali s prezgodnjim, napornim ali celo vsiljenim razgibavanjem. Otroka je treba v predšolski dobi vključiti v pestro otroško skupino. Za to obdobje je predvsem značilno igranje, pri katerem otrok razvija vsestransko dinamiko. Otrok teka, hodi, skače, se plazii, skratka — razvija ogromno, odraslemu skoraj nedostopno živahnost. Za vse to pa je prikrajšan osamljen, med odraslimi živeči otrok, kar negativno vpliva na njegov nadaljnji telesni in duševni razvoj. Seveda ne smemo pri tem odkrivati »izrazitih talentov«. Nevarnost je, da precenjujemo otrokove telesne in duševne zmožnosti, kar lahko vodi do raznih nevšečnosti. Zavedati se moramo, da je najosnovnejša naloga telesne vzgoje: odstraniti vse. kar lahko ovira naravni razvoj. Kako se otrok naravno razvija, je odvisno v precejšnji meri od vpliva okolice, v kateri raste. Pri otrocih v prvih otroških lc-tih je najbolj izraženo soglasje med telesom in duhom: prav zato je tak otrok v svojih dejanjih tako ljubek in popoln. Na vsak dražljaj iz okolice reagira z dušo in telesom. Otrok instinktivno odbija, kar ne zadovoljuje njegovega telesnega in duševnega bistva. Če otroka silimo k delu, ki mu je zoprno, tedaj zaviramo njegov razvoj. Pri šolskem otroku nastanejo bistvene spremembe: do tedaj še naravnega nagiba h gibanju ter udejstvovanju v igri. Spremembe nastopijo z nastopom dnevnega štiri ali peturnega šolskega dela in tudi izvenšolskega izpopolnjevanja doma. V tej dobi še nedorasel srčno-žilni sistem, spolno zorenje in močna čustvena razgibanost otroka ne dopuščajo nobenih težjih, dolgotrajnejših in napornejših tekmovanj v smislu borbe za čas in plasman. Dovoljujemo le grup.no tekmovanje, ne pa rekorderskih. V tej dobi so važno taborniške organizacije, ki družijo mladostno miselnost s prirodno romantiko in realnostjo skromnega življenja v naravi. Šc-lo v mladinskem starostnem obdobju, po SDolni dozoritvi, dovoljujemo več telesne vadbe — šport, toda tudi to ne prepogosto in dolgotrajno. Šele sedaj pride clo veljave trening, športna kon-dicija, ker šele organizem mla-dinca(ke) ima v tkivih, za razlike od prejšnjih obdobij, dovolj rezervnih snovi, so bolj utrjeni refleksi in je večje uveljavljanje volje. S sistematično in metodično telesno vadbo, kjer upoštevamo telo in duha, vzgajamo in krepimo otroka za življenje, da bo sposoben in zdrav človek, ki bo dal družbi to, kar od njega pričakuje. Dr. Ivan K a s t e 1 i c Temna obleka za družabne in večerne prireditve. Modni zahtevi je zadoščeno v ovalnem izrezu in malce visokem pasu, KAKAOVO PECIVO Testo: 20 dkg surovega mrLsla ali margarine, 25 dkg sladkorja, 1 zavitek vaniljinega sladkorja, 1 j->.,ice. 50 dkg moke 1 zav tek pecilnega praška, 3 dkg kakaa, ca. '/i 1 mleka in 10 dkg naribanib orehov. Maslo ali margarino penasto umešamo in dodamo polagoma sladkor, vaniljin sladkor in jajce. Moko zmešamo s sladkorjem in pecilnim praškom, presejemo in skupaj z mlekom počasi primešamo testu, 111 sicer žlico mleka, žlico moke itd. Uporab'mo le toliko mleka, da dobimo zelo gosto tekoče- testo, ki težko pade z žlice. če "gu dvignemo. Nazadnje umešamo orehe. Testo damo v brizgalko s široko odprtino in na-briz^amo oblike na pločevPo ali I>a ga damo v mesni strojček z nastavkom za pecivo ¡11 režemo koščke, ki jih polagamo takoj na pločevino. Pločevina nn;i bo dobro pcmnščena. P;-čonw v zelo vroči pečici približno 10 minut. Sedaj, ko je začelo s polnimi pljuči dihati novozgrajeno koprsko pristanišče, se že kažejo obrisi njegovega prihodnjega bogatega trgovinskega in turističnega življenja. Koper bo po morju povezoval ne samo jugoslovanske narode, pač pa tudi našo državo z bližnjimi in daljnimi deželami. Novozgrajena koprska operativna obala je dolga 135 m. globi-aa ob njenem pomolu pa je 10 m. Zato lahko ob njej pristajajo, polno natovorjene 12.000 BRT ladje. Ladje s tako tonažo so pa često daljše od 135 m; ker je spričo tega možen le en privez pre-kooeeanske ladje,- se nujno postavlja vprašanje podaljšanja operative obale vsaj za 60 m. Gre namreč za to, da bodo v letošnjem letu pristajale v Kopru velike potniške in tovorne ladje, ki bodo povezovale ne samo obmorske kraje ob jugoslovanski obali, pač pa tudi vzdrževale zvezo med našimi lukami ter Trstom, Grčijo in Turčijo. Predvideno je, da bo v poletni sezoni vzpostavljena dvakrat tedensko proga Trst— Ulcinj, trikrat tedensko Koper— Reka in Trst—Pirej s podaljškom v turške luke. Razen teh rednih linijskih prog bodo prihajale v koprsko pristanišče tudi tovorne ladje, ki bodo nakladale ali pa razkladale blago. Takšen promet nujno narekuje, da obalo podaljšamo, tako da bo moč sprejeti istočasno več ladij večje tonaže. Pri tem je treba upoštevati, da če vpluje v koprsko pristanišče v določenih dneh in urah ladja po rednem voznem redu, se mora v tistem času umakniti iz pristanišča pre- kooceanka, ki natovarja ali izto-varja tovor. Njena stojnina pa se obračuna v devizni valuti in če-stokrat presega tisoč in več dolarjev dnevno. Gospodarska ra-čunica, ki teži po čimvečjem prometu v koprskem pristanišču, zelo jasno narekuje nujnost podaljšanja operativne oba[le, saj kaže, da bo pomorski promet med našo državo, Grčijo in Turčijo ter Italijo vedno večji. Poleti bo vzpostavljena redna dvakrat tedenska zveza med Trstom in Uleinjem. Ladje tipa »Maribor« bodo odplule po prihodu iz Trsta ob 20,30 proti Ulci-nju vsak četrtek in soboto. Pristale bodo v Kopru, Izoli, Piranu, Umagu Novem gradu, Poreču, Rovinju, Pulju, Malem Lošinju, Silbi, Zadru, Šibeniku, Splitu, enkrat mimo Hvara, drugič pa mimo Makarske, v Orebiču, Dubrovniku, Hercegnovem, Budvi, Podravcu, Baru in Ulcinju. Te ladje bodo priplule iz Uleinja v Koper vsak četrtek in soboto ob 5,45. Ta ladijska zveza bo prvič po vojni neposredno povezovala slovensko obalo s črnogorsko in bo velikega gospodarskega ter turističnega pomena. Sedaj obratujeta med Trstom in Pirejem potniško-tovorni ladji Istra in Lastovo, ki imata le pogojni pristanek v koprskem pristanišču. Tako lahko naša podjetja, ki so v trgovskih zvezah s kraji ob Jadranu in Grčijo, koristijo prevoz blaga s tem dvema ladjama, ki se ustavljata v koprskem pristanišču le v primeru, če ju čaka tovor. Jadranska linijska plovidba pa sedaj gradi dve mo- derni ladji Opatija in Orebič, ki bosta v drugi polovici tega leta prevzeli to linijo in posredovali hitrejši prevoz blaga po morju med Koprom in Grčijo ter Turčijo. Poleti bo trikrat tedensko vzpostavljena zveza na progi Koper—Pulj—Reka. Za sedaj pa še ne moremo zagotoviti, da bo vzpostavljena pomorska zveza med Umagom, Koprom in Trstom dvakrat dnevno, čeprav kaže, da je ta proga iz turističnega stališča potrebna. Zanjo se .poteguje naše novo podjetje Obalna plovba Koper, če bi hkrati s tem dobilo dve ladji za nemoteno vzdrževanje te proge. V OBČINI KOPER VOLIJO NOVE POTROŠNIŠKE SVETE Člani osnovnih organizacij SZ DL občine Koper se že skrbno pripravljajo na volitve v potrošniške svete, ki se bodo začele- te dni in bodo zaključene do 15. fe- bruarja. Štiri mestne četrti ter prebivalci Semedele in Škocjana bodo izvolili naslednje potrošniške svete: potrošniški svet, ki bo nadzoroval trgovino s sadjem, zelenjavo, mlekarno in mesnice, potrošniški svet za trgovino s kruhom in špecerijo, potrošniški svet za trgovino s tekstilom in obutvijo, potrošniški svet za trgovino s tehničnim materialom, potrošniški svet za področje gostinstva, dalje svet za nadzor dela obratov družbene prehrane in potrošniški svet za uslužnostno obrt. V teh svetih bodo razen neposrednih potrošnikov tudi zastopniki sveta za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru in zastopniki OO SZDL. Naloga potrošniških svetov bo urejanje stanja na tržišču glede na boljšo in pestrejšo izbiro blaga ter nadzorstvo nad cenami. Tudi v novo zgrajenem koprskem pristanišču je zaživel tovorni ■pomorski -promet. Naša slika kaže nakladanje lesa, prodanega v prekomorske dežele V novoletni številki našega lista smo vam obljubili, da bomo podrobno pojasnili akcijski program koprske Zadružne poslovne zveze za letošnje leto. Poudarili smo, da se ta program v bistvu razlikuje od programov prejšnjih let v tem, da je blagovna proizvodnja podrobno razdeljena po občinah in zadrugah ne samo količinsko, temveč tudi po posameznih kulturah. Akcijski program dela sestoji v glavnem v naslednjem: dvigniti blagovno -proizvodnjo od 19.600 t v letu 1957 na 27.300 t v letu 1959. To pomeni dvigniti blagovno proizvodnjo v zadnjih dveh letih za 30 °/o, seveda brez proizvodnje kmetijskih posestev. To je brez dvoma zelo smel korak, vendar zagotavljajo vodilni krogi v koprski poslovni zvezi, da bodo ta uspeh z lahkoto dosegli. Predvsem nameravajo dvigniti proizvodnjo najvažnejših kultur, in sicer takšnih, ki so na domačem in inozemskem trgu najbolj iskane. Te .pa so: paradižnik, rani krompir, fižol v stročju, čebula, zelena, kumare, cvetača, zgodnje zelje in nekatere druge vrtnine. Predvsem nameravajo povečati proizvodnjo paradižnika vsaj za 50 %, in sicer od dosedanjih 10.300 ton na več kot 15.000 ton, ranega krompirja od 2900 ton na 4000 ton, fižola v stročju od 437 ton na 1000 ton, čebule od 124 ton na 1000 ton, prav tako se mora podvojiti ali potrojiti proizvodnja zelene, kumaric, cveta-če in zgodnjega zelja, Vendar je to le okvirni program, ki zajema celotno področje koprske Zadružne poslovne zveze. Po posameznih občinah pa bo proizvodnja naslednja: v koprski občini bodo pridelali -povrtnin in drugih kultur okrog 18.000 ton, v izolski okrog 2700 ton in v piranski okrog 2500 ton. V vseh treh obmorskih občinah, ki razpolagajo z okrog 9000 ha njiv in vrtov, bo zajela kontra-haža in kooperacija okrog 1917 ha oziroma 21 % obdelovalnih površin. Ce upoštevamo, da se to nanaša samo na vzgojo vrtnin, predstavlja to že -precejšen odstotek. Omeniti pa moramo, da znašajo potrebe kmetijskih pridelkov za leto 1959 okrog 35.000 ton. Seveda odpade ostali del proizvodnje na nekontrahirano proizvodnjo. Razen vrtnin predvideva akcijski program tudi obnovo vinogradov, sadovnjakov in povečanje živinoreje, k temu pa moramo prišteti še gojitev žitaric, pridelavo semen in drugih kultur. Skupna obnova vinogradov in sadovnjakov bo znašala 376 ha, od tega samo v koprski občini 116 ha vinogradov in 106 ha sadovnjakov, v izolski okrog 75 ha in v piranski okrog 30 ha. Seveda predvideva program tudi več goveje živine in prašičev, in sicer 165 glav mlečne živine in okrog 1500 prašičev. Najraznovrstnejših semen bodo pridelovali v letošnjem letu na 47 ha. Potrebno je poudariti, da so bile že' konec prejšnjega leta sklenjene pogodbe za vzgojo semen na 35 ha, ostale pogodbe pa bodo sklenjene letos spomladi. Glede gojitve heterozne koruze in italijanskih sort pšenice pa je praksa dokazala, da obalno področje ni primerno za gojitev pšenice na večjih površinah, ker so zaradi podnebnih in talnih razmer bolj donosne druge rane povrtnine. Kar pa zadeva hete-rozno kulturo, so lanske izkušnje pokazale, da je dala slabe rezultate. Letos bodo zadruge in posestva sadile heterozno koruzo, NAŠIM KMETOVALCEM POTREBNO POJASNILO O o Dne 12. decembra 1958 je odšel neznano kam Ivan GRBAC, rojen 14. 9. 1S91 v Kortah, nazadnje bivajoč v Bertokih 43, kmetovalec. Oblečen je bil v usnjen jopič rjave barve, sive dolge hlače, obut v nizke rjave čevlje, na glavi nosi kapo temnomodre barve s ščitnikom. TNZ Koper naproša vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, da nemudoma obvesti TNZ ali najbližjo postajo LAT. menza v pivki Ta teden je pričela obratovati v Pivki nova menza. Za njeno ustanovitev ima največ zaslug podjetje Javor, ki je v ta namen preuredilo prostore bivše gostilne »Pri vagi« in organiziralo poslovanje nove menze. Doslej se je že prijavilo 43 abonentov, kaže pa, da se bo njihovo število v kratkem znatno povečalo. Takoj po ustanovitvi menze, v njej sta zaposleni samo dve osebi, so prvi abonenti izvolili upravni odbor menze, ki bo skrbel za njeno fin an čn o p oslovanj e S. M. Ze večkrat jc bilo govora, da nI nekaj v redu v določitvi davka na dobodek od zemljišč. Krivdo za tako stanje so naši kmetje za to iskali v katastrskih podatkih zemljišč. Ta sum se je vlekel dolga leta in po temeljitih proučevanjih katastrskih podatkov zemljišč v zadnjih letih je bilo dokazano, da je marsikdo na Primorskem plačeval prevelik davek — ta je bil vesel rezultatov nedavno zaključenih ugotavljanj — drugi pa je z žalostjo ugotovil, da bo njegova davčna osnova odslej večja. Zato velja, da pojasnimo, od kod izvirajo sedanje razlike. Dosedanja davčna osnova je bila obračunana po podatkih katastrskega dohodka bivšega italijanskega katastrskega aparata, ki je upošteval samo štirirazredni bonitetni sistem ter takšne kulturo, ki jih naši sedanji katastrski predpisi ne poznajo. Upoštevati je tudi potrebno, da izvirajo posestni podatki, na osnovi katerih so bile izterjane dosedanje davčne obveznosti iz revizije v letih 1330 in 1951, ki je prvotno služIla namenu obvezne oddaje. Po letu t"53, ko smo začeli uveljavljati obdavčitev po katastrskem dohodku, pa bi bilo potrebno za obdavčitev upoštevati zem-ljeknjižne posestne podatke ter kulturne in bonitetne razrede in katastrski dohodek, kakršen je predpisan z našimi Jugoslovanskimi zakoui in predpisi. Nastopila je faza ugotavljanja ka- tastrskih podatkov za določitev realne davčne osnove. Najprej jc bito potrebno vskladiti posestno stanje v katastru s stanjem v sodni zemljiški knjigi, ker je za latsnino le-to mero-dajno. Potem je bilo potrebno spremeniti kulture, podedovane po italijanskem katastrskem operatu, v kulture, kot. jih poznajo naši -predpisi. Tako so izostale mešane kulture. Prevzeli smo nato namesto štirirazredne-ga osemrazredni bonitetni sistem ter jo zato Geodetska uprava LltS pre-klasirala pri nas vso parcele. Davčna osnova pa jo bila preračunana po novi davčni lestvici, ki je za leto 1059 vsklajena po enotnem načelu za vso državo. Prav zaradi toga so se pojavile ponekod večje, drugod manjše razlike v ohračunanem katastrskem dohodku zemljišč. Pri urejevanju teh vprašanj pa so nastale še nekatere tehnične ovire. Glavna ovira pri tem delu je bila velika razdrobljenost gospodarstev. ki so tako majhna, pa še ta vedno sestavljena iz več posestnih listov, v katerih marsikje lastninsko stanje ne ustreza dejanskemu. To Je posled:ca malomarnosti lastnikov zemljišč, ker so omalovaževali predpis o takojšnji prijavi spremembe lastništva, ki dobi pravnoveljavuost le s sklepom okrajnega sodišča. Druga težava pri urejevanju zem-Ijiško-pravnih odnosov in pri spajanju posestnih listov v gospodarstvu Je v tem, da jo bilo predvsem na obalnem področju v zadnjih letih toliko sprememb v lastništvu in v uživanju zemljišč, da je dejansko težko sproti zabeležiti vse spremembe. Vendar so dani vsi pogoji, da bo možno pri spajanju posestev v gospodarstva ob tesnem sodelovanju lastnikov zemljišč in organov občinskih uprav za dohodke ter katastrskih uradov razjasniti marsikatero sporno vprašanje, ki neposredno vpliva na pravilno odmero davka na dohodek od zemljišč. Bilo bi prav, če bi lastniki zemljišč. kolikor tega že niso napravili, takoj uredili lastninska vprašanja pri pristojnih okrajnih sodiščih, ki bodo izdala sklep o lastništvu, kateri služi katastrskemu uradu za pravilno registriranje lastnine v katastrskem operatu. Delitve posestev, spremembe kmetijskih kultur ter spremembe v boniteti zemljišč je potrebno prijaviti katastrskim uradom, ki take prijave stalno spremljajo in po ugotovitvi sprememb vsako leto popravijo svoje operate, ki služijo za realno obdavčitev v naslednjem koledarskem letu. Ce bi ta priporočila resno vzeli vsi lastniki zemljišč in se zavedali, da Je opustitev prijavljanja sprememb kazniva ter v splošno škodo posameznika, bomo lahko v bližnji bodočnosti tudi v koprskem okraju uredili sedaj še dokaj neurejene lastninske odnose ter izvajali pravilno davčno politiko v zvezi z dohodkom od zemljišč, ne da bi bil prikrajšan posameznik ali skupnost. vendar bolj v poskusne namene, ker ta potrebuje posebno vzgojo glede oranja, gnojenja in obdelave. Ce se bo dobro obnesla, jo bodo sadili na večjih površinah šele prihodnje leto. Ob koncu bi še poudarili, da je letošnji akcijski program za obalno področje izdelan do podrobnosti ne samo glede kultur, temveč je točno določen vsaki posamezni zadrugi. Seveda je izpolnitev tega programa odvisna predvsem od pravilne razdelitve dela v vsaki zadrugi, kar pa morajo napraviti zadružna vodstva. Zal pa številnim zadrugam še vedno manjkajo sposobni kadri, vendar smo v tem pogledu na mnogo boljšem kot prejšnja leta. Po vseh dosedanjih izkušnjah se zdi, da bodo zadruge obalnega področja letos izpolnile perspektivni plan za leto 1959, morda tudi presegle, čeprav je še mnogo zaprek in težav, ki lahko prekrižajo predvidene račune. RZ močno ukoreninjeno gasilstvo V VELIKEM OTOKU PRI POSTOJNI Prostovoljno gasilsko društvo v Velikem otoku ima za seboj že večletno tradicijo z razveseljivimi uspehi dela. Društvo šteje danes 40 članov — od pionirja do sivolasega moža. Na nedavnem občnem zboru so člani društva dokaj kritično pregledali delo v minulem letu. Kljub temu, da so zasledili nekaj napak, predvsem glede strokovnega izobraževanja članov in popuščanja v izvajanju požarnovarnostne službe, kar bodo letos odstranili, so z uspehom sodelovali pri gašenju dveh požarov in priredili 8 suhih in 2 mokri vaji. Ker nimajo v svoji sredi niti enega izšolanega častnika, so se odločili, da bodo poslali v podčastniški tečaj v Medvode dva mladinca. Njihovo največje upanje, da gasilska tradicija ne bo izumrla, pa so pionirji s svojo desetino. V načrtu dela za letošnje leto imajo tudi ureditev gasilskega doma z napeljavo elektrike, kar jim bo uspelo le, če -bodo zbrali dovolj finančnih sredstev. Na občnem zboru je predsednik občinske gasilske zveze iz Postojne podelil sedmim članom za uspešno in požrtvovalno 30-letno delo v gasilski organizaciji srebrne značke z diplomo. -a študij programa zkj DOBRO NAPREDUJE Predavateljski aktiv občinskega komiteja ZKS Postojna je doslej že priredil predavanja iz prvih petih poglavij programa ZK Jugoslavije. Predavanja so bila zelo dobro pripravljena, le nekateri udeleženci pa so doslej pokazali premalo zanimanja za temeljit študij. Prav bi tudi bilo, da bi se tega študija udeležili tudi člani SZDL in mladinci, saj je tema predavanj zelo zanimiva in njeno poznanje koristno vsakemu državljanu. Ština \im (ß (Nadaljevanje s 7. strani) najbolj važna in najbolj vidna avtomobilska cesta Senožeče— Divača—Kozina—Rižana—Koper. To je tehnična umetnina prve vrste, na katero smemo biti ponosni vsi, najbolj pa njeni graditelji. Ni še dokončana a v tem poletju bo. In ta mojstrovina naših tehnikov je tako trdno grajena, da ne bo na njej defektov še desetletja. Do tu je torej vse dobro. Moram pa omeniti drugo cesto, ki je zares »anahronistična«, to je, ne odgovarja današnjemu prometu in ne današnjim vozilom. In ta pozabljena ubožica in vendar vsak dan opažana in vsak dan preldinjana, je cesta, ki gre od Divače do Sežane in ki se, menda prav taka, nadaljuje vse tja do Gorice. Med vladanjem Italije tod je bila važnost posameznih cest drugačna kot je danes. Cesta Ilirska Bistrica — Vreme — Lokev — Trst, ki je danes skoro »mrtvaška«, je bila do konca zadnje vojne ena najvažnejših, Najbrž je bil na njej celo večji promet kot na »cesarski« cesti Postojna— Razdrto—Senožeče—Sežana. Nasprotno temu je pa bila takrat cesta! Divača—Sežana važna predvsem domačemu prometu med vasmi ob njej ter semnjarjem. Avtomobili katerekoli sorte so le malo ropotali po njej. Italijanska uprava je po naši pokrajini zgradila nekaj novih cest, ki so bile predvsem vojaškega pomena, popravljala pa je tudi druge, pa ne s kdovekako velikim zagonom. Cesto iz Reške doline proti Trstu je pri Vrem-skem Britofu nakrenila na desno čez »slavni« fameljski klanec, čez gabrško planoto do Divače in od tam do Lokve, kjer je prišla na stari tir. S tem se je izognila nevarnim klancem in vijugam na odseku Vremski Britof—Škofije —Matavun, Tudi cesto Divača— Sežana je nekaj izboljšala: malenkostno je zravnala nekatere ovinke ter jo umaknila iz vasi Gorenje in Povir s tem, da je severno od njih zgradila čez njive in ograde novo, dolgo blizu dva kilometra. S tem se je rešila dveh prehodov čez železnico. Sicer pa je ostala skoro iste širine kot prej in mnoge njene hibe so ostale. Po zadnji vojni je pa ta cesta nenadoma postala največje važnosti. Pot iz Reške doline proti Trstu je zaradi meje postala skoro brez pomena, vsaj kolikor se to tiče širjega prometa. Tako je zadnji del od križišča zahodno od Matavuna, tam kjer jo seka avto cesta Divača—I-Irpelje, do Lokve in še naprej proti Bazovici, tako mrtva, da res že rase trava po njej. Motorni promet med vso Reško dolino in Sežano gre ves po cesti Divača—Sežana in prav to velja za promet med Koprom (oziroma vso Istro) in Sežano. Poleg neštetih lažjih vozil vozijo tod redoma veliki kamioni ter številni avtobusi. In vsak dan se dogaja, da se taka velika vozila na tej ozki poti srečajo, ko se pa to zgodi, se obe vozili ustavita, nakar oba vozača izstopita k velikemu posvetu. Vprašanje je, kateri od obeh naj zavozi v stranski jarek; kateri naj se ritenski umakne do kake stranske vrzeli. Po ljutem besedičenju in klicanju vraga na pomoč se končno vendar lotita reševati problem več ali manj zadovoljivo. Uprava za ceste LRS trenutno nima v perspektivnem planu rekonstrukcijo tega prometnega »grla« med Divačo in Sežano (in tudi ne od Sežane do Gorice), nujno pa je, da bi vsaj ta mali deset kilometrov dolgi del bil sprejet v plan čimprej. Strokovnjaki naj bi si to prometno oviro ogledali še letos, da bi za prihodnje leto mogli dati potrebne predloge. Kajti ta cesta ni samo za najmanj dva metra preozka, ampak ima še drugačne napake. Ima nekaj popolnoma nepotrebnih ovinkov in kot jc zdaj, nima nobene prave zveze s sedaj zgrajeno moderno avto-cesto Senožeče—Divača—Koper. Te hedo-statke je pa mogoče z lahkoto odpraviti. Ali je rekonstrukcija ceste od Sežane do Gorice tudi res tako nujno potrebna, ne vem natančno, ker tja me pot redkokdaj zanese. Naj pa tamošnji interesenti o tem kaj povedo. so z reamm (Nadaljevanje s 1. strani) šefe krajevnih uradov pa: Stane Fabjan v Divači, Anica Vatovec v Vremskem Britofu, Marija Dolenc v Senožečah in Marija Baje v Komnu. Albert Zrnec je bil imenovan za upravnika »Uprave komunalnih dejavnosti Sežana«, Vlado Zakin za direktorja »Preskrbe« v Sežani in Jakob Stagelj za upravnika »Splošne kovinske delavnice« v Sežani. Že na prvi seji so bili torej postavljeni vsi organizacijski temelji, ki so potrebni za redno poslovanje ljudskega odbora in njegovih organov. Ljudski odbor nove občine, sestavljen iz odbornikov treh občin, je začasen, V sedanjem sestavu bo deloval do volitev, ki bodo predvidoma že pred mesecem majem. V tem smislu je začasni ljudski odbor že na tej seji določil število članov obeh zborov bodočega ljudskega odbora. -er NEDELJA, IS. januarja: 8.00 Kmetijska- oddajo: »Letna bilanca in naloge v kmetijstvu — Pogovor med agronomom in Drejo« — 3.30 Z narodno »pesmijo v nedeljsko jutro — 9.20 Zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14,3o Sosedni kraji in ljudje — 15.00 Vesti — 15.10 Glasba po željah. PONEDELJEK, 19. januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti — Dopisniki poročajo — 15,20 Slovenske narodne, TOREK, 20. januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Odlomki iz oper — 14,20 Šola in življenje: »Kam na počitnice« — 14.40 Lahka glasba — 15.00 Vesti, SREDA, 21. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 14.-15 Filmska glasba — 15.00 Vesti, ČETRTEK, 22; januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: »Govori predsednik OLO Koper Albin Dujc«. PETEK, 23. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: »Značilnosti družbenega plana goriškega okraja za leto 1959« — 14.40 Poje ljubljansktvokalni oktet — 15.00 Vesti. SOBOTA, 24. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Kulturni obzornik — 15,00 Vesti — 15.20 Dalmatinske popevke. ZA SAMSKO SOBO ali stanovanje nudim visoko nagrado. Sporočite na upravo lista pod šifro »Zasebni obrtnik«. HOTEL »PALAČE« v Portorožu sprejme VAJENCE IN VA-JENKE za strežbo in kuhinjo. Pogoji: starost 14 let in dokončana osemletna šola ali nižja gimnazija. Hrana in stanovanje preskrbljeno. POMIVALNO mizo, novo, z dvema pločevinastima posodama, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Dne 10. januarja 1959 od 8, do 10. ure dopoldne je bila izgubljena na avtobusnem postajališču v Semedeli ZLATA ZAPONKA. Pošten ¡najditelj naj jo vrne proti nagradi na upravo lista. Kmetijska zadruga Koper in okolica proda večje število OKVIROV za tople grede. Ogled pri upravi zadruge v Kopru. DVOKOLESA od 7000 dalje, CI-KLOMOTORJI od 44,000 dalje ter VESPE in MOTORJE, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete v Jugoslavijo. NABIRALNE AKCIJE ZA GRADNJO ŠPORTNIH OBJEKTOV V smislu smernic prvega kongresa telesne kulture v Beogradu je okrajni svet za telesno vzgojo v Kopru sklenil, da je treba takoj začeti z zbiranjem sredstev za gradnjo športnih objektov. Nabiralna akcija se bo začela takoj, zaključila pa se bo 22. maja. Ustanovili so posebno komisijo, ki bo vodila vse delo v zvezi z nabiralno akcijo. V njej so zastopniki vseh množičnih organizacij, vodi jo predsednik okrajne športne zveze Slavko Prijon. Z zbranimi sredstvi bodo zamašili največje vrzeli glede na gradnje športnih naprav. Gradili bodo pa tam, kjer so potrebe največje, in vlagali predvsem v tiste objekte, ki služijo množičnosti. KOPER: IG., 17. in 18. januarja italijanski barvni film I-lCl POLKA. 19. in 20. januarja francoski barvni film HELENA IN MOŽJE, 21. in 22. januarja italijanski film STREHA. IZOLA: 17. in 18. januarja francoski barvni film HELENA IN MOŽJE, 19. in 20. januarja italijanski film STREHA, 21. januarja ameriški barvni film V POMLAD ŽIVLJENJA. SEČOVLJE: 17. januarja francoski film PRIMER DR. LAURENTA, 18. januarja jugoslovanski film DOBRO MORJE, 22. januarja ameriški barvni film ARTISTI IN MODELI, ŠMARJE: 17. januarja jugoslovanski film DOBRO MORJE, 10. januarja francoski film PREMER DR. LAURENTA, 21. januarja ameriški barvni film ARTISTI IN MODELI. ŠKOFIJE: 17. januarja francoski film OČKA, MAMICA, MOJA 2ENA IN JAZ, 18. januarja ameriški barvni film SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV, 21. januarja jugoslovan-sko-sovjetski barvni film ALEKSA DUNDIC. DEKANI: 17. januarja ameriški barvni film SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV, 18. januarja francoski film OČKA, MAMICA, MOJA ŽENA IN JAZ. SEŽANA: 17. in 10. januarja češki film GLASBA Z MARSA, 20, in 21. januarja ameriški film NANUK S SEVERA, 22. in 23. januarja italijanski film VRNITEV V ŽIVLJENJE. Jakob in Wilhelm Grimm: PSAVLJICE , V knjižnici Kondor so kot 23. zvezek izšle PRAVLJICE, ki sta jih zbrala in zapisala znana brata Grirnm, Novo izdajo jc prevedel Fran Albreht, spremno besedo napisala dr. Kristina Brenkova, ilustracije so iste kot v izvirniku (Richter in Schwind). V tej zbirki, ki je pravzaprav ponatis prejšnje Izdaje založbe Mladinska knjiga z naslovom »Žabji kralj«, so zbrane vse otrokom znane in priljubljene klasične pravljice. Znano dejstvo je, da so od vseh sorodnih motivov med pravljicami raznih narodov našli največ odmeva prav zapisi bratov Grimm, da so jih prevajali v vse jezike, da so ob njihovih pravljicah nastajale ilustracije slikarjev z vsega sveta, njihove motive so prirejali drugi avtorji za pravljice, za mladinske opere, balete in filme, za luktovne predstave in risanke. Zato najdemo inačice teh pravljic pri mnogih narodih. Vladimir Čerkez: SONCE V DIMU Na naši braüm strani smo že pred časom objavilii odlomek mladinske povesti SONCE V DIMU Vladimira Cerkeza. Knjiga je zdaj izžla kot 52. zvezek knjižnice Sinjega galeba. Za založbo jo je prevedel Jože Smit, ilustriral in opremil pa Ive Subic. O svoji knjigi pravi pisec: »Ta knjiga je samo ena stran slavne epopeje narodnoosvobodilne vojne. Pisal sem jo z željo, ohraniti mladim tovarišem spomin na svetle like borcev, ki so dali svoje življenje za nove zarje.« Vsa oznaka knjige pa je zapopadena v kratkem imenu: Sutjeska, ena med najslavnejšimi epopejami zgodovine jugoslovanskih narodov, borba na življenje in sraijt, tisočera ¡n tisočera junaštva brez primere, sijajni zgledi pravega partizanskega tovarištva in končno mesec dni leta 1943, tiste usodne ure zloma sovražne ofenzive in osvoboditve velikega dela Sandžaka in Črne gore. Eden glavnih likov je legendarni komandant, narodni heroj Sava Kovačevič. IZDAJSTVO ALI Človekoljubje Srbska avtorja G. Kraljevič in S, Cirič sta napisala izredno zanimivo in aktualno knjigo, ki razodeva skrivnost, atomske borbe in atomskega oboroževanja. Pred leti, ko so na ŽIRIJE ZA LEVSTIKOVO NAGRADO Založniški svet Mladinske knjige je potrdil naslednje žirije za Levstikovo nagrado, in sicer za dela, Id so izšla v založbi v 1058. letu: za leposlovna dela književnika Petra Levca in Ceneta Vipot-nika, profesorico dr. Heleno Stu-panovo in Ivana Potrča kot člana redakcije; za ilustracije akademska slikarja In profesorja Franceta Milieliča in Draga Vidmarja, prof. umetnostno zgodovine dr. Staneta Mikuža in Jelisaveto Čopič, književnika Josipa Ribičiča in Zorko Peršič kot člana redakcije; za poljudnoznanstvena dela univerzitetne profesorje dr. Svetozarja Ilešiča, dr. Jovana Hadžija, dr. Lava Cermelja, Antona Gojmira Kosa in Uroša Kraigherja kot člana redakcije. Nagrade bodo podeljene februarja ali marca. Založba Mladinska knjiga zapadu sodili znanstvenikom in tujim agentom, ki so posredovali te skrivnosti neki velesili na vzhodu, je bilo veliko prahu. V knjigi opisujeta avtorja Angleža A. N, Maya, Nemca K. Fuchsa in Italijana B. Potencor-va, ki so sedolevali pri izdelavi prve atomske bombe in sporočili njeno skrivnost vzhodu, toda ne iz koristo-ljubja, pač pa iz osnovnega človeškega občutja enakopravnosti zaveznikov, Njihova želja je tudi bila, da bi s tem ravnotežjem zagotovili uporabo atomkke energije izključno za mirnodobne namene. Knjiga (izdala jo je mariborska založba Obzorja) je napisana zelo tekoče n zanimivo in po zagotovilu naših znanstvenikov tudi strokovno pravilno. TURISTIČNA TISKOVNA KONFERENCA V sredo popoldne je bila v piranskem Klubu pomorščakov tiskovna konferenca o vprašanjih turizma v. piranski občini. Konference so se udeležili novinarji 20 redakcij slovenskih in drugih jugoslovanskih listov in radijskih postaj ter tudi nekateri tuji dopisniki. Novinarje je opoldne sprejel predsednik ObLO Piran Davorin Ferligoj, ki je na poznejši tiskovni konferenci imel še nagovor. Zaprosil je novinarje, naj bi s svojim poročanjem po eni strani prispevali k temu, da dobijo Portorož, Fijeso, Strtmjan, Seča in druga letovišča v piranski občini tisto popularnost,. ki jim gre, po drugi strani pa s kritičnimi opombami prispevajo k postopni odstranitvi še obstoječih pomanjkljivosti in napak v turizmu piranskega področja. Predvsem pa jim je poskušal — kot so pozneje poskušali tudi vsi odgovori na postavljena vprašanja — prikazati poseben položaj, ta ga ima turistična občina v primerjavi z drugimi občinami, in jih prosil, naj v tisku in radiu podprejo zahtevo po dodelitvi posebnega statusa turističnim občinam. Razp is RAZPISNA KOMISIJA pri Obrtni zbornici za okraj Koper razpisuje MESTO ANALITIKA Pogoji: višja strokovna izobrazba ali srednja strokovna izobrazba in najmanj 5 let prakse v gospodarstvu ali pa v upravni službi. Prošnje z življenjepisom naj kandidati dostavijo Obrtni zbornica za okraj Koper, Koper, Nabrežje Jugoslovanske ljudske armade 15 Nastop službe takoj. Veste — to se pa že vse neha! Da mojega kolego in pobratima Pavliho iz Ljubljane tako na nemile viže v Trstu sam gospod škof Santin s prižnice napadejo — tega si pa ne bi nikoli mislil. Grmeli so in metali ognjene strele gospod škof Santin na ubogega Pavliho zato, ker bojda s svojo Pratiko njemu v zelje hodi in svetnike po svoje prikazuje, da je joj. Svetnike ljudem in njihovim navadam približati pa je smrten greh in zato so tako vpili gospod škof Santin v Trstu s svoje škofovske prižnice. In je tudi koj pomagalo — čeprav ne tako, kot bi verni katoličani take baže, kot so šovinistični gospod Škof, radi videli. Njihova prevzvišenost namreč niso bili v stanju, priklicati božjo strelo, da bi požgala Pratiko in ubila Pavliho, pač pa so v Slovensko knjigarno v Trstu prišli gospodje varuhi javnega reda in miru, oboroženi in v uniformah, in zasegli ali zaplenili in pobrali in odnesli vse pohujš-Ijive Pratike, kar so jih lahko dobili. Da bi bili gospod škof Santin, ki imajo tako vdane oprič-nike v gospodih zastopnikih oblasti, popolnoma in še čez podobni svojemu predniku, proslidemu gospodu škofu ljubljanskemu Tomažu Hrenu, je manjkala samo še grmada na Ponte Rosso, kjer bi rdeči petelin pozobal Pavliho-ve svetnike. Po drugi strani pa spet ne morem razumeti tolikšne nestrpnosti do nekatoliškega berila, saj je podobnega in še hujšega čtiva po Trstu v italijanščini več kot preveč. Luksuznih ilustriranih izdaj Casanove, pa Dekameronov in še veliko bolj pohujšljivih reči je na tone. Skoraj ne morem verjeti, da so gospod škof ukazali pobrati Pratiko zato, da bi se s svojimi bližnjimi učili slovenščine, ki je v Pavlihovih ustih tako lepa. Bolj verjetno bo, da gospod škof privoščijo bogatašem še ta]ko po-hujšljivo branje, da je le italijansko, Icer dobro vedo, da. jim teh ovčic še laka perverznost ne spelje v greh, ne privoščijo pa Slovencem, da bi se v Trstu tako poceni smejali... Čeprav sem se troštal (in se še vedno), da se me bo kolega in pobratim Pavliha spomnil in mi poslal kot vsako leto svojo po-hujšljivo Pratiko (meni ne more škoditi), me je grmenje s tržaške prižnice nagnalo, da sem riskiral sto din in prišel tako v zakonito posest broširanega izvoda Santi-novega pohujšanja. Pa se mi je splačalo — še jaz sem se za trebuh držal in se prav res brez žgečkanja pošteno krohotal prikupnima dvojčl^ma Kozini in Damijanu in še drugim svetnicam in svetnikom, kakor jih je predstavil Pavliha. Z. Juco sva skiipaj koj uganila, da je prav tista, ki od mene ostro zvestobo terja, hkrati pa sva tudi skupaj uganila, da so se gospod škof Santin prav zagotovo zato jezili na Pratiko, ker jih je pogruntala in kaj čednega zanje ugotovila — le to mi še ni jasno, če so si dali vso Pratiko na laško prestaiviti ali so jo v originalu brali... Vidite, čeprav sem vam, drage bralke in bralci, pred Novim letom pravil, da se bolj nerad vtikam v zadeve za mejo, me je tale le tako pogrela, da sem moral zjzeti svojega prijatelja in tovariša, kolego Pavliho v svojo posebno zaščito in ga obvarovati prehudih koristi, ker bo sicer Pratika prehitro pošla, če bodo iz Trsta hodili v Koper ponjo. Zato pa vnaprej ne bom tako kmalu spet pogledal tjakaj, če se kaj posebnega ne naplete na gromozanskem procesu proti nekdanjim partizanom, ki jih zdaj nasledniki tožijo, da so razbili nekaj fašističnih betic in da so najmanj devetindevetdesetkrat izdali svojo Madre Patrio, ko so se bojevali proti nacističnemu okupatorju. Za domače zadeve mi je danes, kot vidite, dragi moji prijatelji, zmanjkalo prostora in si lahko do prihodnjega petka oddahnejo vsi grešni kozli, ki so morda mislili, da so mi že ta teden prinesli v mlin. Nekaj jih vsekakor je — z njimi in vsemi vami, ljubi bralci — na veselo svidenje prihodnjič! Lepo vas do tedaj pozdravlja Vaš Vane! TELESMA VZGOJA S P OKI * ŠAH * T E L £ S N Z G O J A * ŠPORT * ŠAH * TELESNA V Z Športniki v Cast 40. obletnice kp jugoslavije prihodnjo soboto in nedeljo v kopru B»tBinirov Občinski svet za telesno vzgojo v Izoli je v nedeljo dopoldne organiziral prvi zbor športnikov. Posvetili so ga 40. obletnici ustanovitve KP Jugoslavije. Nad 200 zastopnikov telesnovzgojnih in športnih organizacij, gospodarskih ustanov in šol se je pomenilo o prihodnjem razvoju športa in telesne vzgoje v mestu in okolici v duhu beograjskega kongresa telesne kulture. Najvažnejši sklep posvetovanja je vsekakor ta, da bodo letos število delavcev-športnikov več kd podvojili. Čeprav je bilo lansko leto za razvoj športa med delavci zelo bogato, (športni park z devetimi igrišči, številna sindikalna tekmovanja), se izolanski športni de-Ialci e doseženimi rezultati ne nameravajo zadovoljiti. Zdaj je v izolski občini 6,5% delavcev aktivnih športnikov, do konca leta pa nameravajo doseči 15°/o, kar pomeni, da bodo število aktivnih športnikov med delavci več ko podvojili. To jim bo uspelo s smotrno uporabo lani zgrajenih igrišč in z novimi športnimi objekti. Tako nameravajo dograditi delavski športni center pri, podjetju ELTE, začeli bodo graditi športni stadion v San Simonu, dogradili 'bodo veslamo ter zgradili provizorični bazen za športno plavanje. Program, ki so ga v nedeljo sprejeli izolski športni delavci, predvideva nadalje, da bodo letos športna in telesnovzgojna društva znatno razširila dejavnost. Tako bo TVD Partizan ustanovil težkoatletsko sekcijo ter sekcije za odbojko, plavanje, mali rokomet, lahko atletiko in badming-ton. Brodarsko društvo bo začelo s smučanjem na vodi, strelske družine bodo ustanovile mladinske in pionirske sekcije po šolah, taborniki pa bodo uvedli lokostrelsko in pomorsko sekcijo. Svojo dejavnost nameravajo razširiti tudi kegljači, ki bodo ustanovili aktive po podjetjih in ustanovah, medtem ko bo nogometni klub Izola ustanovil pionirsko sekcijo. Glavni občinski športni nas ton i bodo med 15. in 25. majem, ko se bodo tudi zaključila delavska športna tekmovanja. Samostojni nastop Partizana bo konec junija, IZ KOPRSKEGA OKRAJA 344 UDELEŽENCEV NA ZVEZNEM ZLETU V BEOGKADU v Sloveniji so se že začele priprave za letošnjo najpomembnejšo telesnovzgojno prireditev — zvezni zlet Partizana v Beogradu. Iz Slovenije bo 3920 udeležencev, od tega 344 iz koprskega okraja, iz goriškega okraja pa 288. Zlet bo obsegal obširen program, na katerega se bo treba skrbno pripraviti. Na zletu bodo nastopili vsi oddelki društev Partizan, predvsem z lažjimi in težjimi prostimi vajami. O pripravah v koprskem okraju bomo še poročali. izola IMA MODERNO KEGLJIŠČE V nedeljo je bila v Izoli otvoritev dvosteznega tekmovalnega kegljišča, ki je prva športna naprava te vrste v koprskem okraju. Kegljišče so zgradili s prispevki podjetij ter s prostovoljnim delom članov kegljaškega kluba, mladine in pripadnikov JLA. Ob prisotnosti več sto ljudi je izročil kegljišče svojemu namenu predsednik izolske občine Srečko Vičič, zastopnik Keglja-ške zveze Slovenije Emil Novak pa je podaril domačemu društvu pokal. Novi športni objekt bo velikega pomena za razširitev kegljanja med delovnimi kolektivi, hkrati pa bo zdaj napredovala tudi kvaliteta v tej športni panogi. Za udejstvovanje v kegljašltem športu se je doslej prijavilo že nad 200 članov izolskih delovnih kolektivov. tabornikov pa 2. oktobra. Vse šole bodo priredile ob zaključku šolskega leta samostojne šolske nastope. Program je torej zelo zahteven in bo potrebno mnogo naporov, če ga bodo hoteli uresničiti. Zato bodo že v prihodnjih dneh ustanovili koordinacijski odbor, ki bo skrbel za gradnje, vzdrževanje in . uporabljanje športnih objektov za kadrovska vprašanja, za skupne akcije in prireditve ter za finančno gmotna vprašanja. Vsa prizadevnost izolskih športnih delavcev za uveljavljanje načela množičnosti v športu bo imela pečat proslave 40. obletnice KP Jugoslavije. Da bi člani 'bolje spoznali zgodovino Komunistične partije Jugoslavije, bodo po vseh društvih organizirali po dve predavanji, hkrati si bodo društva prizadevala, da bi razširila vrste Zveze komunistov z najboljšimi športniki. Na čast zgodovinske obletnice bodo organizirali tudi športno razstavo, na kateri bodo prikazali razvoj telesne kulture v izolski občini od priključitve Primorske k Jugoslaviji do današnjih dni. Izolski športniki so si torej zadali zelo obsežen in pester program. Prepričani smo, da ga ¡bodo, če bodo tako delali kot lani, uresničili. Želimo pa tudi, da >bi kmalu slišali podobne glasove tudi iz drugih občin. V soboto in nedeljo (17. in 18. januarja) ho v Kopru namiz-noteniško prvenstvo Primorske za člane, medtem ko bo mladinsko prvenstvo v februarju v Ilirski Bistrici. Vsi naslovi prvakov so v rokah Koprčanov, ki .pa bodo imeli letos močne nasprotnike v moštvih Nove Gorice in Mirna, možna pa so tudi presenečenja iz drugih krajev. Zanimivost oziroma novost letošnjega tekmovanja bo v tem, ker lahko nastopajo v skupini članov tudi mladinci in pionirji (Opatiji je to na primer prineslo že lepe uspehe, saj so mladinci in celo pionirji precej boljši kot člani). Na tekmovanju v Kopru bodo nastopili tudi neregistrirani člani, zato predvidevajo, da bo letošnje namiznoteniško prvenstvo Primorske po številu udeležencev doslej najmočnejše. Z NEDELJSKEGA POSVETOVANJA O PROBLEMIH TELESNE KULTURE V POSTOJNSKI OBGlNI .1 Pod geslom: »Širimo misli in smernice I. jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo!«, je bilo v nedeljo v Postojni prvo posvetovanje o aktualnih vprašanjih in problemih v stanju telesne vzgoje in Športa v postojnski občini. Posvetovanje je sklicala Komisija za društveno življenje mladine pri Obč. komiteju LMS Postojna, udeležili .pa so se ga vsi predsedniki in številni odborniki športnih in telesnovzgojnih društev v občini, številni ljudski odborniki, zastopniki delovnih kolektivov in organizacij Ljudske mladine ter dr. S. Polič, član Sveta za telesno vzgojo pri OLO Koper S. Černelič, sekretar Obe. komiteja ZKS Postojna, S. Trošt, član Okrajne zveze TVD Partizan Koper in podpolkovnik JLA tov. Vozila Predsednik Sveta za promet OLO Franc Peča>r čestita en.i izmed nagrajenk za njeno vzorno delo pri prometni iizgoji Uvodni referat k razpravi je prebral Egon Vižin. Potem, ko je udeležence posvetovanja seznanil z delom in smernicami beograjskega kongresa, je v drugem delu referata podal temeljito sliko o stanju telesne kulture v občini Postojna. Triurna razprava, v katero so posegli skoraj vsi udeleženci posvetovanja, je izvajanja tov. Vižina še dopolnila in obogatila. Naj v strnjeni obliki nanizamo nekaj poglavitnejših misli, ugotovitev in sklepov z nedeljskega posvetovanja v Postojni. V Pivški kotlini, kjer sega tradicija telesne kulture daleč nazaj v dobo sokolstva, delujejo danes naslednja telesnovzgojna in športna društva: TVD Partizan v Postojni, Planini, Hruševju, Preslranku in Pivki, strelski družini v Pivki in Postojni, z razpredeno mrežo strelskih sekcij po vsej kotlini, nadalje pa še nogometno, planinsko in teniško društvo ter Aero klub v Postojni. Rezultati dela v vseh teh društvih, razen v dveh ali treh. kažejo siccr, da so agilni delavci na področju telesne kulture storili v preteklih letih vrsto naporov v smeri približevanja telesne vzgoje in športa najširšim plastem prebivalstva lega področja, vsekakor pa je umestno naglasiti, da Romunska skupnost ni vselej vrednotila njihovih prizadevanj z enakimi ali vsaj podobnimi merili, kot je vrednotila prizadevanja društvenih delavcev z ostalih področjih našega javnega življenja. Prav to dejstvo je imelo za posledico, da smo nekatere pereče probleme s področja telesne kulture v postojnski občini neredko-kdaj zapostavljali. Udeleženci nedeljskega posvetovanja so v razpravi nanizali vrsto takšnih primerov, pozitivno pa je — in to daje posvetovanju tudi največjo vrednost.! — da so cb navajanju vsakega takšnega primera, nakazali vzporedno tudi najlažjo pot za njegovo postopno rešitev. Zanimivo je, da je razprava le po- redkoma posegla v kaj aktualno področje naše telesne kulture, namreč v področje množičnosti. Dlskutanti so so verjetno namenoma dalj časa zaustavljali ob razpravi o stanju že obstoječih športnih objektov in potrebi po graditvi novih, toda cenenih, ter ob dokumentiranju neznosnih finančnih razmer v svojih društvih, meneč, da je v takšnih pogojih skoraj nemogoče napraviti kaj več za propagando množičnosti telesne kulture. V zvezi s tem je posvetovanje rodilo tudi naslednje konkretne pobude: Prvič, pri Občinskem svetu za telesno vzgojo naj se kar najhitreje formira sklad za finansiranje potreb telesne vzgoje in športa. Sredstva sklada naj se zbirajo iz proračunskih sredstev, iz prispevkov gospodarskih organizacij in dela davka na alkoholno pijače. Del sredstev sklada naj so troši za vzdrževanje in graditev športnih objektov, drugi del pa za tekoče potrebe društev. Drugič, vprašanju športnih objektov, reprezentativnih in improviziranih, bo treba posvetiti večjo skrb kot doslej. Zato naj Svet za telesno vzgojo takoj pristopi k izdelavi načrta za ta dela. Pripravljenost mladine, da večino del opravi s prostovoljnim delom, je treba pozdraviti, hkrati pa takoj pristopiti k organizacijskim pripravam, ki naj bodo temeljite. Tretjič, nezadostno sodelovanje med športnimi in telesnovzgojnimi društvi v občini je treba izboljšan. Ker se pogoji za združevanje teh društev trenutno še nedozoreli, je tem bolj čutiti potrebo po močnem lcoordinativnem organu. Udeleženci posvetovanja so mnenja, da mora to vlogo odigrati Svet za telesno vzgojo. Nedeljsko posvetovanje v Postojni je načelo še vrsto drugih vprašanj in problemov. Razprava na njem je bila temeljita, brez dvoma pa bodo misli in številne pobude telesnovzgojnih in športnih delavcev postojnske občine, izrečene na posvetovanju, porodile sadove le tedaj, če bomo bolj kot doslej doumeli ogromen pomen, ki ga ima telesna kultura za zdravje naroda in če bomo v tem spoznanju pripravljeni ji nuditi večjo moralno in materialno podporo kot v preteklosti. M. A. Zadnjo soboto v preteklem letu se je zbralo v mali dvorani koprskega gledališča 71 poklicnih šoferjev, 32 prosvetnih delavcev in 12 mladincev ter pionirjev na • prisrčno slovesnost, ki jo je priredil skupno s TNZ okraja Koper Svet za promet OLO Koper. Vsi ti so, nekateri v minulem letu, večina od njih pa že več let nazaj, z vso pozornostjo sledili naglo rastočemu cestnemu prometu in bodisi za volanom ali z vzgojo mladine ter odraslih posredno ali neposredno vplivali, da je v koprskem okraju prometnih nesreč vedno manj. PODLISTEK ZA NAŠE LJUBITELJE NOGOMETA Eden najboljših slovenskih nogometnih sodnikov Lado Maccorati je napisal nekaj zanmivih ugotovitev o sodnikovem vplivu na razvoj in kakovost nogometa. Nekaj izvlečkov bomo objavili v nadaljevanjih, ker menimo, da s tem ne bomo koristili samo nekaterim manj izkušenim sodnikom v koprskem okraju, ampak tudi številnim obiskovalcem nogometnih tekem. Marsikatera opazka gledalcev gre namreč na račun neznanja ali slabega poznavanja nogometnih pravil! ■NI nova trditev, da morejo sodniki s svojimi odločitvami posredno ali neposredno vplivati na razvoj in kakovost nogometa. Ta trditev, ki je v svetovnem merilu kategorična, velja še prav posebej za naše razmere. Sodniki sicer to dejstvo radi zanikajo s trditvijo, da s samim sojenjem ne morejo vplivati na razvoj in da s svojimi priporočili pri trenerjih in drugih nogometnih strokovnjakih nalete na gluha ušesa. Zal je res tako! Vse premalo se namreč sodniki udej-stvujejo v nogometnih odborih in ko-mis.jah. čeprav imajo največ praktičnih Izkušenj. Mnogokrat so nezaželeni Iz preproste »napake«, ker so pač »sodniki«. Ne glede na vse to pa se morajo sodniki zavedati, da je sojenje tekme v neposredni zvezi z razvojem In napredkom nogometa pri nas. Na sodnikovih odločitvah na igrišču mnogokrat slone sklepi trenerja o sistemu igre njegovega moštva ter njegove taktične zamisli, Zato se morajo sodniki prizadevati, tla dosežejo ENOTNI KRITERIJ za obravnavo dogodkov na igrišču ter da se v poln! meri zavedajo odgovornosti in posledic. V tej smeri mora delati sodniška organizacija in se truditi posamezniki. Sodniško delo ni lahko. Odgovoren je za red na igrišču, za izvajanje pravil, za športne odnose, za fair play in še za polno drugih stvari; hkrati po. mora biti neopazen, skromen, pošten, objektiven in odločen. Sodnik mira biti človek z močno voljo, z ljubeznijo do športa in z objektivno razsodnostjo. ZNAČILNOSTI MODERNEGA NOGOMETA Po svetovnem prvenstvu na Švedskem smo mnogo slišali o modernem nogomelu. Razpisali so se časopisi, razpravljali so na seminarjih, tečajih, na nogometnih forumih in drugod. Splošen vtis je bil, da moderni nogomet že vsi poznajo in da jo to nekaj samo po sebi umevnega. Pa vendar, če si kakšnega udeleženca finalnega srečanja v Stockholmu vprašal, naj ti pove definicijo modernega nogometa, ni znal nobeden ločno odgovoriti. Rekli so sicer: moderno igrati se pravi, igrati lepo in koristno, toda kako to doseči, ni nobeden vedel povedati. Scle po daljših razpravah na mednarodnih konferencah in seminarjih so strokovnjaki nekoliko bolj določno definirali pojem modernega nogometa, Navedli so štiri glavne kom- ponente: brzina, ostrost, taktična domiselnost in rulina. Vse te sestavine so obstajale že v tako imenovanem klasičnem nogometu. Toda razvoj nogometa je oplemenitil taktiko, povečal hitrost igranja in postavil mejo med ostrostjo in surovostjo. To pa je tudi vse! Cc so se trenerji In igralci spoprl-jaznili z načeli modernega nogometa. no bi bilo prav. če bi se sodniki držali sistema sojenja, kakršen je bil v dobi klasičnega nogometa. Žal pa so sodniki zaostali za razvojem in posledice so se pokazale tudi pri sojenju tekem svetovnega prvenstva. Prav za naš nogomet lahko rečemo, da jo zaostal med drugim tudi zaradi tega, ker so sodniki s svojim sojenjem zavirali razvoj. Posamezni sodniki so sodili tekme ležerno, trgali igro za vsako malenkost, niso upoštevali prednosti, dejanski Igralni čas je bil krajši, naši igralci so se bali ostrosti, kar vse je povzročilo, da smo v svetovnem merilu zaostali v kvaliteti. Rekli smo tudi, da se je v modernem nogometu povečala brzina, torej bi se morala povečati tudi brzina sodnikov. Na žalost pa moramo ugotoviti, da do tega ni prišlo Iz preprostega, razloga, ker sodniki niso bili za tekmo kondicijsko pripravljeni. Sodnik se mora za tekmo prav tako vežbati kot igralci, kar pomeni, da mora vežbati teke, skoke, hitre obrate itd. Sortnišlce organizacije č.-vka torej odgovorna naloga: organizirati obvezen trening za sodnike in jim pri tem nuditi vso pomoč, da se fizično pripravijo. (Nadaljevanje sledi) Predsednik okrajnega sveta za promet Franc Pečar in šef prometnega odseka okrajnega tajništva za notranje zadeve Lojze Stritof sta navzočim prikazala pomembno prizadevanje vzornih in vestnih šoferjev ter vzgojiteljev mladine za utrjevanje cest-no-prometne varnosti, kakor tudi veliko vlogo uveljavljanja preventivnih mer za manjšanje prometnih nezgod. Tolmačenja, kako nujna je samodisciplina na cestiščih in prepričevanje, da nagli razvoj prometa zahteva vedno večjo pozornost, so namreč bolj učinkovita kot izvajanje ostre kaznovalne politike. Na tej svečanosti sta tudi načelnik TNZ za okraj Koper Bojan Bunc in zastopnik republiškega sekretariata za notranje zadeve Drago Suhi izrekla vsem navzočim zahvalo za prizadevnost pri krepitvi cest-no-prometne varnosti, nato pa je predsednik sveta za promet Franc Pečar podelil poklicnim vozačem plakete ter značke vzornega vozača v okraju Koper, prosvetnim delavcem pohvalne diplome, mladincem in pionirjem pa posebne nagrade,' ki jih je poklonil republiški sekretariat za notranie zadeve. ker so napisali najboljše sestavke o prometu in njegovi varnosti. S AH BREZ SPREMEMB V VODSTVU TURNIRJA V osmem kolu šahovskega turnirja za prvenstvo Kopra je Jev-nikar premagal Klajnščka. Ger-želj Božiča, Omladie Oblaka, medtem ko se je partija 2ekar— Kovač končala neodločeno, V vodstvu je še zmeraj Zavec s 6 točkami in eno prekinjeno partijo. Omladie ima 5 točk in dve prekinjeni partiji, Renko, Habič in Gerželj po štiri točke in pol, Verk pa štiri točke. Turnir igrajo vsak ponedeljek in četrtek od 19.30 dalje v igralni sobi hotela Triglav v Kopru. ŠPORTNIK! IN TELOVADCI SE PRIKLJUČUJEJO PROSLAVLJANJU 40-LETNICE USTANOVITVE KPJ — TUDI ŠPORTNIKI IN TEL Poslednji pelješki prapori Na Daljnem vzhodu so več v vojni kot t» miru. Vsa LR Kitajska je mobilizirana in povezana v tako imenovanih ljudskih komunah — polvojaških formacijah, ki se lahko vsalc trenutek spremene v vojaške. V pravi vojni pa je miniaturna formoška Kitajska »generalissima« Cang-kajška, kjer so vsi za orožje sposobni moški dejansko mobilizirani. Na sliki sta dva Čangkajškova pomorska diverzanta, tako imenovani žabi«, pri vajah na otočku Kinmcn pri Formozi »Zaščitnik portugalskih raziskovani« 61ovlt| dubrovni.škl republiki Je spodrezal nit življenja Napoleon leta 1806. Postala Je sestavni del njegove Ilirije z flavnlm mestom LJubljano. Kasneje Je pripadla pod avstrijsko cesarstvo. Pod Dubrovnik Je spadal tudi polotok Peljcšac, domovina odličnih pomorskih kapitanov. In ti se tudi pod avstrijsko ▼ ladavino niso mogli ločiti od etaroslavne dubrovniške za-sU*e w*. Blaž«. Takoj ko so Ne bo mogla odgojiti vseh. Prekrasna irska seterka, ki jo kaže gornja slika, jc — neverjetno, toda resnično — pred dnevi povrgla kar šestnajst mladičev! Najmanj polovico jih bo treba odgojiti umetno. Pasji fenomen živi v Palertnu na Siciliji v Italiji tzplull iz domačih voda. so avstrijsko zastavo zamenjali s staro dubrovniško. Avstrija Je te zastave plenila, tri pa so se iz onih časov le ohranile: ena je v dubrovnlškem muzeju, druga v bližnji Dubrovački Ri-jeki, tretja pa Je dedna last neke splitske rodbine. Rešil jo Je nekdanji pelješki kapitan Ante Skorič (umrl 18G2). Dolga je bila tri, visoka dva metra. Ker so ji bele robove kasneje odrezali, obstaja le še podoba dubrovnlškega zaščitnika v škofovskem ornatu z maketo mesta Dubrovnika v roki, Da-siravno je zastava stara skoraj dve sto let, so njene barve ohranjene odlično. Častitljiva starina bo odlična pridobitev mladega pomorskega muzeja v Oreblču na Pelješcu. KELTI SO PREDELAVAH STEKLO Severno od Alp so steklo že predelavah, preden so Rimljani pri nas vpeljali to umetnost. Dokaz so kepe surovega stekla, ki so jih našli pri izkopavanju najpomembnejše keltske mestno utrdbe v Srednji Evropi, opplduma pri Man-chingu ob Donavi na Zg. Bavarskem V tem keltskem mestu je ugasnilo življenje leta 15 pred n. št., ko so ga zavoje-vall Rimljani. NYLONSKI TANKER Angleži so zgradili prvi tanker iz nyIona in sintetičnega kavčuka. Dolg Jo 30 m in lahko prevzame 40 ton nafte. Gibčni tanker se uspešno upira vsem navalom morja. Prvi poskus jc popolnoma uspel. Tanker Je usidran v luki Southampton. Na osmi liniiji leningrajskega tramvaja so pred dnevi uvedli poskusno obratovanje brez sprevodnikov. Za listke skrbijo posebni avtomati, na katerih je napisano: »Za prehod spustite v blagajno 30 kopejk in vzemite listek«. Kako se bo zadeva obnesla, bo pokazala praksa POMORSKI DR2AVI BREZ MORJA To sta v Evropi poleg Švice še Češkoslovaška republika in Madžarska. 1. septembra lani so plule po svetovnih morjih pod češkoslovaško zastavo štiri ladje s 23.GG0 BRT, pod madžarsko zastavo pa šest ladij s 5477 BRT. Ta častni vzdevek si Je pred pol tisočletjem upravičeno pridobil portugalski infant Henrik »Pomorščak«. Na lastne stroške je opremil štirinajst odprav za raziskovanje sve-tovnlh morij in jih poslal v neznane, neskončne daljave. 63 let star Je pred pet sto leti dovršil gradnjo prve pomorske šole v zgodovini sveta. Postavil jr je v Sagres, neposredno ob : cu St. VIncenta na Jugu Portugalske. Zbral je najboljše arabsko in židovske zvezdo-slovce, da so tam poučevali LIBERTY LADJE Med drugo svetovno vojno so ZDA zgradile med ostalim tudi 2500 tako imenovanih Libert y-ladlj (ladij svobode!, ki so se jih kasneje posluževale vse njihove zaveznice in ki še danes v veliki meri kri-žarijo po vseh morjih sveta. Prvo so zgradile koncc septembra 1941. torej šc preden so jih Japonci z nenadnim napadom na Pearl Harbor po tcgnlli v vojni metež. Dobila jc ime PATRICK HENRY. Polnih 17 let Je opravljala svojo dolžnost, nemalo burnih doživetij ji je pripomoglo k prezgodnjemu koncu. Pred dobrim mesecem je romala mod staro železo, prva svoje vrste. OD KOD IME JANUAR? Januar, prvi mesec v letu, je dobil svoje ime po starorimskemu bogu Janu-5u, gospodarju sončne poti, bogu vseh časov in začetka leta. »Janusova glava« ima dva obraza. Eden je star in se ozira nazaj v pretekle dni, drugi je mlad s pogledom, usmerjenim naprej, da bi razkril bodočnost. Tako je »Janus« postal znamenje »časa«. umetnost plovbe po zvezdi Se-vernici In kompasu. V Lizboni je ustanovil tudi matematično in teološko fakulteto, kar vse ga je finančno malone uničilo. Na pragu velikih pomorskih odkritij, ki so povezana z imeni Krištof Kolumb, Vasco da Gama in drugimi, je Henrik Pomorščak s svojim izrednim prizadevanjem in znatnimi žrtvami brez dvoma mnogo pripomogel h kasnejšim velikim uspehom Portugalcev in Spancev onstran širnih oceanov. Slika kaže Marilijn Monroe v sceni si-ojcga najnovejšega filma »Nekomu priji toplo«. O igralki te dni veliko govore r zvezi z njenim drugim splavom. Zel* rada bi namreč postala mati in pravi, da se kljub nasprotovanju narave ta/ svoji veliki želji ne b# odrekla — Franček, nehaj že, raj si slabši kot otrok! t.. «H i,. ly-C-.V, ■ »,» I ' ---www—«-r „.. .... T-T^-TT—' . T, .. . - fe. . • • - > - - '1 *. - . - -T*. ■ - *■ — • —/* • A-.- "-.v •-•••"ivurv^s: Slika kaže, kako vleče plug traktor brez vodnika. To je v Sovjetski zvezi, kjer sta traktorist Ivan Grigorijevič Loginov in inženir Arkadij Fcdorovič Golubjcv skonstruirala in izdelala traktor brez šoferja. Svoje poskusno delo je traktor dobro opravil: na sovhozu »Sakat« v Pavlodar-ski oblasti ter na kazahski poskusni traktorski postaji je izoral brez vodnika 447 ha zemlje. Ko bodo odstranili še nekatere pomanjkljivosti, bodo take traktorje začeli serijsko izdelovati Jack JícmdxHX: 31 »Kajpada,« je odgovorila Lucija. »In šc kakšno zlato! Malo takega na svetu. Potipljite ga no!« Položila niu je rumeno kepo v roko. Pa starcu je bilo le malo do zlata. »Koliko jc bilo v teh krajih razne kožuhovine,« je tožil, »preden so se priklatili ti vražji rudarji in pregnali žival.« Vrata so se odprla in vstopil je Breck. »Tako,« jc rekel, »mi štirje smo edine žive duše, ki so ostale v naselbini. Do Stcvvarda jc štirideset milj in še to po bližnjici. Najhitrejši med njimi bo potreboval nič manj kot pet ali šest dni, preden se bo vrnil. Toda kljub temu je čas, da jo odkuriš.« Breck je potegnil svoj lovski nož in prerezal Dimaču rezi ter se pri tem ozrl proti ženski. »Upam, da ne boste nasprotovali,« je rekel pomenljivo. »Le brez skrbi boilite in ne brigajte se zame,« jc odvrnila Lucija. »Če mislijo, da ne smem glasovati za obtoženca ali proti njemu, mu tudi ne smem braniti, da ubeži.« Dimač jc vstal in si začel drgniti zapestja, kjer so au bile vezi ustavile krvni obtok. »Pripravil sem vam vse potrebno,« je rekel Breck. »Živil za deset dni, odeje, vžigalice, tobak, sekiro in puško.« »Zdaj pa le hitro, ga jc spodbujala Lucija. »Kar pot pod noge in bežite, kar vam sapa ila.« »Preden grem,« je rekel Dimač, »si bom pošteno dušo privezal. Potem pa ne pojdemo po Mc Questionu navzdol, ampak navzgor. Preiskal bom dru^i breg. Najti moram pravega morilca.« Model športnega stadiona in operne hiše hkrati v Pittsburgu (ZDA). Stadion lahko sprejme dvajset tisoč gledalcev. Njegova največja posebnost je v tem, da ima premično streho. Kupola je sestavljena iz osmih delov, od katerih jc šest gibljivih, dva pa ne. Šest gibljivih se s pritiskom na gumb po potrebi lahko odpira in zapira. I Streha je napravljena iz nerjavečega jekla. Na sliki je levo odprt stadion, desno pa pokrit, ko se streha zapre Šesto poglavje TEKMA ZA ŠTEVILKO TRI »Zbaši se no v tisto praznično obleko!« Cok je opazoval svojega prijatelja s hlinjeno nejevoljo. Dimač, ki je zaman poskušal »gladiti gube na hlačah, ki jih je pravkar nadel, se je čutil užaljenega. »Ce pomislim, da si kupil obleko iz druge roke, moram priznati, da ti lepo pristaja,« je nadaljeval Cok »Koliko si dal?« »Sto petdeset. Mož je bil skoro moje postave. Dejal sem, da cena ni pretirana. Kaj ti pa ni všeč?« »Komu? Meni? Saj nisem nič rekel. Hotel sem samo povedati, da se čisto dobro prilega mesojedcu, ki je priplaval v Dawson na skladu ledii, brez živil, z enim samim parom perila, z enim samim parom mokasinov in v hlačah, ki so bile, kakor bi jih bili božji mlini premleli Posebno spredaj se mi zdiš zelo ,nobel'. No?« »Kaj bi pa zdaj spet rad?« je vprašal Dimač nejevoljno. »Kako ji je pa ime?« »Ne boš, prijatelj. Kar pusti to. K polkovniku Bowie sem povabljen na kosilo, če že hočeš vedeti. S tabo, Čok. je nadloga. Že vidim, da te obhaja zavist, ker sem samo jaz povabljen v boljšo družbo, ti pa ne.« »Ali ne boš malce prepozen?« je vprašal Cok. »Kako to?« »Prepozen za kosilo. Preden boš tam, bodo že tc-čcrjali.« Dimač je pravkar hotel odgovoriti tovarišu z okrutno premišljeno zbadljivostjo, ko je opazil v njegovih očefi hudomušen plamenček; zato je brez besede nadaljeval svoj posel in s prsti, ki niso imeli niti sledu več nekdanji gibčnosti, poskušal zavozlati pentljo pod ovratnikom svoje mehke srajce. »Zakaj sem le poslal vse svoje naškrobljene srajc« v pralnico?« je sočutno mrmral Cok. »Lahko hi ti en» posodil.« Dimač se je začel mučiti s čevlji. Volnene nogavice so bile predebele, da bi jih stlačil vanje. Proseče se j« ozrl v Coka, ki je zmajal z glavo. »Ubogajte me in bežite doli po Stewardu v dolino Yukona,« je ugovarjal Breck. »Ko se ta drhal vrne, bo pisano gledala.« Dimač se je nasmejal in odkimal. »Kam bi hodil iz te dežele? Navezan sem nanjo. Našel sem Jezero presenečenja. Od tam je zlato, ki ste ga videli tamlc na mizi. Vzeli so mi tudi pse, pa bi jih rad dobil nazaj. Sicer mc pa moj načrt ne more varati. Na nasprotnem bregu je skrit nekdo, ki bi bil kmalu postreljal name vse svoje naboje.« Cez pol ure je stal pred njim pladcnj s poštenim kosom losje pečenke. Pravkar ko je hotel iz velikega lonca srebniti kave, ga je odstavil in planil pokonci. On jc prvi zaslišal glasove prihajajočih. Lucija jc odprla vrata na stežaj. »Dober dan. Špike; dober dan, Metod,« je pozdravila dva od nog do glave injasta moža, ki sta se sklanjala nad bremenom, ki jc ležalo na saneh. »Pravkar sva prišla od zgornjega taborišča,« je rekel eden izmed njiju, ko sta opotekajo se vstopila skozi vrata z nekim v kože zavitim predmetom, s katerim sta neobičajno rahlo ravnala. »Tegale sva našla po poti. Menda bo kmalu po njem.« »Položita ga tja na zadnjo ležnico.« je rekla Lucija. Nato jc razgrnila kožuhovino in odkrila obraz, ki so ga bile same velike, srepe, črne oči. Koža, od mraza pótenmela in od ozeblin razjedena, jc bila togo napeta čez kosti. »To je pa Alonzo!« jc vzkliknila. »Ti uboga, sestradana reva!« »Mož z drugega brega,« je Dimač polglasno dejal Brccku. »Našla sva ga, ko je plenil skrito zalogo živil, ki jo je najbrž napravil Ilarding.« je pojasnjeval eden od pri-slecev. »Jedel jc moko iz vreče in zmrzlo slanino. ICo sva ga dobila, je cvilil pol prase. Poglejte ga no! Sestradan je do smrti in ni ga mesta na njem, ki ne bi bilo ozcblo. Zdaj zdaj se bo stegnil.« Ko so pol ure pozneje mrtvecu na postelji potegnili kožuhovino preko obraza, se je Dimač obrnil k Luciji »Ako vam ni neljubo, gospa Pcabod.v, spočite mi še eii kos tistega stegna. Le na debelo ga odrežite in čisto narahlo ga spccitc. Veste, sem pristen mcsojedcc.«