-ufc '.tuV      Možatost.     ['s'\^U',\l^.'ri
x ri nekemu polku jebil za bobnarja šu mlad dečko. Lepega dne mu reče desetuik, naj popije kozarček ruma. Deeek pa je rekel. da ne pije opojnih pijač. Desetnik je dalje govoril: ^Danes moraš piti, ko si ves dan bobiial in korakal, danes se ne smeš braniti.« Deček pa je bil Šc vedno trden in se ni vdal prigovar-janju. Desetiiik se je medtem obrnil na majorja: »Naš bobnar uoce piti ruroa, iz njega ne bo ziikoli dobe» vojak.« >Kako to,« se je delal major hudega naprara dečku, ti nočeš izpolniti povelja svojega prcdpostav-ljenega?« Deček je hrabno odgovoril: sGospod, nikoli še niseni odpovedal pokorščiue in trudil seni se, da sem vse svoje dolžnosti redno izpolujeval. Toda ruraa ne bom pil, ker bi mi to Škodilo.« ^Dobro«, rece major s strogiin glasom, da bi ga preizkusil, »zdaj ti uka-zujem jaz, pij rum! Dobro veš, da je kazen za nepo-slusnost sinrt pred puško!« Deček je zdaj uprl svoje jasnc modrc oči v častnika: »Gospod! Moj oče je umrl za pijauostjo. Preden stim vstopi! v vojaško službo. sem obljubil svoji materi, da ne bom spil niti kapljice ruma in zdaj hočem držati bese<lo. Žal mi je, du oe inorem izpolniti vašega povelja. Rajši me kaznujte, kakor da bi inoral žaliti svojo mater in prelomiti ob-ljubo, ki sein ji jo dal.« — Major in vsi častniki so maJtega junaka  pohvalili in ga odslej  Tisoko cenili.