K, K. U UoANWALISUHAN MAKBUfUJ
j " ^arn 1G ep 1913
it .,„./.. Beilagen
¡Št. 42.
Maribor, dne 16. oktobra 1913,
List ljudstvu'v pouk in zabavo.
3«>ui 1« vsak četrtek In velja s poitnino vred in v Mariboru ■ poSiljaajesi na dom rt oeio teto 4 K, pol leta t K in sa fetrt teta 1 K. Naročnina za Nemčije 5 k, za druge izvena vstrijsk r fieiele 6 K, Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravniitvo -SloveHskega Gospodarja* v Mariboru. — List se dopcii')» do odpovedi. — Udje „Katoi ■ tiskovnega druitva" dobivajo list brez posebne naročnin«. — Posamezni listi stanuje 10 vta. — Uredništvo: Keročka cest« Itev. 5. — Rokopisi se ae vračajo. — Upravnliltvo: Koroški
cesta štev. 5, vsprejema aarofeino, inseraie in reklansaelje. Za tassrate se plačuje od eoostopne petitvrste za enkrat IS vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 -Ha. Za večfcrstee oglase primeren popust Insersti se sprejemajo do torka opoldne. — Nt
zaprte rekiaawcij« so poštnine proste.	____
Današnja številka obsega 10 strani in Gospodarske Novice
Somišljeniki!
Ha delo sa „Slov. Gospodar a"!
--^Hg-—
Na Dunaju so Bklenili zavedni pristaši krščansko-socialne stranke, da bodo cel mesec oktober agitirali od hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja za razširjanje katoliikih časnikov. Učeni gospodje, delavci in obrtniki so te dni na delu za katoliško časopisje. Že pr«l teden so pribor 11 ti vrli možjo n d 3008 novih naročnikov za dunajsko katoliške liste. Krščanski možje cesarske«a Dunaja dobro vedo, da je v katoliškem duhu pisano časopisje najboljše orožje zoper naše nasprotnike. SKatoliš&l Oovenci, posnemajte katoliške Dun»jčane!
Z muogih strani se nam poroča, da se še dobi veliko naših ljudi, ki bi se radi naročili na naš list, pa si ga sami no utegnejo ali pa ne znajo naročiti. Takim in enakim našim ljudem naj zopet priškočijo na pomoč naši somišljeniki ter nareče zanje „Slov Gosp^d^rje". In da jim bo delo tem bolj olajšano, do olimo sa.itemu novemu na^oontku ki bo že sed'-) p sčai ,Slov. Gos od«r-■a" v inesiiu 4 kron za leto 1914. da bo dobil še vse šteoiike ie< ofioga leta sast.;ni Naročnina 4 krone, ki se pošlje pred novim letom, se bo vsakemu novemu naročniku vpisala v dobro od novega leta naprej — tako, da bo dobil številke, ki še bodo izšle do novega leta, povrh. Kolikor prej si torej kdo na novo naroči naš li it, tem več številk bode dobil zastonj.
N» delo t e} ?a naš list, d* ga z pet razširimo med 4000 novih naročniku, kakor lani.
„Beg iz stranke".
Pred kratkim so se zbrali liberalni generali in podgenerali slovensko liberalne stranke v Celja in tamkaj so se tolažili tudi s tem, da slovensko ljudstvo beži iz Slovenske Kmečke Zveze. Ta vest je prišla nenadoma in nepričakovano v javnost. Vse se je vprašalo: V katerem okraju beži ljudstvo iz Kmečke Zveze, zakaj beži in kam beži? Da ne beži v liberalno stranko, je pač vsakemu znano, kajti ta stranka vedno bolj hira. Tudi vzroka, zakaj bi naj bežalo, ne more nihče uganiti. To je skrivnost liberalnih voditeljev. In v katerem okraju se vrši beg iz stranke? Na to vprašanje smo pač izvedeli za točen odgovor, toda razloček je le ta, da se beg ne vrši iz naše stranke, ampak iz liberalne stranke v našo Slovensko Kmečko Zvezo. Zgodilo se je to v ormoškem okraju.
V ormoškem okrajnem zastopu so dosedaj gospodarili liberalci, imeli so v njem večino. Pretekli teden je bila nova volitev za ormoški okrajni zastop. Slovenska Kmečka Zveza je stopila organizirana na plan ier zmagala v veleposestvu in v kmečkih občinah z vsemi svojimi kandidati. Liberalci so propadli, kajti pri njih se je izvršil „beg iz stranke".. Niti sladke obljube niti hude grožnje niso nič pomagale» Liberalni „voditelji" so ostali sami, generali brez armade. Izid volitev v ormoškem okraju je povzročil v liberalnih vrstah veliko potrtost, v vrstah kmečke stranke pa veselje in navdušenje. Slava značajnim možem, ki so brez strahu in samozavestno sledili slovenski kmečki zastavi.
Govori se, — dosedaj, ko to pišemo, še nimamo dokazov v rokah — da bodo dali liberalci za Kmečko Zvezo po svoje odgovor. Preprečiti baje hočejo, da bi prišli kmetje do krmila v okrajnem zastopu. Središče, ki voli kot trg posebej, baje noče izvršiti volitve svojih zastopnikov za okrajni zastop. Na ta način se hoče povzročiti, da se okrajni zastop ne bo mogel sestaviti in delovati. V ormoški okraj bi potemtakem dobili komisarja. V boju med Slovenci in Nemci je bilo to o-rožje dosedaj znano, toda da bi bratje bratom, ki so drugega strankarskega naziranja, ne pustili do krmila v okrajnem zastopu, to je iznajdba liberalcev. Komisar v okrajnem zastopu bo gotovo zelo ljub Nemcem, Slovenci pa s komisarijatom ničesar ne pridobimo.
Ne imelo bi seveda nobenega uspeha, ako bi hoteli dajati liberalcem dobre nasvete. Vsaka stranka misli s svojo glavo. Toda poznamo slovensko kmečko ljudstvo in vemo, kako bo odgovorilo na najnovejši napad liberalcev na samoupravne pravice kmečkega ljudstva. Odgovorilo bo „z begom iz liberalne stranke". Vsaka stvar ima torej tudi svoje dobrt, strani.
Štajerski deželni zbor.
V petek, dne 10. oktobra, se j® sešel štajerski deželni, zbor h kratkemu zasedanju, v katerem se naj reši oni delovni načrt, o katerem smo ž« govorili v
/adnji številki našega lista. V začetku prve seje je izjavil načelnik Slovenskega kluba, dr. Korošec, da vsled izpremenjenega položaja slovenski poslanci u-maknejo one predloge in interpelacije, ki še niso i v zadnji seji. deželnega zbora pred poldrugim letom prečitani. S tem se namreč omogoči posvetovanje o onih predlogih, ki so jih za to zasedanje predlagali z ene strani Slovenci in z druge Nemci ter so zedinili, da si ne delajo pri rešitvi teh predlogov takih težav, kakor jo bila obštrukcija.
Takoj v prvi seji so se socialnodemokraški poslanci dr. Schacherl in Resel ostro obračali proti nemškim nacionalcem. češ, da so sedanje kratko zasedanje drago odkupili Slovencem in jim morajo plačati visoko odkupnino. Slovenci dobijo meščansko šolo, gospodinjsko šolo, cestne doneske in brezobrestna posojila za vinograde. Te napade so dosedaj v vsaki seji ponavljali, kadarkoli se jim je nudila za to priložnost.
Na mizi deželnih poslancev ležijo že v istini tudi oni predlogi, ki zanimajo slovensko spodnještajer-sko ljudstvo, to so: deška meščanska šola v Žalcu, gospodinjska šola v St. Juriju ob južni železnici, brezobrestna vinogradniška posojila in izplačilo cestnih doneskov.
Liberalni listi pišejo, da so slovenski poslanci za imenovane pridobitve opust.li za vselej obštrukci-jo. To je krivo. Obštrukcija je opuščena samo za 10-dnevno zasedanje. . Slovenski poslanci vedo mnogo boljše nego liberalni listi, da je Še mnogo stvari urediti med Slovenci in Nemci. Ako se te preporno točke ne uredijo, potem seveda ne bo miru; ako se uredijo, potem smo itak tudi Slovenci zadovoljni in mirni. Potem bo deželni zbor lahko delal. Toda nespametno bi bilo, ako bi slovenski poslanci ne spravili že tega na varno pod streho, kar so že pridobili.
Slovenski poslanci so stavili v tem zasedanju že te predloge: Poslanec dr. Benkovič in tovariši predlog glede ustanovitve rudarske šole v Trbovljah; dr. Benkovič in tovariši interpelacijo glede zgradbe novega uradnega poslopja v Brežicah. Poslanec Oz-mec in tovariši predlog, naj se pri razdelitvi draginj-ske doklade in poznejši regulaciji učiteljskih plač jemljejo v poštev tudi kateheti. Dr. Verstovšek in tovariši predlog, naj se podele podpore po toči in uimah o-škodovanemu prebivalstvu v marenberškem, slovenje-graškem in šoštanjskem okraju. Poslanci Pišek, dr. Benkovič in tovariši predlog radi olajšave za podelitev koncesij za zidarje, tesarje, kamnoseke in studen-čarje na deželi; poslanca Pišek in Novak predlog, da se posestnikom v konjiškem in mariborskem okraju po toči, povodnji in ogreih oškodovanim, podeli deželna podpora in se jim tako v njih bedi pomaga.
Za deželnega odbornika je bil v soboto, dne 11. t. m., na mesto umrlega Robiča izvoljen dr.Verstovšek. V ponedeljek, dne 13. oktobra, se je predložilo deželnemu zboru poročilo deželnega odbora o ustanovitvi novih meščanskih šol, med katerimi je tudi nova meščanska šola v Žalcu, in sicer s slovenskim učnim jezikom, in o ustanovitvi slovenske gospodinjske Šole v St. Juriju ob južni železnici. Obe poročili sta se izročili pristojnemu odseku. Poročilo deželnega odbora glede brezobrestnega posojila 100.000 K za vinogradnike, ako da država enako svoto, se izroči finančnemu odseku.
Politični ogled,
-	Finančni minister Zaleski je že od lanske pomladi bolan, a je svoje posle kljub temu opravljal, sedaj pa zdravnik zahteva, da mora Zaleski popolnoma počivati. Zaleski je zato vložil prošnjo za odstop; ministrski predsednik Sturgkh je pa cesarju predlagal, da naj Zaleski ne odstopi, marveč da naj se mu* dovoli dopust za nedoločen čas in da naj posle finančnega ministrstva vodi oddelni načelnik tajni svetnik dr. baron Engel pl. Mainfelden. Gesar je dne 8. t. m. z lastnoročnim pismom ugodil Stiirgkhovemu predlogu.
—	Kracjskl defcelnl zbor. Ob koncu proračunske razpravo so dobili liboraloi od govornikov večine tako močne udarce, d* bo kar utihnili. Liberalec Reis-ner je oSitai S. L. S., da je nasprotnica gole. Poslan-
ci Jarc, dr. Zajec, Jaklič in dr. Lampe so pa dokar zali liberalcem, da je S, L. S. v par letih storila več za ljudsko izobrazbo in šolstvo kot liberalci celih 20 let. Posebno ostre besede so padalo na liberalno uči-teljstvo glede šolske vzgoje otrok. Liberalni poslaneo Ribnikar se je v tej seji tako obnašal, da ga je zbornica izključila za 3 seje. Prav dobro ie govoril glede na izboljšanje učiteljskih plač poslanec kmet Drob-nič, ko je rekel med drugim: „Mislim, da kot kmet in župan poznam ljudstvo. Naše ljudstvo je pošteno in večkrat se je že med ljudstvom govorilo, da Je uči-teljstvo res preslabo plačano, ali žalibog je težko pomagati. Ljudje, oziroma stariši, ki daio učiteljem svoj najdražji zaklad, svoje otročiče, pravijo: „Mi smo pripravljeni dati, kar imamo, ampak učiteljstvo, kateremu izročamo svoje otroke, mora biti popolnoma nepokvarjeno in ne liberalno ter mora izpolnjevati svoje dolžnosti v vsakem oziru in nam dajati dober vzgled v vseh stvareh. (Veliko odobravanje in pritrjevanje.) Želim, da bi se učiteljstvo, ki je velikega pomena za naš narod, enkrat spametovalo, in vas zagotavljam, da bomo mi starši, kateri vam izročamo svoje otroke, radi dali, kar imamo." — Proračun se je nato sprejel v celoti kakor ga je predlagal deželni odbor. — V seji dne 9. t. m. se je obravnavalo razne manjše gospodarske zadeve. Posebno važna pa so določila lovskega zakona, ki so se sprejela v tej seji. Po par. 56 je določeno, da se sme v občinah, v katerih se posebno neguje vinstvo, sadjarstvo in zelenjadarstvo, ako to sklene nadpolovična veČina občinskih odbornikov, zajec zatreti. Zakon vsebuje še več manjših določb, katere dajo občinam večjo pravico glede lova. Deželni' zbor je v tej seji naročil deželnemu odboru, naj glede iztirjevanja brezobrestnih posojil vinogradnikom postopa najmileje in naj se roki vračanja posojil podaljšajo. Sklenilo se je tudi, da se pozove vlada, naj podpira ustanovitev nove župnije Šiška pri Ljubljani. — Dne 10. t. m. je sklenil deželni zbor, da se občina Sp, Šiška priklopi Ljubljani, Liberalci so hudo nasprotovali tej združitvi, ker se bojijo za svoje gospodstvo na ljubljanskem magistratu. Zbornica je rešila v tej seji vse predloženo ji delo, na kar je deželni glavar dr. SusteršiČ imel zaključni govor. Omenjal je, da je deželni zbor rešil zadnja leta mnogo zelo važnih in koristnih postav in naprav. Deželni glavar ie med drugim omenil sledeče: „Zdi se mi, da je sedaj prišel čas, ko naj pridejo do besede volilci, da izreko svoje mnenje o dovršenem delu. Novemu deželnemu zboru bodi pridržano, da započeto delo nadaljuje v blagor naši domovini! Temu svojemu mnenju sem dal izraz na merodajnem mestu in mislim, da je bila današnja seja zadnja v tej pomenljivi zakonodajni dobi,** Glavar in zbornica je zaklicala cesarju „Živio!", na kar je bilo zasedanje deželnega zbora zaključeno. — Deželni zbor kranjski bo te dni razpuščen, ker mu začetkom 1. 1914 poteče njegova Gletna doba. Nove volitve se bodo vršile baje takoj po novem letu 1914.
—	Deželni zhori. Poleg Štajerskega deželnega zbora zborujejo sedaj še goriški, nižjeavstrijski in pa solnograšku Zasedanje deželnih zborov bo trajalo le do 20. t. m., ker se 21. oktobra vrši žo prva seja drž, zbora. Listi poročajo, da so se tudi stranke v tirolskem deželnem zboru pobotale ter se je posebno glede deželnozborske volilne spremembe dosegel sporazum.
—	Koroški Slovenci. Naši koroški bratje imajo dobro razvite organizacije. V političnem oziru so naši somišljeniki na Koroškem združeni v Katoliškem polit:čnem m gospodarskem društvu, katero se že 23 let krepko bori za pravice koroških Slovencev. To društvo je Korošcem to, kar je nam Štajercem Slov. Kmečka Zveza. V četrtek, dne 30. oktobra, bo imelo Katoliško pol tjo društvo v Celovcu svoj občni zbor, na katerem se bo poročalo o delovanju društva. Želimo, da bi vrlo delavno društvo vodilo naše koroške brate po poti zmage nad drznimi nasprotniki.
—	Napredek krščanske stranke na I) maju. 8. t m. se je vršila nadomestna državnozborska "volitev v drugem dunajskem okraju Leopoldstadt. Mandat je b;l izpraznjen po umorienem socialnodemokraškem poslancu Sumaierju. Volilni boj je bil silno ljut. Kandi' dat krščanskih socialcev, dr. Mataja, je dobil 7761 dasov, kandidat socialnih demokratov, Mnt;ja Elderš 5931, nemški slobodomisleo Blasel 2535 in nemški na. 'no-mlec Hafner 467 glasov ter kandidat dunajskih Cehov pa 832 glasov. Treba je torej ožjo volitve med
krščanskim socialcem in socialnim demokratom. Ožja volitev se je vršila v torek, dne 14. oktobra. O izidu poročamo mod najnovejšimi vestmi. Število glasov krščanskih socialcev se je od zadnje državnozborske volitve v tem okraju pomnožilo za 400, število social-no-demokratičnih glasov pa je padlo za celih 1600.
—	Spor mod Nemci. Mariborski nemški poslanec Wastian, znan nasprotnik Slovencev, je izstopil iz državnozborske nemškonarodne zveze, Kot povod njegovega izstopa se smatra pismo načelnika nemškona-cionalne zveze, dr. GroBa, kateri je Wastiana pošteno okaral, ker je ta na nekem zborovanju v Mariboru očital zvezi, da drži z vlado in da ne skrbi dovolj za „stiskane" Nemce. "VVastian je predsednik Siidmar-«e, GroB pa načelnik nemškega Sulferajna* Kakor se vidi, se bodo Nemci še pošteno zlasali.
—	Avstrijski poslanik v Petrogradu, grofThurn-Valsassina se je odpovedal svoji službi. Na njegovo mesto je imenovan Madžar grof Scapary, ki je bil dosedaj oddelni načelnik v zunanjem ministrstvu. Madžari zasedajo v naši državi vedno imenitnejše službe.
—	Mažarsko nasilje napram Slovakom. Ogrski ministrski predsednik Tisa, ki na Ogrskem brezobzirno zatira svobodo tiska, ter kruto preganja uradnike nemažarskih, posebno slovanskih listov, pripravlja nov boj proti Slovakom, Tisovi priganjači so si vzeli za pretvezo božjo pot Slovakov, Velehrad na Mo-ravskem, ki jo proglašajo za veleizdajo. Mažarski za-grizenci prete z novimi nasilstvi napram Slovakom in kanijo zlasti slovaška gospodarska podjetja ovirati. Tudi slovaški poslanec Juriga nima nič dobrega pričakovati, ker je vodil „veleizdajalce", kakor imenujejo slovaške velehradske romarje, na Moravsko, Madžari iščejo vzrok, da bi sploh prepovedali romanje o-grskih Slovanov na Velehrad.
—	Ogrske umazanosti. Liberalni Madžari, ki so sedaj na vladnem krmilu, uporabljajo mnogokrat svojo moč v to, da se dajo od raznih židovskih boga^ tašev podkupiti v svoje strankarske namene,. Tako o-čitajo sedaj bivšemu ministrskemu predsedniku Luka-ču, da je od neke banke dobil za svojo strankarsko blagajno zopet 154 milijona nagrade zato, da je smela banka ustanoviti neko igralnico. Tako delajo liberalci.
—	Nemški cesar na Dunaju. Listi poročajo, da obišče nemški cesar dne 23. t. m. našega prestolonaslednika na gradu Konopišt, Od tu se bo podal cesar Viljem, kakor zatrjujejo nemški listi, dne 26. oktobra na Dunaj na obisk cesarja Franca Jožeia, kar sicer prvotno ni bilo v načrtu. Na Dunaju ostane samo 1 dan, — Poljski listi poročajo, da je Viljem povodom svojega zadnjega poseta v Šleziji, karvinskemu županu na njegovo izpoved, da je v karvinskem okraju le 1980 Nemcev proti 860 Cehom in 13.500 Poljakom, odgovoril z besedami: „No, potem pa morate dobro u-dariti na-nje!" Poljski listi zahtevajo radi tega od Poljskega kluba v avstrijskem državnem zboru, naj stavi takoj v prvi seji poslanske zbornice vprašanje, če je dopustno, da tudi vladarji na avstrijskem ozem-iju hujskajo Nemce na politična nasilstva proti Poljakom.
—	Bolgarski car na Ogrskem. Bolgarski car Ferdinand biva zdaj na svojih ogrskih posestvih v Hamos-Szepesu. Naročil je svojemu dvornemu maršalu razglasiti, da ne biva tu kot vladar, marveč kot zasebnik in da bi rad živel v miru. Ferdinand se je močno postaral, brada je osivela, pozna se mu, da ga je vojska hudo postarala. V Hamos-Szepesu misli ostati več časa. Poroča se tudi, da bo car Ferdinand imenoval prestolonaslednika Borisa za generalnega nadzornika bolgarske armade; njegov namestnik bo general Sawov,
—	Zmede na Balkanu. Srbi so albansko vstajo zadušili. Zasedli so ob albanski meji vse važnejše točke. Zadnje dni se je vršilo med albanskimi in srbsko-črnOgorsKimi četami več vročih bojev. Albanci so bili povsod poraženi. — Vojna nevarnost med Turčijo in Grško še ni odstranjena. Obe državi, kakor tudi Srbija in Bolgarija, še na novo oborožujejo.
—	Volilni boj na Italijanskem postaja vedno Ostrejši, V Kataniji je nek liberalec ustrelil v. prepiru moža, kateri je delil letake za kandidata, ki je katoličanom prijazen. V Milanu so se dne 12, t. m. socialni demokratje in liberalci do krvavega stepli. Nek rdečkar je odrezal svojemu liberalnemu nasprotniku nos. Katoličani pa se mirno pripravljajo na volilno borbo.
—	Rusija gradi nove bojne ladje. Ruska politika stremi za tem, da prekosi na morju moč Nemčije. Leto za letom se gradijo nove ladje. Sedaj pa je začela pomnoževati tudi svoje ladje v Črnem morju. Proračun, ki je bil predložen dumi (ruskemu državnemu zboru) dne 6. t. m., izkazuje rednih izdatkov za mornarico v znesku 250,397.540 rubljev; v primeri z lanskim letom več za 22,225.127 rubljev; polovica teh povišanih izdatkov se porabi za nadaljevanje gra-deb novih ladij za črnomorsko mornarico.
—	Obredni umor v Kijevu. Židje smatrajo umor nedoraslega kristjana, bodisi dečka ali mladenke, v svrlio svojih verskih obredov, za nekaj dopustnega in dovoljenega. Kadar se zgodi kak tak umor, vzbudi seveda vseobčo pozornost. Kristjani so ogorčeni radi teh judovskih navad, judje pa skušajo grozen zločin svojega prenapetega verskega tovariša prikriti. Ker je svetovno časopisje po veČini v judovskih rokah in ker imajo judje veliko denarja, se uporabi vsa sredstva, da bi se odvrnilo od judovstva ta barbarski madež. Tako se godi tudi sedaj. V Kijevu na Ruskem se je zgodil dne 25. maroa 1911 tak umor — zgode se ta-
ki umori navadno seveda samo tam, kjer prebivajo pravoverni židj*, to j» v Galiciji ali na Ruskem —, Jud Mendel Bailis je obtožen, da je umoril kristjan-skega dečka Andreja Juščinskega. .Ubogemu dečku je prizadjal žid kakih 40 ran, da mu je še živemu kri počasi popolnoma iztekla. Deček je moral prestati grozne muke. Preiskava je bila zelo dolgotrajna in težavna, ker so napeli judje vse sile, da bi zvalili krivdo na druge. Sadaj po več kot dveh letih je preiskava vendar zaključena in se vrši v Kijevu ravno v tem času sodna obravnava, ki je preračunjena na več tednov, Židovsko časopisje celega sveta se še vedno neprestano trudi, da bi bil Beilis oproščen, Že vnaprej se vrše po raznih mestih kot na Dunaju in v Pragi, judovska protestna zborovanja proti njegovi obsodbi, O izidu bomo poročali.
—	Angleži hočejo biti najmočnejši tudi v zraku. Znano je, da je Anglija na morju najmočnejša. Pred Angleži se tresejo posebno bahati Nemci. Kakor vse kaže, se bodo v prihodnji večji vojski vojskovali vojaki tudi po zraku. Angleška država je sklenila, da zgradi zračno brodovje iz raznih zrakoplovov in letal. Razni pomorski poveljniki so izjavili, da je bolje o-pustiti -nekaj oboroženih križaric, in na mesto njih pa zgraditi več zrakoplovov.
—	Znameniti državniki na daljnem Vzhodu. V Tokiju je umrl veliki japonski državnik knez T aro Katsura, kateri je s svojo pametno politiko največ pripomogel, da se je povzdignila Japonska do tako močne države. — Predsednik kitajske ljudovlade, Ju-anšikaj, kateri je bil pred tednom na novo izvoljen, se je brez kake posebne predizobrazbe povspel na tako visoko stopinjo, S pridnostjo je napredoval vedno višje. Že s 23. letom je bil imenovan za cesarskega oblastnika v Soulju, Za podpredsednika ljudovlade je izvoljen JuanŠikajev prijatelj Laynauhung,
Grozen požar na morju.
Nad 100 oseb našlo smrt v morju.
Našim Čitateljem je Še gotovo v dobrem spominu grozna nesreča ladje Titanik, ki se je zgodila dne 14, aprila 1912 na Atlantskem oceanu. Dne 10. oktobra se je na morju med Evropo in Ameriko zgodila zopet velika nesreča, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev.
Ra parniku Volturno, ki je plul iz Rotterdama na Nizozemskem v Novi Jork, je dne 10. t. m. dopoldne izbruhnil strašen požar, ki je ladjo popolnoma u-ničil. Kako je nastal požar, še ni pojasnjeno; najbrž ga je povzročila eksplozija. Goreti je začelo na sprednjem delu ladje, V par trenotkili se je valil iz ladje visok ognjen steber proti nebu. Na morju je ob istem času vladal velik vihar. Med potniki je nastal grozen strah. Vse je bežalo na zadnji del ladje. Mornarji so se trudili, ogenj omejiti, a ves trud je bil zaman. Se rešilnih čolnov, katerih je bilo dovolj, niso mogli spustiti v morje, ker je priprava za spuščanje čolnov tudi uničena. Kapitan ladje je poslal na vse strani po brezžičnem brzojavu klice na pomoč.
Ladje hitijo na pomoč.
Prva je dobila brzojavko ladja Karmania. Ko je Karmania prejela brezžične brzojavke parnika Volturno, je takoj odplula s polno paro na kraj nesreče. Nastavila je več kurjačev in plula kljub strašnemu viharju v največji hitrosti 20 vozlov, Parnik je dospel do Volturna okoli poldne. Prednji del Volturna je bil popolnoma v ognju. Goreča ladja se je silno majala. Vijaki so se zamotali v vrvi, ki služijo za to, da spra^-vijo čolne v vodo. Le nekaj čolnov je ostalo celih, ostali pa so se ob ladijskih straneh vsled silnega viharja popolnoma razbili in potniki ž njimi vred potopili, Karmania se je zastonj trudila, da bi spravila kak čoln k Volturnu in je morala p\uti okrog goreče ladje v daljavi 100 metrov.. Videlo se je, kako so se potniki prerivali na Zadnjem delu ladje, skakali v morje, doČim so. mornarji napenjali vse sile, da pogase o-genj. ^
Karmania ni bila edinaj ki je Volturnu prihitela na pomoč. Pri vsej nesreči, ki je zadela Volturna, je imela namreč to veliko srečo, da je vozila v črti, v kateri vozi prav veliko ladij. Tako se je zgodilo, da je veliko parnikov sprejelo brezžične klice Volturno-ve. Ce se ne bi bilo to zgodilo, bi bili vsi ljudje na ladji — bilo jih je do 700 — utonili. Poleg Karmanie je še 10 ladij prišlo na pomoč.
Dogodki na Volturnu.
Ko se je pripeljala Karmania na pomoč, je vihar razburkal morje in preprečil, da se dva čolna nista mogla približati Volturnu. Nemogoče je tudi bilo, da bi bili napeli med parnikoma vrv. Med tem so z Voltnrna spustili v morje rešilne čolne. Komaj jo pa Čoln zapustil Volturno, da prevesla 150 metrov, ker tako blizu je bila Karmania, ko čoln valovi prekucnejo, Rešili so enega samega potnika, ki so ga potegnili na Karmanio, vse drugo je požrlo morje. Na obupno prošnjo potnikov so spustili z Volturna še "en čoln v morje, a ga je tudi morje prekucnilo in so vsi utonili. Utonilo je ob tej priliki do 80 oseb.
Med tem so parniki, ki so prihiteli na pomoč, obkolili gorečo ladjo. Na tisoče ljudi je gledalo parnik in nesrečne ljudi na njej. Tudi potniki enajsterih parnikov, ki so obdajali goreči parnik Volturno, so preživeli strašne ure in so gledali strašen prizor. Potniki so bili na Volturnu na zadnjem delu ladje. Kli-
cali so obupno na pomoč. Ženske in otroci so milo jokali. Strašen vihar jo pa onemogočil, da bi se reveže rešilo. Z daljnogledi so videli, kako so se potniki borili, da jih vzamejo v čolne, Ko so počili kotli, je nastala med potniki zmešnjava. Več osebi žena in otrok je bilo poteptanih. Več oseb je tudi zblaznelo.
Kaj pripoveduje eden izmed rešenih?
Nemec Trintepohl, ki se je rešil, je o požaru in dogodkih na nesrečni ladji poročal sledeče : V četrtek zjutraj se je naenkrat po ladji razlegalo znamenje, da je nastal ogenj. Potniki smo morali vstati iz postelj in oditi na krov. Dalo se nam je rešilne pasove. Pripa^-sovanje Istih je trajalo delj časa. Reklo se nam je, da bo ogenj mogoče kmalu pogašen, a da je kapitan spoznal, da je dobro, ako si pripašemo rešilne pasove. Žensk in otrok sta se lotila strah in groza in začeli so milo plakati. Med tem se je ogenj širil vedno dar
1	je in kmalu smo videli, da je notranjost ladje vsa v ognju. Proti 10. uri je bilo izdano povelje, naj se rešilni čolni spustijo v morje. Kapitan se je pri rešilnem delu obnašal občudovalno, ravno tako tudi častniki, ki so bili po veČini Angleži. Z obžalovanjem pa morajn izjaviti, da se je moštvo, ki je obstojalo iz Nemcev in Belgijcev, obnašalo zelo nečastno. Ljudje so tekali po krovu kot znoreli sem in tje, a mornarji so postopali tako, kot bi se morali oni prvi rešiti, S tem se je nered in strah med potniki še povečal. Prvi častnik je poveljeval prvemu rešilnemu čolnu. Le žene in otroci bi se naj spustili v njega, a kljub temu je bil čoln napolnjen skoro s samimi mornarji. Ko so Čoln spuščali v morje, se je z vso silo zadel ob ladjin bok ter se razbil na dvoje. Vsi ljudje, ki so se nahajali v čolnu, so se potopili. Za tem so skušali spustiti v morje Še drug čoln. Med tem ko je prvi stražnik vrgel nekaj živeža v Čoln, je skočil on prvi v njega.Tudi v tem čolnu je bilo več moških kakor žensk. Morje je bilo v tem času zelo viharno. Spustili so še 3 druge čolne, a vse je bilo zmešano, vrvi so se potrgale in oni, ki so bili v čolnih, so padli v vodo, kjer so u-tonili. Druge vrvi so bile porezane, tako, da se noben čoln ni mogel več spustiti v morje. Ko je potem priplula Karmania, smo si mislili: „Sedaj smo vsi rešeni". Kurjači in delavci so prišli med tem iz spodnjih prostorov in so se branili, iti zopet nazaj. Kapitan jih je z revolverjem v roki prisilil, da so se vrnili nazaj na svoje prostore. Pa ni trajalo dolgo, ko so morali delo popustiti, ker je prišel ogenj že do strojev, Ko se je Karmania približala, je zapovedal kapitan, naj stopijo žene z otroci na eno, in moški na drugo stran ladje. Končno je moral tudi kapitan zapustiti svoje poveljniško mesto, ker je bilo tam že preveč vroče. Žene so se jokale in smejale obenem; zmedlo se jim je od razburjenja. Na krovu je postajalo vedno bolj vroče, a mi tega skoro opazili nismo." Ko se je Trintepohlu pokazalo njegove čevlje, katerih podplati so bili do polovice sežgani, je rekel: „Jaz se nato ne morem spominjati. Bilo je tisti čas namreč strašno. Ko je ogenj predrl ladjin krov in so plameni že švigali nad njim, so si možje in žene padli okrog vratu in glasno vpili, drugi so bili zopet celo tihi. Ko se je zgodila eksplozija, sem spoznal, da je bolje, če skočim v morje, ker sem dober plavač. Nek angleški potnik in pomorščak sta storila isto. Jaz sem skočil prvi in ona dva sta mi sledila. Potem pa nisem nobenega več videl. Plaval sem k nemški ladji, a nihče me ni opazil. Potem sem prišel v bližino Karmanie ter sem klical na pomoč. Svit metalca luči me je zadel še-le, ko sem že skoro eno uro blodi! po morju. Kako so me rešili, se ne morem več spominjati."
Konec goreče ladje.
Volturno je bil po zadnji eksploziji razdejan v
2	dela, nato se je pa ladja potopila, Volturno je plaval na morju Še 20 ur potem, ko je izbruhnil požar. Ako bi ne bil divjal silovit veter severovzhodnik in preprečil pomagati ladjam gorečemu Volturnu, bi bili potniki rešeni. Največ je ponesrečilo ljudi na rešilnih Čolnih, ki so se bili prekucnili. Tudi potniki so pomagali gasiti. Usoda namreč je bila še-le zapečatena, ko se je približal požar parnim kotlom. Takrat je bil parnik v pravem pomenu besede razdejan. Železni kosi so padali tudi na druge parnike, a takrat ni bil že noben človek več na parniku, ker je obdajalo Volturno 40 čolnov, ki so pobrali ljudi, ki so poska-kali z gorečega parnika v morje. Ko se je parnik že potopil, so se rešilni Čolni vrnili k svojim parnikom in nadaljevali vožnjo.
Novejša poročila pravijo, da se ponesrečena ladja najbrž ni popolnoma potopila, ampak da plavajo ostanki po morju. Radi tega obstoji nevarnost, da se kaka druga laja zadene ob njo. Angleška vlada je odposlala bojno ladjo Donegal, naj poišče ponesrečeni parnik Volturno in naj njegove ostanke popolnoma pokonča.
Ponesrečeni potniki.
Po prvotnih poročilih se je ponesrečilo 236 potnikov in mornarjev, a 521 jo bilo rešenih. Novejša poročila pa pravijo, da je rešenih 485 oseb, med temi 25 mornarjev, utonilo pa je 76 potnikov ter 86 mornarjev. Na Volturnu so bili večinoma sami izseljenci, ki so šli iskat kruha v Ameriko. Največ je bilo Rusov„ Poljakov in Rumunov, 180 Ogrov ter nekaj Nemcev. Rešilne ladje so odplule z rešenoi na vse strani, bodisi v Evropo, bodisi v Ameriko, Žalostno pa je, da so se poizgubili in ločili na rešilnih ladjah sorodniki; marsikateri oče se je odpeljal recimo na Francosko,, mati na Angleško, otroci pa zopet z drugo ladjo v A-meriko.
Nesreča izseljencev naj bo našemu ljudstvu v opomin, da prave sreče ni iskati v tujini, ampak doma.
Ladja Volturno.
Družba „Uranium-Linie", katera je lastnica ponesrečene ladje, ni na bogve kako dobrem glasu. Sko-ro nobena država ni dovolila tej družbi prosto prodajanje prevoznih kart, ker so se pri vožnji na njenih ladjah prigodile potnikom Često velike nerednosti. Njene ladje so stare in majhne ter zelo počasi vozijo. S temi ladjami se vozijo le revnejši sloji, židje iz Rusije in Poljskega ter včasih tudi slab oglasni ljudje.Vol-turno je star 36 let. Ladja je bila dolga 99 in široka 13 m, obsegala je 2396 ton (Titanik je imel 40.000 ton>. Volturno je vozila le slabše tovorno blago in potnike, i oštenejši potniki so se ladje skrbno izogibali.
Otroei brez starišev.
Francoski parnik Turen ' je predvčerajšnjim priplul v francosko mesto Havr; na njegovem krovu je 62 rešenih s ponesrečenega Volturna. Nesrečneži se skoraj niso dali prepričati, da so prišli na trdo zemljo. Med njimi je tudi 8 otrok, ki so bili rešeni brez starišev in ki v enomer s solzami kličejo po očetu in materi.
Kako je nastal ogenj.
Iz Novega Jorka se poroča, da je nastala nesreča radi nezadovoljnosti mornarjev, kateri so že delj časa zahtevali višje plače. Malo pred odhodom parni-ka je dobilo ravnateljstvo „UraniunV-družbe grozilno pismo, v katerem se je družbi naznanilo, da se bo e-na njenih ladij zažgala, če se zahteve mornarjev ne izpolnijo. Radi tega se sumi, da je Volturno žrtev zločinske roke nezadovoljnih mornarjev, ki so na zadnjem delu ladje zažgali bombo ali pa peklenski stroj. * *
*
Zopet velika nesreča.
150 mrtvih.
V rudniku „Universal" pri Kardifu na Angleškem se je zgodila v torek, dne 14. oktobra dopoldne velika eksplozija (razstrelba). V rovu, kjer so se vneli plini, se je isti Čas nahajalo 700 delavcev. Pok eksplozije je bil tako silen, da se je ves rov zasul ter se je na površju porušilo več hiš. V rovu se je vnel požar, vsled katerega so bila rešilna dela zelo otežkoče-na. V torek do opoldne so potegnili iz rova 150 mrli-čev, ki so večinoma grozno ožgani in razmesarjeni. 327 rudarjev pa je bilo rešenih. Rešilna dela se nadaljujejo.	_ _
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna.
19.	nedelja: 23. po Binkoštih. Posreeenje cerkva; Peter Alk., sp.
20.	pondeljek: Janez Kancijan, spozn.; Fclicijan, mučenec.
21.	torek: Uršula, devica; Hilarijon, opat.
22.	sreda: Kordula, devica in mučenica; Marija Šaloma.
23.	četrtek: Severin, škof; Peter Pashazij, spozn.
24.	petek: Rafael, nadange:j; Kristina, mučenica.
25.	sobota: Krisant in Krišpin, mučenika; Bonifacij, papež.
*	Odlikovanje. C. g. dr. Janez Jančič, župnik v Št. Petru v Savinjski dolini, je bil povodom posvetitve novega velikega oltarja imenovan za knezoško-fijskega duhovnega svetovalca,
*	Duhovniška vest. C. g. o. Renko Cirič, dose-daj kapucin v Marau-u, je sprejet v minoritski red ter je nastavljen za kaplana v Ptuju.
Iz poštne službe. PGšitarica v Ločah, Julija Planker je dobila poštni urad Zg. Kungota.
*	Mohorjani! Te dni se vam delijo knjige družbe sv. Mohorja. Naj vsak Mohorjan ob sprejemu knjig daruje vsaj 10 vin. za Slovensko Stražo. Gg. poverjeniki, opozorite ude na to. Slovenska Straža potrebuje nujne podpore.
*	Slovenska Straža je imela pretečeno nedeljo na Jesenicah na Gorenjskem svoj občni zbor. Udeležba je bila zelo obilna. Iz poročil o delovanju društva posnamemo, da je imela Slovenska Straža v zadnjem poslovnem letu 90.528 K 75 vin, dohodkov, izdatkov pa 64.279 K 77 vin. Društveno premoženje znaša51.115 K 47 vin. Največji dohodek je dala loterija, in sicer 35.616 K 85 vin. Iz Štajerskega je dobila Slovenska Straža 9.739 K 52 vin. dohodkov. Od svojega počet-ka pa do sedaj je izdalo društvo v narodno-obrambne namene lepo svoto 89,748 K 33 vin. Za predsednika je bil zopet izvoljen državni in deželni poslanec Jarc, tudi ostali odbor je ostal večinoma stari. Upamo, da bo Slovenska Straža, v bodoče dobivala še več podpore pri rodoljubnih Slovencih in Slovenkah, da bo za-mogla v polni meri vršiti potrebno delo v pomoč obmejnim Slovencem.
*	Koledar Slovenske Kmečke Zveze jfc dotiskan in je zdaj pri knjigovezu. Razpošiljal se bode naročnikom okrog 8. novembra. Kdor si ga naroČi še do 1. novembra t. 1. in pošlje obenem denar, ga dobi še vedno za 1 K. Pozneje bo stal koleda" 1 K 50 vin. O-pozarjamo še, da je to žepni koledar, ki ima poučno tvarino in obsega zapisnik za delavne, zapisnik za dohodke in stroške in okrog 50 listov praznega bese-ga^papirja za zapiske. Vezan je v platno. — Somišljeniki, na delo še torej za svoj koledar, da se bode udomačil v vsaki kmečki hiši!
*	ILiko ljubijo v Nemčiji Avstrijce. Ce pride Avstrijec delat v Nemčijo, mora plačati, ker ni nemški državljan, po 5 mark za legitimacijo. Potem pa mora plačati še vsakega četrt leta davek, ki je
odmerjen po zaslužku. Italijani pa plačujejo v Nemčiji za legitimacijo le po 2 marki 50 pfenigov. Ce pridejo Italijani delat v Avstrijo, pa ne plačajo nobenega davka. A vedno odnašajo iz iste Avstrije, katero doma vedno kolnejo, laški zidarji milijone.
*	Socialui demokratje in vera. 2e otrokom, ki obiskujejo šolo, je znano, da so socialni demokratje poleg liberalcev najstrupenejši nasprotniki vere. To so že opetovano dokazali. Letos so imeli, in sicer pred kratkim, rdečkarji strankarski shod v Jeni na Nemškem. Ob sklepu shoda so imeli posebno zborovanje, na katerem so sklenili pozvati sodruge, naj prično izstopati iz katoliške cerkve. In res so se še isti večer priglasili 103 sodrugi. In potem se drznejo lagati rdečkarji po svojem časopisju, da jim je vera zasebna stvar posameznika. Ce pa delavec obiskuje cerkev in prejema sv. zakramente, nima miru pred temi brezverci. V naših krajih je še mnogo poštenih, katoliško mislečih delavcev samo zaradi tega pri socialnih demokratih, ker so tudi drugi zraven. Dandanes velja pravilo: Za katoliškega delavca v socialni demokraciji ni prostora!
*	Dobrote v tujini. Pred 14 dnevi je pripeljal parnik v Trst 1800 izseljencev, ki so se vrnili iz obljubljene dežele onkraj morja. Kakšna obljubljena dežela pa je to, spričuje dejstvo, da je bilo med temi izseljenci 500 pohabljenih, ki so pustili svoje zdravje v Ameriki. To je povedal mož iz Mekinj na Gorenjsdem. Poln upanja se je podal v Ameriko, a s polomljenimi udi je komaj živ dospel na svoj dom. Zares, ljudje de-rejo slepo v nesrečo, kakor ponočne veše v ogenj. — Ljudje božji, ostajajte doma ter ne nosite v tujino svojega zdravja naprodaj! — Kakor poročajo listi iz Nemčije, so rudniki na Nemškem, posebno na Vest-falskem, vsled slabe kupčije in velike zaloge odpustili zelo veliko delavcev. Glasom poročil ne bodo sprejemali sedaj priseljencev še tako kmalu, ker je tamoš-njih delavcev še na tisoče brez dela. Svarimo torej nujno naše ljudi, da se ne izseljujejo na Vestfalsko in soloh v rudnike na Nemškem, ker ne bodo dobili dela!
*	Pismo iz Amerike. Milwaukee Wis, dne 20. sept. Ker nas „Slovenski Gospodar" obiskuješ kot dober prijatelj iz stare domovine in te vselej z veseljem pričakujemo, sprejmi tudi ti od nas par vrst. Naše mesto leži ob velikem Mišiganskem jezeru In ima blizu pol milijona prebivalcev. Tu je naseljenih več tisoč Slovencev in drugih Jugoslovanov. Veliko je Poljakov, Cehov in Nemcev. Mesto ima velikansko industrijo z različnimi tvornicami, kjer je zaposlenih na tisoče in tisoče ljudi. Kako je tu močen katoliški ži-velj, se je videlo ob času katoliške konvencije ali zborovanja katoliških društev od 10. do 14. avgusta. V nedeljo, dne 10. avgusta, so Imela katoliška društva^ slovesen obhod ali procesijo po mestu; korakala so z desetimi godbami, in sicer eno uro mimo enega mesta. Naštelo se je mož v obhodu čez 15 tisoč in gledalcev čez 100 tisoč. Slavnosti se je udeležilo tudi dvoje slovenskih društev s svojimi slovenskimi znaki. Vse znance in prijatelje iskreno pozdravlja Fr, P., rojak od Sv. Trojice v Slov. gor.
.1 Koliko romarskih vlakov prihaja v Lurd. V 1. 1912. je došlo v Lurd 449 posebnih vlakov, Razde-le se tako: Na Francosko 316, Belgijo 36, Laško 22, Špansko 20, Nemčijo 23, Švico 12, Avstrijo in Angleško po 4, Holandsko 3, Ogrsko 2 in Luksenburško 1. Ti romarji, došli s temi Vlaki, so bili: 200,969 Francozov, 49.369 pa jih je pripadalo drugim narodnostim, 65,000 sv. maš se je bralo in 791.000 sv. obhajil podelilo. 560 zdravnikov se je zglasilo v pisarni, kjer s^ prijavljajo čudežno ozdravljeni romarji,
*	Strah štajerskih Nemcev. Nemški lovoi nimajo sreče. Do danes se še med njimi nI našel oni srečni in korajžni človek, ki bi zverino, katera Nemcem šo vedno mori živino, ustrelil.
*	Kolera se zopet širi. V Bosni je na novo obolelo 12, na Ogrskem 17 in na Hrvaškem 9 oseb.
Poljedelski tečaji v domobranskih ¡garnizijah. Domobransko minisitrstvo bo uvedlo v letošnjem vojaškem letu v vseh garnizijah, Če se priglasi dovolj udeležencev in bodo učitelji na razpolajganje, poljedelske tečaje za moštvo.
i Bik za 36.000 mark. Da se lepi konji, zlasti pa žrebci, včasih izredno drago plačujejo, je pač splošno znano dejstvo, a pri goveji živini je kakšna izredno visoka cena nekaj nenavadnega. Tako nenavadna cena je bila nedavno tega odšteta za plemenskega bika v državi Kolumbija v Ameriki. Omenjeni bik ni veljal nič manj nego 36.000 mark, ki je pa tudi najlepša žival, kar jih je bilo na veliki goveji razstavi, ki so jo priredili bogati amerikanski živinorejci.
*	Tržno poročilo. Trgovska poročila glede usnja kažejo v zadnjem času strahovito zvišanje cen. V zadnjih 10. letih so se cene za usnje potrojile. Nekaj so krive temu zadnje vojsko, nekaj pomanjkanje živine in surovih kož. nekaj baje tudi kitajska država, ker mora sedaj po vladnem določilu vsak nositi us-njate čevlje. Naj bo vzrok že ta ali ta, dejstvo je, da so cene usnju in usnjatim izdelkom splošno zelo poskočile, kar pač najbolj čuti oni, ki mora čevlje kupiti. T/olažba je edino ta, da to ni le pri nas, ampak splošno po celem svetu. — Med lastniki avstrijskih cementnih tovarn je prišlo do nesoglasja in najbrž se cementni kartel razide, na kar bi nastala konkurenca, ki bi cement pocenila. Listi že poročajo, da se bo z novim letom cena cementu znižala za 1 K pri 100 kg. — Sadje ima letos zadovoljivo ceno. Za jabolka se sedaj plačuje od 18—30 vin. za kilogram, za Žlahtne
hruške pa celo 24—36 vin,'—Vinotržci še vedno vstra-jajo pri cenah, ki smo jih omenjali v zadnji številki. Vinorejci! Ne prenaglite se! Na spomlad bodo cene vinu gotovo boljše, — Cena živini po malem napreduje. Posebno cene svinjam se močno dvigajo.
*	Gradec. Slov. kat. izobraževalno društvo „Kres11 v Gradcu vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 26. oktobra v dvorani restavracije „Goldener Stern", Sparbersbachgasse 65 z zelo vsakovrstnim vsporedom. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Slovenci in ¡Slovenke vsi na krov!
*	Živinorejski lečaj. Na deželni sadjarski in vinarski Soli v Mariboru se vrši od 17. do 23. novembra 1.1. tečaj za rejo živine. Natančnejše v inseratu.
Mariborski okraj.
m Maribor. Okrajno glavarstvo razglaša, da je stopil za celo mariborsko okrajno glavarstvo zopet v veljavo pasji kontumac. Pri Slovenski Bistrici so baje ustrelil nekega psa, pri katerem se je pokazala steklina. Čudno je, da mariborsko okrajno glavarstvo v navodilu na župane poziva lovce, naj vse prosto po polju tekajoče mačke in pse brez nagobčnikov postre-lijo. Ali naj kmet tudi mačkam preskrbi nagobčnike? Ta poziv je kakor nalašč dobrodošel za lovce.
m Sp. Gasteraj. Dne 20. t. m. se bodo vršile zopet nove občinske volitve. Volilci! Ne dajte se premotiti od ljudi, kateri so š svojim ravnanjem povzročili nepotrebne stroške za nove občinske volitve, najmanj pa od nekaterih cincarjev, kateri si domišljajo, da so pristaši Slovenske Kmečke Zveze, pri vsakih volitvah pa pohlevno capljajo za štajerčijanci. Vsak, kdor ima kaj smisla za blagor občine, bo nä dan volitve oddal svoj glas možem, katere nam priporočajo pristaši Slovenske Kmečke Zveze. Zmaga mora biti naša!	-
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Tukaj se je pretekli teden zastrupila in umrla, previdena s sv. zakramenti, 251etna mladenka Ivanka Pivec. Vsa leta je pomagala pri naših narodnih prireditvah. Bila je izvrstna igralka, pevka in tudi pri tamburašili je bila med prvimi. Dobra in pridna je bila do zadnjega časa. Nihče ni vedel o njej nič slabega, pa vsak jo je rad imel zavoljo njene ponižnosti in prijaznosti. Letošnje poletje pa jo je neki ničvrednež od Sv. Trojice, štajerčijanski fant, pretepač, ponočnjak, vjel v svoje mreže in jo vsled tega gnal v rano smrt. Vse jo obžaluje! Krivda ni toliko na njeni strani, kakor na ničvrednem zapeijivou in nekoliko tudi na materi, ki je za prepovedano znanje vedela, pa ga ni po dolžnosti preprečila. Bog bodi Ivanki milostljiv in v miru naj počiva v zgodnjem grobu.
m Sv. Benedikt v Slov. gor. V nedeljo, dne 28. septembra, so se v Zagajskem vrhu na paši sprli otroci slovenskega kmeta Ješovnika in nemškega njegovega soseda Hödl-a, Vsled tega sta kmali nato prišla v prepir Ješovnik in Hödlov večji sin, katera o-ba po kakih 17 let, pri čemur je Hodi Ješovnika sunil z nožem v prsi in mu ranil tudi pljuča. Hödla, o katerem je njegov oče sam rekel: Der Luisl, der wird erst a Gauner werden" (Lojzek, ta še bo postal pravi nepridiprav), so orožniki odgnali pod ključ, Ješovnik pa težko bolan leži doma. — V sredo, dne 1. oktobra, so se zopet v Trsteniku fantje-ponočnjaki med seboj skavsali, pri čemur je neki Ljubeč iz litovskega vrlja Petra Kavčič, ki je bil sicer že pri več pretepih dejansko zaposlen, občutno ranil na vratu in licu ter mu odrezal celo kos ušesa. Pravijo, da mu bodo mesto odrezanega kosa prišili kos zajčjega ušesa.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Glasom poročila graške »JTiagespošte" je bil tukajšnji krčmar in leso-tržec Jakob Novak dne 4. t. m. v Mariboru ojbsojen zaradi kride na en teden zapora. Dolgov je naredil čez 179.000 K, premoženja pa ima samo 85.000 kron! Njegovo krčmo nazivljejo nemčurji „\Unser deutsches Heim." Tam imata Sängerbund in Turnverein svoje veselice. Tam je shranjen tudi" nemški Vorschuss-und Spar-Verein. Tam se zbirajo tudi vsi zagrizeni nemčurji, ki so pogoreli s svojo zlobno tožbo proti Karolu Brezočniku.
m Makole. Dolgo časa že prebiram našega ljubega „Slovenskega Gospodarja" in zasledujem gibanje slovenske mladine na Spodnjem Štajerskem. Povsod isto navdušenje, isto koprnenje po izobrazbi! Kaj pa pri nas? Z eno besedo, nič! Imamo Izobraževalno društvo, imamo Mladeniško Zvezo, imamo Dekliško Zvezo, da, celo telovadni odsek Orel smo si > u-stanovili! A če kdo pregleduje naše časnike, no najde nikjer imena našega slavnega trga, kakor bi pri nas spali, kdo ve, kako trdno spanje. Res je, spimo. Mladeniška in Dekliška Zveza skličeta vsakoletni občni zbor (včasih niti tega ne) in konec je vsega. Podružnica Slovenske Straže pa niti tega ne! Da bi pobiral kdo vsakoletne prispevke udov, mi je popolnoma neznano. Izobraževalno društvo priredi enkrat ali dvakrat na leto kakšno veselico in misli, da je rešilo svojo čast. In Orel? Bolje, da molčim! Vprašajmo se, kaj je temu vzrok? Mogoče pomanjkanje navdušenja in sploh smisla za kaj takega pri naših fantih in dekletih? Nikakor ne! Ampak vzrok temu je pomanjkanje pravega voditelja. Tisti, ki bi bili za to poklicani, se delu odtegujejo in se ne brigajo za naša društva prav nič. Da bi se pa našel med našimi mladeniči ali mladenkami kdo, ki bi vzel stvar v roke in bi spravil življenje v naših društvih v pravi tir, skoraj ni pričakovati. Toliko naj bo za sedaj dosti! — Makol-ski mladenič.
m Slovensko gledališče v Mariboru V nedeljo, dno 19. t. m.
ob pol 8. uri zvečer se priredi predstava „Naš župnik, gospod Jakob".
m Str Magdalena V nedeljo, dne 19. oktobra popoldne po večernicah ima zopet zborovanje podružnica Slov. Straže v društveni sobi, Tržaška cesta št. 15. Zaupniki! Priporočajte povsod med znanci naše društvo in skrbite, da nas bo zbranih i bilno število.
m Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dne 19. oktobra priredi na še Slov kat izobraževalno društvo v prostorih gostilne Sauperl na Limbuški cesti večjo veselico z vinsko trgatvijo in drugimi zabavami.
m Sv Lovren! nad Mariborom. Ustanovni shod tukajšnjo Dekliške Zveze se vrši dne 19. t. m. Ob 7. uii sv. maša in pridiga našega priljubljenega organizatorja preč. g dr. Hohnjeca. Popoldne po večernicah v mežnari j i shod po sledečem vsporedu: Govor vlč. g. Hohnjeca, štiri deklamacije, govor članice Dekliške Zveze in razprava o narodni noši. Dekleta, stariši, dekliške organizacije sosednjih župnij in drugi prijatelji mladine pridite!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Deželna osrednja trtnica, ki je bila do-sedaj na tukajšnjem mestnem zemljišču, se prestavi v Zrkovce pri Mariboru.
p Ptuj. „Štajerc" razglaša, da je šei Linhart \a dopust. Domneva se, da vodi namesto njega sedaj uredništvo učitelj Kramberger, kateri je bil že dose-dakvelik,prijatelj Linliarta in „Štajerca".
p Pragarsko. Časniki so poročali, da se bo kolodvor razširil. Bil bi res že čas. Že pred leti smo opozarjali na za potnike neznosne razmere na Pra-garskem. Za potnike III. razreda dosedaj še ni nobene čakalnice. Morajo postajati zunaj na hodniku (peronu), ako niso ravno prijatelji dima in gostilniškega trušča. Dostikrat je zato neznosna stiska in so potniki izpostavljeni vetru, dežu, dimu itd. In čakati je treba vsled neugodnih zvez po več ur. Za bolnike, slabotne ženske, matere z otroci itd. je bilo*čakanje nekaj neznosnega. Pljuvati prepovedujejo iz zdravstvenih ozirov, to zdravju in nravnosti veliko bolj škodljivo malomarnost južne železnice pa tozadevne oblasti'mirno dopuščajo! Pamet in potreba obenem zahtevata, da se napravijo vsaj dvojezični napisi, saj se mnogo tisoč delavcev In drugih vozi skozi Pragarsko, ki ne razumejo ničesar razven hrvaščine in slovenščine. Bomo videli, kaj bo imelo več veljave pri južni železnici: ali nemška oholost, ali pamet, pravica in potreba!
p Polenšak. Tukajšnja posojilnica, ki jo vodijo veliki liberalni „narodnjaki", je včlanjena v nemški graški zvezi;. Ob enem so pa ti veljaki tudi ljubljenci ptujskega „Štajerca".
p Polenšak. Dobili smo zopet knjige Družbe sv, Mohorja. Spomnimo se naših milih slovenskih bratov ob jezikovni meji, katere naš kleti narodni in verski sovražnik tira iz rodne grude in jih usužnjuje,Nikar ne recimo: „Kaj nas to briga"; ko bo sovražnik ž njimi gotov, pridemo mi na vrsto. S tem, da pri prejemu knjig darujemo Slovenski Straži v korist obmejnim Slovencem mal dar, pokažimo, da smo katoliško-na-rodni Polenšani, ne pa štajerčijanci, kakršne nas hočejo kazati javnosti naši pritepeni štajerčijanski hujskači.
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Iz Rožne doline pri Ljubljani nam poročajo: Umrl je dne 11. t. m. .Anton Bezjak iz Sakušaka, župnija Sv. Lovrenc v Slov. g. v 67. letu svoje starosti. Bival je pri svojih sinovih v Rožni dolini pri Ljubljani. Rajni je bil oče g. Martina Bezjak, železničarja v pokoju, N, v m. p.!
p Sv. Andraž v Slov. gor. Kakor se sliši povsod jok liberalcev za pokojno „Slogo", tako toči tudi solze naše učiteljstvo pri Sv, Andražu za tem zlatim zakladom. Pa ne samo učiteljstvo, ampak tudf nekaj drugih liberalčkov trpi velikansko škodo, posebno naše Bralno društvo, ki je bilo pod vodstvom našega u-čiteljstva, je začelo zelo hirati, ker je njegova glavna luč ugasnila. Med drugimi se še posebno solzi tako-imenovani Nacek, ki bo še sedaj drugega varuha moral imeti! ? Saj se je sam izrazil že večkrat tako: „Sedaj ne pomaga nič drugega, kakor oprijeti se moramo vsi „Narodnega Lista", ako hočemo varno živeti!" — Torej imenitna misel! Kaj ne? Kaj več bom drugič omenil, ako ne bodo naši liberalčki od žalosti prej pomrli.
p Iz Ormožkih goric. Pred kratkim je neki, nam dobro znani dopisnik iz našega okraja da.l zopet duška svoji jezi v „Narodnem Listu". Pod naslovom: „Kmečke pijavke" udriha po duhovnikih, češ, kako da izsesavajo ljudstvo. Toda počasi, g. dopisnik! Iz celega dopisa se vidi, da ste pač precej „enostransko" izobraženi, kar Vam pa 111 zameriti, saj noben človek vsega ne ve. Zato pa vem, da mi boste hvaležni, če Vaš dopis nekoliko izpopolnim. Vi pravite, da duhovniki najbolj izžemajo ljudstvo. Duhovnikov pa je v celem okraju 13. V Ormožu pa so 8 advokati in 1 notar. In ti 4 zaslužijo na leto več kot vseh 13 duhovnikov. Samo eden duhovnik pa stori na leto gotovo toliko za ljudstvo kot ti 4 advokatje. Potem pridejo v 0-kraju brezštevilne krčme in pa Šnopsarije v poštev. Te so krive, da bode ljudstvo duševno in telesno popolnoma propadlo, Če se temu na kak način ne odpo-more. Koliko lepih posestev so v tem kraju že razne pijavke požrle! Te šnopsarije so pa izključno v rokah tistih ljudi, ki prisegajo na „Narodni List", katerega strani polnite Vi s proizvodi svoje bolne domišljije, — Čudno se mi zdi, da ste na te pijavke pozabili,, ko i-mate čisto blizu eno tako pijavko, ki strašno gospodari v Vaši okolici. In sedaj se Še potrudite tje do hrvaŠko-ogrske meje. Tam je nekdaj jako cvetela neka gotova „obrt". Seveda še tudi sedaj prospeva, samo, da so oblasti tem čednim „obrtnikom" malo pogledale na prste. Sedaj razvijajo svoje delovanje onstran meje. Le povprašajte enkrat, bodete že izvedeli., saj so vaši zvesti somišljeniki. — S tem sem Vaš dopis izpopolnil. Seveda pa nikakor ne mislim, da bi Vi mo-
rebiti nalašč kaj takega zamolčali. Saj ste daleč na okoli znan kot „resnicoljuben in nepristranski" mož, zatorej ni od Vas pričakovati kaj takega. Samo to Vam še povem, da so liberalni gospodje in gostilničarji že marsikaterega kmeta spravili iz posestva, duhovniki pa Še nobenega. Ce pa hočete, da Vam s številkami dokažem, se pa blagovolite še oglasiti. Tako sem Vam dokazal, da Vam ni za stvar, ampak samo za to, da obrekujete in lažete, Da imajo duhovniki pri ljudstvu upliv, Vi pa nobenega več, to Vam ne da spati. Grdo pa je za olikanega človeka, če pljuva 0-krog sebe kot kak zarobljen Madžar.
p Iz ormožkega okraja. V našem okraju je sedaj strt način brezobzirne in krivične politike vsemogočnih liberalcev, kajti pri volitvah v okrajni zastop je zmagala naša stranka z vsemi kandidati iz vele-posestva in iz skupine kmečkih občin. V sredo, dne 8. oktobra, je volilo veleposestvo. Liberalci so napeli vse sile, da zmagajo. Najbolj so skušali begati naše volilce s tem, da so razpošiljali neke letake, v katerih so vabili naše na sestanek radi tega, ker so bile razpisane volitve ob 8. uri zjutraj. Toda naši se niso dali premotiti. Takoj po sedmi uri so se zbrali na določenem prostoru in skupno so potem odkorakali k volitvi — k zmagi. Čast našim možem, ki so stali kakor zid. - V soboto, dne 11. t. m., je bil še hujši boj. Liberalni agenti so švigali po cestah gor in dol, da po-lovijo kolikor mogoče naših pristašev, kajti svojih i-tak niso imeli. Begali so naše voliloe s tem, da bode prišel okrajni komisar, ker Središčani v slučaju kmečke zmage ne bodo hoteli voliti svojih zastopnikov. Toda tudi to sredstvo ni izdalo. Zato so obljubljali volilcem, da se bodo takoj zgradile vse zaželjene ceste, na katere čaka ljudstvo že leta in leta in da se jim izpolni vsaka želja. Toda naši možje so rekli: Prepozno je zdaj, gospodje, kajti sedaj si bomo že sami gospodarili. — In liberalci so propadli na celi črti. Čast našim volilcem. Bodoči okrajni zastop bo štel 16 pristašev Slovenske Kmečke Zveze, 7 liberalcev in 9 „Nemcev", Zmaga je naša in ljudstvo se je oddahnilo, kajti katoliško-narodni Slovenci stopajo na plan. Zasijala je zora novega gospodarskega življenja.
p Ormož. Pri volitvi kmečkih občin v okrajni zastop v Ormožu so zmagali vsi kandidatje iS. K. Z. s 35—57 glasovi. Liberalni kandidatje so dobili 18—22 glasov. Vsled naše zmage v veleposestvu so napeli nasprotniki vse sile, da bi dobili vsaj kmečke občine v svoje roke, a bil je ves njihov trud zaman. Izvoljeni so: Meško Anton, pos, in deželni poslanec; Jože! Munda, župan; Kuharič Florijan, pos. in bivši župan; Vraz Franc, župan; Janežič Anton, župan; A. Borko, župan; Kunst Matija, pos. in Korpar Tomaž, načelnik Ormoške posojilnice. Slava zavednim možem, Bog jih živi! Veleposestvo: Hanželič Franc, posestnik in župan na Hardeku pri Ormožu; Meško Jožef, župnik pri Sv. Miklavžu; Košar Robert, velepos., Sv. Boliank; 'Munda Anton, veleposestnik v Bratone-čioah; Horvat Jenez, veleposestnik v Cvetkovcih; Ir-goliČ Henrik, župan in velepos. v Soclencih; Muhič Andrej, veleposestnik v Cvetkovcih, in Dovečar Vid, veleposestnik v Sodencih. V skupini obrti in industrije so bili izžrebani 4 Slovenci in 4 Nemci-volilci. Liberalce je pri volitvi kmečkih občin vodil poštar in krč-uiar Skrlec od Sv, Tomaža. Navdušenje volilcev S. K. Z. je velikansko.
p Ormož. Vinska trgatev se tudi pri nas v Ljutomerskih goricah povsod začenja. Mošt ima 17—18% in po nekaterih krajih, kjer je grozdje posebno lepo dozorelo, tudi več. Kakor se kaže, ne bo letošnji pridelek nič slabši kot letnik 1911, pač pa se skoro povsod za polovico manje napreša, kot se je v začetku trgatve priČakovalo.Vinski mošt se plačuje te dni od 20 do 52 vin. liter. Pozneje pa bo imel letošnji pridelek gotovo boljšo ceno. Gostilničarji, ki želite dobro in pristno ljutomersko kapljico, potrudite se pravočasno v Ljutomerske gorice ali pa pišite na Ormoško posojilnico, ki vam da drage volje potrebna pojasnila.
b Obrež pri Središču. Volitve v okrajni zastop so tako izpadle, da sta cela dva obrežka najpristnej-ša liberalca prišla ob svoje Šarže, in to po krivdi „klerikalcev", ki niso hoteli nič upoštevati njune prijaznosti ob času volitev. Ti prešmencani „klerikalci" so bili tako trdosrčni, da so celo našemu „očetu županu" brez usmiljenja odrezali zvezde. Izguba je pred vsem velika. Zdaj ju je videti, kako s povešenima glavama in s klobukom na očeh premišljujeta svojo žalostno usodo. Oče župan se še nekoliko tolaži z županskim stolcem, ki mu je Še ostal. Opomnimo še naše obreške liberalčke, da je zdaj priložnost, porabiti smodnik, ki je mogoče ostal še od občinskih volitev. Pemetno bi bilo, če bi tudi zdaj dali svetu na znanje svojo usodo, morda bi vas kdo pomiloval. Dovoljenje za streljanje imate še bržkone od spomladi. Ob času občinskih volitev ste pisali v „Narodnem Listu", da so obriške volitve velikega pomena za bodočo volitev v okrajni zastop.. Res, prav ste imeli. Ta volitev pa je predpodoba bodoče občinske volitve za občino Obrež. Živela K. Z.! Živeli njeni pristaši!
p Središče. Nedeljsko sokolsko prireditev, vinsko trgatev s plesom, ki je bila nad pričakovanje kla-verna, so središka dekleta popolnoma prezrla. Niti e-ne ni bilo. Čast jim! Plesale so stare kosti, V prvi vrsti gospa Slosarjeve ulice, ki je pri tej priložnosti sokolsko idejo v Središču izdatno povzdignila. Slava ji!
p Sv. Florijan ob Boču pošlje letos 8 svojih fantov služit vojake. Ali ni to častno za tako majhno župnijo? Celi Rogatec pa — 1, In kako lepo so se le-
tos naši fantje od nas poslovili! Najeli so si sv. mašo in vsi do enega prejeli sv. zakramente. Čast jim in srečni bili in srečni in pridni se vrnili! — Od naših svetovno znanih občinskih volitev poročamo prihodnjič in od našega gromovnika preko Savce, ki neprestano ruje 111 se tožari ter rekurira na vse strani in na vse pretege, Vam bomo v kratkem sporočili tudi nekaj zanimivosti. Mera potrpežljivosti je do vrha napolnjena. Mir hočemo in kdor ga kali, je naš sovražnik. — Faran.
p Ptuj Kmet. bralno društvo v Krčevini pri Ptuju ima v nedeljo dne 19. oktoara, popoldne po večernicah svoj redni letni občni zbor v posojilniških prostorih (minoritski samostan) Mladina in odrasli pridite v obilnem številu.
p Sv. Lovrenc na Drav. polju. V nedeljo, dne 19. t. m ima Dekliška Zveza svoj mesečni poučni shod s petjem, deklamacijami, poučnimi govori. Mladenke udeležite sa polnoštevilno!
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Igri „Kazen ne izostane" in „Nežika z Bleda" se bodeta v nedetjo, 19. t. m. v tukajšnji šoli ponovili. Vabimo domačine in sosede. Vstopnina samo 20 vin.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Na Murskem polju ima liberalna Narodna stranka pristaše, kateri se sramujejo njene zastave in pravijo mnogokrat, posebno če so v družbi naših mož, ali pa kje v župniščih, da niso liberalci. A zadnji občni zbor Narodne stranke v Celju nam je zopet javno naznanil korporale muropoljskega. liberalizma. Iz našega okraja so namreč izvoljeni v glavni odbor Narodne stranke sledeči veimožje: Fr. Cvetko, nadučitelj v Vučji vasi; Jos. Mursa, posestnik'na Cve-nu; dr. Fr. Stanjko, odvetnik v Ljutomeru, in Joško Rajh, posestnik na Moti.
1 Ljutomer. Okrajna bolniška blagajna v Ljutomeru išče knjigovodjo. Prošnje z dokazili o postavno zahtevani usposobljenosti v knjigovodstvu je vložiti do 1. novembra 1913 pri načelniku g. Francetu Vrbnjak v Ključarovcih, pošta Križevci. Plača po dogovoru!	1237
1 Veržej. Društvo „Marijanišče" ima v nedeljo, dne 19. oktobri ob pol 3 uri popoldne v tukajšnjem salezijanskem zavodu svoj občn zbor. Na dnevnem redu je poročilo o triletnem delovanju društva, volitev novega odbora in slučajnosti. Z zborovanjem se združi predavanje dr. Kovačiča o potovanju po Italijanskem.
1 Mala Nedelja. Kmet. podružnica priredi v nedeljo, dne 19. t m. po rani sv. maši v šoli zborovanje s predavanjem g. Pirstingerja, ki bo razpravljal o gnojenju travnikov s posebnim ozirom na umetna gnojila, razstreljavanju zemlje in sadnih vrstah.
Slovenjgraški okraj.
s Šmiklavž pri Slovenjem Gradcu. Znano je, kako so se trudili in se še trudijo gotovi slovenjegra-ški nemški krogi, da bi svojo nemško šolo napolnili s slovenskimi otroci. To pa iz dvojnega vzroka. Pred vsem je pristno nemških otrok v Slovenjem Gradcu tako malo, da njih število niti od daleč ne zadostuje za 4razrednioo, potem pa se gre, kaknr Nemcem povsod, tudi slovenjegraškim za to, da kolikor mogoče mnogo slovenskih otrok izneverijo slovenski domovini ter je vzgojijo za narodne odpadnike. Slovencem se je v mnogih slučajih z velikim trudom posrečilo, prepričati stariše, ki so še dovzetni za pametno besedo, da svojih otrok niso dali v ponemčevalnico, ampak v slovensko okoliško šolo, kjer se otroci na podlagi slovenskega jezika sicer tudi učijo nemščine, pa se jim vendar ohrani spoštovanje in ljubezen do slovenskega jezika. Tako se je doseglo, da v nemško šolo izmed Slovencev pošiljajo svoje otroke večinoma le bajtarji in „oferji", ki so od meščanov odvisni. — In kaj se zgodi letos? V nemško šolo je vpisal svojega otroka tudi učitelj Pajtler iz Smiklavža, v dobrem spominu še iz državnozborskih volitev, pri katerih se je z nezaslišano prevzetnostjo trudil za kandidata takozva-ne „narodne" stranke. Zdaj vsaj vemo, koliko je vredna narodnost takih ljudi! — Ali pa se morda čuti g. Pajtler tako slabega vzgojitelja, da niti lastnega otroka ne more poučevati In vzgojevati? Verjetno! Tukaj je lepa priložnost za stanovske tovariše g. Pajtlerja, ki prisegajo na Narodno stranko in ki mislijo, da i-majo narodnost v zakupu, poučiti svojega tovariša, da ni ravno lepa vloga, ki jo igra,
s St. Janž na Vinski gori. Pri ponovnih občinskih volitvah dne 9. oktobra je na oeli črti zmagala S. K. Z. Nasprotniki tokrat niti na volišče niso prišli. Vkljub temu pa hočejo, kakor slišimo posebno 2 — zopet vložiti priziv ter tako izvleči izvolitev novega občinskega starešinstva. Mi vam to odločno odsvetujemo, sicer bomo z vami obračunali tako, da boste pomnili vse žive dni, kedaj ste vložili rekurz. Poglejte raje v vašo blagajniško knjigo in v njej zabeležene račune ter vsakoletne računske zaključke; ti so pristno ogledalo vzornega (?) gospodarstva. Torej možje pamet 111 dajte mir. Tsto velja našemu učiteljstvu, ki očividno ruje proti naši stranki. Mi hočemo enkrat imeti mir.
s Št. Janž na Vinski gori. V nedeljo, dne 'iS. septembra, je imelo naše Slovensko katoliško izobra-ževalno društvo svoj prvi redni občni zbor. Društvo je štelo v prvem letu svojega obstanka 9 ustanovnih in 63 podpornih udov, ki so si vsi prav pridno izpo-sojevali knjige iz društvene knjižnice ter zahajali posebno ob nedeljah Čitati naše časnike, tako, da je bil i včasih čitalnica natlačeno polna. Društvena knjižnica šteje 148 pripovednih in 32 poučnih knjig, katere smo večinoma dobili vse darovane. Največ jih je daroval rtaš vneti g. župnik Gosak, kateremu bodi izrečena na tem mestu najsrčnejša zahvala. Prečitalo se je v pretečenem letu skupno 579 knjig, kar je za prvo leto zelo lepo število. Društvo je naročeno na tele časopise: 3 „Slov. Gospodar", 2 „Zlata Doba", 1 „Domoljub", 1 „Naš Dom", 1 „Kmetovalec'', 1 „Slov.
Sadjar', 1 „Bogoljub", in 1 „Glasnik najsvetejših Src". „Slovenca" in „Stražo" pa da blagohotno g. župnik na razpolago. Odbor je ostal razven tajmkovega namestnika in knjižničarja isti kakor lani. Po občnem zboru se je vršila veselica s petjem, d\cma igrama in srečolovoin. Dekleta so igrala igro: „Prisiljen stan jo zaničevan", mladeniči pa: „Boljšaje kratka sprava kakor, dolga pravda". Vsi igralci so rešili svoje vloge prav izvrstno. SreČolov je prinesel mnogim obilo smelia, drugim pa, katerim je bila sreča bolj mila, prav lepe dobitke. Bog daj, da bi se društvo bolj in bolj razvijalo in da bi rodilo vedno lepše sadove. Le
naprej po začrtani poti!
s Sv. Miklavž psi Slov. Gradcu. Novoporočenca Franc in Marija Čas sta darovala za ¡Slov. Stražo 3 K Živio!
Konjiški okraj.
k Konjice. Na zadnjem dekliškem sestanku ie prav čedno govorila Helena Tramšek o sodelovanju žensk pri protialkoholnem gibanju; Terezija Arbei-ter je deklamovala: Molitev za slovenski rod; g. voditelj je govoril, kako se moramo odvaditi pri govorjenju nemških, tujih besed.
k Konjiška okolica. Županstvo okoliške občine nam naznanja glede na naš zadnji dopis, da dotični napis nima drugega namena, kot vsakemu, tudi neukemu vozniku, podati svarilo glede vožnje.
k Tepanje. V sredo, dne 1, t. m. ob 549. uri /.večer je drdral skozi našo vas avtomobil proti Konjicam, in sicer brez luči. Ce bi bil kak otrok na cesli, bi bil gotovo ponesrečen. Ali ni to skrajna brezobzirnost? Gospodje orožniki, pozor!
k Prihova. Na lastne oči in ušesa sem se hotel prepričati, kako se tukaj giblje moška mladina. Dne 28. septembra je bil shod mladeničev Marijine družbe z obilno udeležbo. Mladeniči so poslušali z zanimanjem vodila za slavni vojaški stan; izvedeli so tudi najzanimivejše dogodke od zadnjega shoda. Povabljeni k sv. zakramentom so se skoro vsi udeležili skupnega sv. obhajila dne 5. oktobra. Ko bi ne bil navzoč, bi ne verjel; kako velika četa se jih je zbrala pred oltarjem. G. kaplan je imel navdušen govor na mladeuiče-novince. Vprašal sem, ali je prišlo tudi kaj neorganiziranih fantov zraven; odgovorili so mi, da jih niso mogli opaziti. Naši vrli iantje-novinci so pa ti-le: Bečan Jožef, oskrbnika Windisch-Gratz-a sin, ki gre v Pulj; Jug Filip, čevljarski pomočnik iz Prelom gre v Kormin; Venko Gašper iz Kaoeneka gre v Beljak; Vivod Karol iz Verholj gre v Pulj. Vrli fantje, živeli!
k Grušovje. Nova bolezen' pri svinjah razsaja pri nas. Svinja postane po trebuhu siva in marsikatera pogine. Pri nekem kmetu so poginile vse tri svinje, pri drugem ena lepa, pri tjetjem dve lepi, zopet drugod še samo bolehajo. Vprašaje se spogledujemo in vprašujemo: Kakšna bolezen je to in kako se je moremo obvarovati! — Pšenica je bila zelo lepa. Hvala Bogu! Krompirja je zrastlo pri nas veliko in lepega. Po nekod je tudi precej gnilega. — ŠtajerČijau' • > se pri nas skoro vsi smejimo in jih pomilujemo, posebno še ker nek mlečnozobi fant kaže medlo skrpu-cani in le na pol resnični dopis o Arnelekih, kjer je hotela žena moža zastrupiti. Zato mladina, pripravljaj se resno na zakonski stan! Ce ni žive in trdne vere v hiši in prepričanja, da je človek brat Kristusov in da bode prišel enkrat dan plačila, je boljše iti med leve in volkove prebivat.
k Zreče. Prejšnjo nedeljo je imela Mladeniška Zveza svoj mesečni shod; razlagalo se nam je o zna-čajnosti. Pretečeno nedeljo, to je dne 12. oktobra, pa so Člani iste Zveze uprizorili igrokaz; neko drugo i-gro pa članice Dekliške Zveze.
Celjski okraj.
Celje.. Na posredovanje enega naših poslancev (pa ne dr. Kukovca) dovoljena vsporednica k tretjemu razredu naše nižje gimnazije je bila te dni otvo-rjena. Kot učna soba ji mora služiti radi pomanjkanja drugih prostorov — ravnateljeva pisarna, kamor se spravi komaj 20 učencev. Zarafii te vsporednice se je pridobila za zavod nova učna moč, gospod J. Heric, matematik in zgodovinar, doslej na benediktinski gimnaziji v St. Pavlu.
Celje. V četrtek, dne 9. t. ¡m., se je igrala soproga tukajšnjega vojaškega zdravnika dr. Leisner-ja s psom in je imela bankovec po 1000 K v rt)ki. Naenkrat pograbi pes bankovec in ga požre.
c Žalec. Kakor slišimo, pripravlja naše Izobraževalno društvo veliko gledališko igro: „Turki pred Dunajem". Predstavljala se bo 26. oktobra. Za igro je že sedaj veliko zanimanja, ker se je izvedelo, da nastopi tudi praded hrabrega Sukri-paSe, branitelja Odrina proti Bolgarom.
c Žalec. Sokol na begu. Ker se je zbal roke E-meriha, se je Edvard zanesel na svoje noge. 'Malo počasneje kakor zajec jo je namreč ribal čez cesto v četrtek, dne 2. oktobra, pred razkačenim bratom, kateri je bil očividno mnenja, da se bratu razloži stališče najložje s — pestjo.
c Petrovče. V nedeljo, dne 19. oktobra po službi božji ob y28. uri zjutraj priredi Kmečka Zveza političen shod v Društvenem Domu. Somišljeniki, pridite!
c Nova Cerkev. Dne 13. oktobra sta se poročila podpredsednik Mladeniške Zveze in tajnik Bralnega
društva, Arlič Jožef, z mladenko Marijine družbe, A-lojzijo Stepihar, Mlademu paru želimo mnogo sreče!
c St. Jurij ob južni železnici. Rodbina okrožnega zdravnika g, dr, Ipavica je poslala našemu u-redništvu ljubeznjiv pozdrav v obliki jesenskega ja-bolkovega cveta. Hvala!
c Vojnih. Podružnica sv. Florjana na gričku nad trgom je sedaj popolnoma predelana in popravljena ter bo na novo blagoslovljena tekom tega meseca. Vsa čast vrlim župljanom, ki so toliko žrtvovali za prenavljanje te cerkve z opeko, lesom in tudi denarjem!
c Dramlje. Poln radosti in veselja je poročal svoj čas „Narodni List", kako bo vodja tukajšnjih na-prednjakov, Jarnovič, tožil g. župnika, ker je slednji Jarnoviču v cerkvi prepovedal sedež. Naši liberalci so, vsi navdušeni, sklenili tokrat izpiti 1 hektoliter vina na zdravje g. sodniku, ko bo obsodil župnika na „gavge". Toda liberalci so obračali, sodišče pa je o-brnilo. Jarnovič je s tožbo že pri prvi inštanci pogorel. Ves .nevoljen na razsodbo okrajnega sodišča se je pritožil na c, kr. okrožno kot vzklicno sodišče, ki pa mu je v smislu razsodbe prve inštance glasno pove-galo, da zanj v dotični zadevi ni več pomoči, ker je pravica na župnikovi strani. Jarnovič je pravdo izgubil in ž njo tudi desetake, s kojimi ima plačati sodne stroške. Ali mu bo to odprlo oči? Dal Bog!
c Mestinje. V noči od 27.-28. septembra so neznani zlifiovci vlomili pri tukajšnjem trgovcu g. Gc-rinšeku ter odnesli okrog 22 K drobiža, nekaj poštnih znamk in drugega blaga za okrog 20 K. Ravno isto noč so vlomili v trgovino g. Rupnika v Stranjah, vzeli zlato uro z verižico, precej denarja ter nekaj blaga. Ljudstvo je ogorčeno nad temi nepovabljenimi gosti. Orožniki storilce zasledujejo,
c Sladka gora. Prejšnji teden smo spremljali k večnemu počitku skrbno gospodinjo in blago mater Ano Majcen, — Na roženvensko nedeljo smo pa položili zopet v mater zemljo Slletnega fanta Jožefa Sin-koviča. Dne 7. oktobra bi bil imel iti k vojakom. Naj v miru počiva!
o Luče pri Gornjem Gradu. Pri nas se je ustanovila požarna bramba, katere slavnost smo obhajali dne 7. pr. m. Na večer tega dneva se je priredila bakljada. Godbo amo imeli iz Gornjega Grada in 40 mož je svetilo z lampijoni. Cela vas je bila razsvetljena in okrašena z zastavami. In streljalo se je iz našega klanca, da se je razlegalo na vse strani. Drugo jutro pa, kakor hitro je odzvonilo, že je zopet nastopila godba. Sprejem društev smo imeli dvakrat: prvič od 9.—10. ure dopoldan, drugič pa od 1.—2. u-re popoldan. Prišle so nas obiskat in počastit vse požarne brambe izcelega okraja z zastavami, kakor tudi Veteransko društvo iz Ljubnega s svojo godbo. — Blagoslovljenje gasilnega doma je bilo po večernicah. Po blagoslovu se ie razvila prosta zabava na vrtu g. župana Vinko Jezernika. Vse je bilo navdušeno. Priredila se je tudi igra s petjem. G. župnik Franc Lek-še je imel pozdravni govor. Vsem udeležencem, darovalcem in požarnim brambam srčna zahvala v imenu našega gasilnega društva!
c Solčava. Pred par desetletji je zelo slovela Jovanijska hiša v Logarski dolini. Jovanijski Andrej in njegova žena sta bila znana v vsej Gornji Savinjski dolini po svojem lesotržtvu. Minulo sredo pa je u-mrla vdova dotične hiše, Marija Erjavc, v visoki starosti 88 let, ko je bila že čez 7 let priklenjena na bolniško posteljo vsled mrtvouda, kot občinska uboga. N, v m. p.!
c Dol pri Hrastniku, V nedeljo, dne 5. t. m., se je vršilo v tukajšnji šoli gospodarsko poučno predavanje. Predaval je g. potovalni učitelj Goričan.
c Dol pri Hrastniku. Zadnjo roženvenško nedeljo se je ob poznem sv. opravilu vršila pri nas lepa in pomenljiva cerkvena slovesnost. Blagoslovila se je namreč po vlČ. g. d. s. in dekanu dr. Kruljcu ob asistenci domačih gg. duhovnikov in č. g. Lukma-na iz Trbovelj nova zastava Dekliške Marijine družbe, kateri je kumovala vrla kmečka gospodinja Marija Draksler iz Krištandoia. Vič, g., dekan je imel k tej izredni svečanosti primeren, navduševalen in bodreč cerkveni govor. Slovesnosti se je udeležila v velikem številu vrla trboveljska Marijina družba s svojo zastavo. Blesteč slavolok pred glavnimi cerkvenimi vrati je označeval celo slovesnost z besedilom:: ..Kvišku družbina dekleta, kliče nas Mati presveta, Pod njeno zastavo hitimo, njej srca za vedno izročimo!"
c Sv. Jurij ob juž žel. V nedeljo, dne 26. oktobra ob pol B. nri popoldne se vrši v prostorih g. Jožefa Cretnika v Novi vasi delavsko zborovanje, ki ga priredi štajersko okrožje Jugoslovanske 8trokovne Zveze. Govorita dr. Veble i i'Celja in Franjo Žebot iz Maribora. Železničarji, delavci, hlapci, dninarji, obrtniki, pomočniki in vsi, kateri si z rokami služite svoj vsskdanji kruh, pridite! Vsak zaveden mož naj pripelje svoje prijatelje seboj Kmetje, dobrodošli!
c Letuš Prostovoljna požarna bramba priredi dne 26. oktobra veselico in šaljivo igro „Mutast muzikant" v prostorih g. Ivana Bizjak Začetek ob pol 3. uri popoldne.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Kmet. podružnica Mestinje— Sv. Peter priredi v nedeljo, 19. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih župnišča poučno zborovanje, pri katerem bo velezanimivo govoril o živinoreji nadživinozdravnik Fr. Pirnat iz Slovenjgradca. Udje podružnice in živinorejci, domači in sosednji, pridite polnoštevilno na shod.
c Sladka go a. Naše kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, IS. okt. po večernicnh v kaolaniji zanimivo poučno zborovanje, na katerem b > govoril urednik Fr. Zebot iz Maribora. Udje, stari in mladi, udeležite se v velikem številu tega shoda I
Brežiški okraj.
b Rajhenburg. Veliko neprisiljenega smeha in prav dobre zabave nam je prinesla prireditev burke
..Repoštev", Tudi točas so pokazali naši mladeniči, da se resno trudijo, se vživeli v svoje vloge. Nekateri so bili že izkušeni bojevniki na polju odra, drugi so se pri tej priliki prvič podali na to pot. Ves trud, ki so ga imeli prej, jim obilno poplačuje zavest, da so pripravili ljubim gostom od blizu in daleč prav prijetno domačo zabavo, v sebi pa še bolj utrdili prepričanje, da ne morejo lepše porabiti svoiega prostega časa kakor v Kat. izobraževalnem društvu, ki ima namen, na krščanskem temelju pripomoči svojim u-dom do resnične izobrazbe. 'Mladeniči! Le pogumno naprej! Naj vas ne straši noben trud! Bodočnost je vaša! Zbirajte se mnogoštevilno pri izobraževalnem delu, urite se dan za dnevom, navdušujte se za, sveto stvar! Bodočnost vam bo pokazala, da ste svoje korake umerili po pravi poti, poznejši rodovi vas bodo blagrovali, ker ste rekli, da nočete zaničevati vere svojih očetov, pač pa da hočete v svetlobi vere svojih dedov delovati za svojo izobrazbo in s tem tudi za o-brambo svojega slovenskega naroda.
b Artiče. Kmečka hranilnica in posojilnica daje na znanje, da bo obrestovala hranilne vloge z novim letom 1914 po 5%, to je od vsakih 100 K naloženih, 5 K obresti. Da se ta kmečki zavod tako dobro razvija, pričajo letne bilance z jako dobrim uspehom in napredovanjem in na ta način je tudi ves denar varno naložen.
b Sv. Peter pod Sv. Gorami. V 41. številki je poročal „Slovenski Gospodar" o slovesnosti, ki jeibila v resnici vesela za vse dobre šentpeterske farane, namreč o ustanovitvi in sprejetju deklet v Marijino družbo. Ta družba pa, posebno nje svetinje, hudo bodejo v oči nekatere ljudi, ki čujejo na ime „napredni narodnjaki".. Neki „odličnjak" od"teh si je v navzočnosti nekaterih članic dovolil o njih tako nesramne o-pazke, da se tu ne morejo zapisati, pa da bi se jih moral tudi najbolj neolikan capin sramovati. Tudi jim je prerokoval, da bodo morale zbirati denar za potni-no g. dr. Hohnjeou, ki baje ne bo hodil zastonj v St. Peter. Slične surove puščice spušča tudi neki moli činovnik javne službe. Zares se kaže tu „narodnost" v zali luči, obenem pa je to tudi dokez, da je 'Marijina družba dobra in že dolgo potrebna, kajti podgane ne glodajo nikoli gnusnega predmeta, pač pa stvari, ki imajo prijeten okus. Ve dekleta pa se s čednim obnašanjem odlikujte, in privabite še več tovarišic v Marijino družbo! Živela šentpeterska Marijina družba in Dekliška Zveza!
b Videm. Kedaj pa bomo vendar lahko šli na Videm? Tako so že povpraševali naši okoličani in sosedje. Ali nam bo že skoraj nudilo Izobraževalno društvo kaj zabave in razvedrila? To vprašanje gre od ust do ust po celi župniji. No, malo Še potrpite, prav v kratkem se vam izpolni vaša želja. Naša Dekliška Zveza se pripravlja na 12 lepi in zanimivi igri, ki se bosta predstavljali v nedeljo, dne 26. oktobra po večernicah. Upamo na obilno udeležbo iz domače in sosednjih župnij. To pot si boste sosedje tudi lahko o-gledali našo dvorano, katero nam je občina prepust la na posredovanje bivšega č. g. kaplana Lasbaherja. In pa naš lepi oder, katerega si je društvo samo omislilo, je vjeden, da si ga ogledate.
b Brežice. V nedeljo, 19. t. m. po večernicah vsi na občni zbor podružnice Slov. Straže, ki bo v prostorih k. izobr. društva. Razen poročil odbora ter novih volitev so na dnevnem redu tudi zanimivi govori, lepo petje in zabavne točke. Pridite in pridobite še druge.
Najnovejše.
Štajerski deželni zbor. V torkovi seji je vložil poslanec MeŠko predlog glede podpore za zgradbo železnice Ljutomer—Ormož. Dr. Benkovič predlaga, naj se okrajnim zastopom izplačujejo zaostale podpore za ceste. V včerajšnji seji je bila v razpravi predloga glede zvišanja naklade na pivo in zvišanje draginj-ske doklade za učiteljstvo.
Seja je trajala jako dolgo ter je bila zelo burna, ker se 4 socialncdemokratični poslanci skušali z obstrukcijo preprečiti davek na pivo. V isti seji je bil dr. Jankovič izvoljen za namestnik» ¡-lovenskega člana v deželnum odboru.
Volitve za kranjski dež. zbor razpisane. Iz Ljubljane poročajo, da so volitve za kranjski deželni zbor že razpisane. Splošna skupina bo volila 1. dec., kmečke občine 9. dec,, trgi in mesta ter trgovska in obrtna zbornica 16. decembra in veleposestvo 22. dec.
Kardiii. Dosedaj je bito rednih 487 rudarjev, mrličev, ki so jih po egnili iz podzemeljskih rovov, je nad 200. Že sedaj je nad 1000 žen in otrok brez vsake podpore. 393 rudarjev je še pod zemljo; malo je upanja, d» bi še katerega spravili živega iz pod zemlje.
Sijajna zmaga kršč. soc. stranke na Dunaju. Pri ožji volitvi za državni zbor v okraju Leopoldstadt je v torek, dne 14. t. m., zmagal krščanski socialec dr. Mataja z 9015 glasovi. Socialni demokrat Elderš je dobil 8455 glasov. Ko se je raznesla po Dunaju ta vesela vest, je zavladala povsod velika radost med krščanskim prebivalstvom. Boj je bil «silno hud. Soc. demokratje so se po izvršeni volitvi pretepali po ulicah, pobijali šipe ter uprizarjali kravale.
Listnica uredništva.
A. J. Rečica ob Savinji: Dopis je popolnoma osebnega značaja in očividno izvira iz Vašega spora z dotično osebo Radi tega ga no moremo priobčiti. — „Prijatelju" iz ormoškega okraja in vsem, ki žele širiti „Slov. Gospodarja": Berite oklic na uvodnem mestu današnje številke. Povejte ljudem, da tako po ceni ne dobijo nikjer tako obširnega in priljubljenega lista, kakor je „Slov. Gospodar". Pozdrave! — St. Jur ob juž. žel.: Za to številko prepozno. Po7iirave! — Sv. Peter v Sav dol.: Hvala! Za tokrat ni bilo mogoče, ker je došlo prepozno. Izročil
0.000 krat
je bilo namočeno perilo s pralnim izvlečkom ,Ženska hvala*. Mislite li, da bi bile gospodinje tako nespametne, da bi rabile vedno zopet ,Žensko hv*»loS če bi ne našle pri tem haska? Hasek pa morajo najti, kajti z 12 vin. za en zavoj se prihrani več ur dela, tako cenih delavnih moči se pa ne dobi nikjer.
„Straži", kakor ste želeli. Pozdravljeni! — Dobova: Dopis se deloma ozira na tako malenkostne reči, ki ne zaslužijo nobenega odgovora, deloma pa je za širše kroge nedoumno, proti komu se obrača ost napad3"..— Ljutomer: Hvala za poročilo I Res, prav imate! V ljutomerski župniji in tudi po drugih župnijah Murskega polja, bi se dalo pridobiti ie na stotine novih naročnikov za „Slov. Gospodarja". Podregajte. — v Peter na Medv. selu: Prepozno! — Stoprce, Zreče, Gornjigrad: Prihodnjič.
O-ra-šlso tržino poročilo,
Sejem z rogato živiDO dne 9. oktobra 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 94 -110 kron (izjemoma 116 fcron), poltolsti 76—90 kron; suhi od 68—74 kron; voli za pitanje od — do
-	K; klavne krave, tolste od 68—82, poltolste od 48—66, suhe od 40—46, biki od 66—86, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje kravo od — do — K; mlada živina od 68 do 84 kron. Kupčija slaba, cene večinoma nespremenjene
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 108, K l'30j teleta Ia (izjemoma cena od K 1'32 do K 136); mlade svinje od K 1'60 do K 166; nemške pitanske svinje od K 1'40 do K 1'44; ogTske pita tiske svinje Ia od K 1"38 do K 1'48; ogrske pitanske svinje lis od K 1-36 do K 1-4C; mesne svinje od K 136 do K 1-48; bošnjaške pitanske svinje, od K 1*40 do K 1*46; ovce od K —"80 do K
—	90; kozliči in jagneta od K —•— do-K —•—. Kupčija slaba, cene napredujejo.
Važno za vsakega!
Usojam si naznaniti, da sem v prijetnem položaje, s ojim cenj. odjemalcem postreči z zajamčeno pristnim ▼inom po najnižjih cen&h:
„Opollo" III. vrste
„ Clarett Rudeče namizno vino
.Opollo" Dalmatiner Perle Rudeče vino za slabokrvne
Posebro dobro belo vino
(staro sladko) Posebno dobro staro belo vino (Perle)
liter K 0-60 n 0-72
0-80 0-88
0-80
0-80
0-96
Vino „Vordernberger" 1911 (iz kleti g. stol. župnika)	liter K 1'60
Dalmatinsko „Perle", posebno staro, črno vino za prebolele „ „Opollo"-extra	„
n staro (sladko)	„
Prosečan (od rozin-gro-zdja) za hudoobolele „
1-— l —
1-20
3 —
Velfjegošto vanj em
Franc C^itaiisč-eva ^dma
Maribor, Šolska uiica 2.
Zaloga dalmatinskega vina „I dalmstnske vinarsko zb-drtigfl v Boha (Domačija).	970
Priden in pošten učenec se takoj sprejme pri g. Rihardu German, krojač na Ranči p. Pesnica. 1217
Na prodaj je skioptičen aparat sistem „Saturn" s tahiskopom C 4, acetylen-razsvetljava, in vsa priprava prve kakovosti, malo rabljen po primerni ceni. Več se izve v kaplaniji v Konjicah.	1214
Išče se eua zelo poštena in pridna dekla. Služba se takoj nastopi. Ponudbe na upravništvo pod štev. 1213.
Izurjen čevljarski pomočnik
se takoj sprejme za stalno delo pri Antonu Štigl, čevljar, Zidan-most.	1215
Učenca za steklarsko obrt sprejme takoj Ferdinand Potzl v Celovcu, Kaserogasse 12.	1225
Nova iiiša
z velikim vrtom na Sp. Hajdini št. 103, blizu glavne ceste in farne cerkve, 30 minut od mesta Ptuj; sposobna za vsakega obrtnika in penzijonista, se da s 1. novemkrom 1913 za 2(j K mesečno v najem ali se pa tudi proda. Ponudbe se naj pošljejo pod naslovom „A. č." poste restante Mislirija (Štajersko). 1223
Uieneg
priden in močen, ki je že dopolnil 14 leto, od poštenih starišev, kateri ima veselje izučiti se sedlarstva pri izkušenem in spretnem mojstru sprejme takoj v poduk J. Steiner, sedlarski mojster v Žalcu. 1222
Išče se vlničar; drugo se izve v Lembahu, vila Sussenheim št. 50. 1220
Učenec se sprejme pri g. Sirotič, slikarski mojster, Maribor, Koroška ulica 22.	1219
pi iporotam! äiTw¿	Ä X Cerkveni lestenec
ke, vsakovrstne barhente, odeje, velike robce, jegrove srajce itd., se radi ogromnega nakupa blaga po jako znižanih cenah proda.
Redka priložnost! Skr£vSelS
dolge 180 cm za K I 50 se dobijo dokler so v zalogi. Pričakujoč obilnega obiska se zabeležim
Jožef Ullaga, Maribor
Tegeth</fova cesta št. 21.	noo
(luster) za 28 sveč, pozlačen, dobro ohranjen, se po ceni proda. Natančneje se izve v uredništvu. 1224
Hamburg-
Amerika
Linie
Generalna Hj^entura x,a St&jersko Murplat* 3 C2fll€§ll€ Murplatz 3
Najhitrejša zv@za Gr»d«c — New-York v 8 dneh. 4 parniSki razr.
Izvrstna hrana, oskrba in postrežba.^ Tedensko 3—4 vožnje iz Hamburga.
Priliodnjs perniki;
»Kais. Aug. Viktoria« 16. oktobra, »Armenia« 18. oktobra, »Prinz Albert« 18. oktobra, »Imperator« 22. oktobra, »Pretoria« 25. oktobra, »President Grant« 2. novembra, »Cleveland« 4. nov.
Organistl pbzor. Popolnoma nov harmonij, amerik. sist. se jako po ceni proda, zaradi preselitve. Vprašanja na Jakoba Kos, organist v Slov. Bistrici.	1231
Ni prodaj je majhno posestvo, hiša, kravji hlev, pod, 3 svinjaki, 1 kozolček, lep vrt in več lepega sadnega drevja, 10 minut od Celja. Pojasnila daje postrešček štev. 4 v Celju.	1230
Dva izurjena krojaška pomočnika
Bprejme takoj za stalno delo in proti dobremu plačilu Alojz Ar-beiter, Maribor, Koroška cesta št. 101.	1229
Pozor! Na plemenski postaji za svinje c. kr. Kmet. družbe „Will-kommhof" pri Sv. Marjeti ob Pesnici pri Mariboru se takoj sprejme zanesljiva dekla za svinje. Dobro plačilo z napitnino. Ponudbe se pošljejo ali osebne predstave sprejema „Willkomhof-1 pošta Sv. Marjeta ob Pesnici. 1236
Ovčjo volno Ovčje kože,
kakor tudi vsakovrstne druge kože kupuje po najboljših dnevnih cenah K. Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7.	1199
Mlinarski učenec
se sprejme proti plači v parnem mlinu g. Ehrlicha v Kaniži, pošta Pesnica.	1198
Dva zakonska iščeta službo majer-ja na kako pristavo; išče se tudi mlin na račun. Naslov pove uprav-ništvu.	1197
^osastvo
čez 30 oralov veliko, blizu Maribora, železnice in farne cerkve, vse v dobrem stanu, je takoj na prodaj. Več pove upravništvo. 1192
Proda 86 posestvo z mlado gošo, 6 oralov za 4000 kron v Jankovi pri Vojniku. Matevž Benedek, istotam.	1132
500 krosi
Vam plačam, ako moj uničeval «c korenin „Rše-nuilio" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ni odpravi. Cena ene posodioa z garancijskim pismom «no krono. 224
„Kemeny, Kašau
L poštni predal 12/76 (Ogrsko)0.
Antonija Šut, cvetličarka v Ljutomeru se priporoča cenj. duhovščini in tudi vsem drugim, da dela namesto umrle Nemec p. d. Lukač-ka, vse kinče za cerkve itd, 1190
Učenca sprejme g. Dežman, steklar v Mariboru, Glavni trg. 1205
Pozor 1 Letos spomladi nisem mogel vsem ustreči z jesenovim drevjem, zatorej opozorim tiste, kateri želijo jesenovo drevje saditi, da si je sedaj o pravem času naročijo, za jesensko ali spomladno saditev. Cena za 2 m visoke 1 krono, 2 in pol do 3 m visoke K 1'20 komad. Peter Vitko, Siele, p. Slov. Gradec. 1209
Prid»n učenec z dežele se sprejme pri g. Janezu Vezenšek, čevlj. mojstru, Maribor, Koroška cesta štev. 10.	1228
Učenec za trgovino mešanega blaga, se iz poštene hiše takoj sprejme, tak, ki zna nekoliko nemški, ima prednost Franc Korošec, trgovec, Gor. Radgona.	1226
izjava.
Podpisani Jakob Blagovič, posestnik v Lahoncih izjavljam, da prekličem trditev, katero sem napisal v pritožbi zoper obč. volitve občine Lahonci, da je bil Alojz Podgorelec, po», v Lahoncih kaznovan, kot neresnično. Lahonci, dne 10. okt. 1913. 1227	Jakob Blagovič.
Na proda) j« lep« posestvo z lepim
novim poslopjem (hiša, marof itd.)
in okoli 11 oralov dobre zemlje tik vojniškega trga. Cena 14 tisoč kron. Da se tudi v najem. Več
pove Prekoršek Janez, posestnik
v Višji vasi, pošta Vojnik. 1233
Mat?ufakturna trgovina
M.E.Šepec:M«^°r
Grajski trg St. 2 CBurgplatz)
se cenj«n9mu občinstvu, gospodarjem, fantom in dekletom za nakup novih oblek, lepo novo modno volneno in pe-rilno blag», platna m drugih potrebščin, vtero u judno priporoma, ter lagotavlja na dobro, bre»konkurenčno, ceno postrežbo. Vse vrste odej in flenelnih odej za postelje od 1 K 40 vinarjev naprej.	1175
Naznanilo.
Simelk® hraniiaic^ in posojilnica v Arf&ah pri Brežicah
daje na znanje, da bo oLrestovaia hranilne vloge z novim letom 1914 po 5®/0, to je od vsakih 100 kron naloženih, 5 kron obresti. — Da se ta kmečki zaved tako dobro razvija, pričajo letne bilance z jako dobrim uspehom in napredovanjem in na ia način je tudi ves denar varno naložen. Toliko na znanje vlagateljem! 1182
J.FaulandvPtuju
trgovina z manufakturmim blt^om se vsem priporoča
676
Trst Dunaj
Loterijske gtevfóse.
8. oktobra 1913 23 14 89 76 21
lt. oktobra
49 39 25 21 9
mala oznanila.
Pojasnila o inseratib daje upravništvo same tistim, ki priloži,)» snamfeo za 10 vio.
Lepa vila je na prodaj z lepim gospodorskim poslopjem, zraven iep sadonosnik in lep zelenjadni vrt, v Mariboru v magdalenskem predmestju, blizu cerkve, pripravno za upokojenca ali privatista, vpraša se pri g. Francu Spes, Le-naugasse 18.	1173
V najem se da dobro idoča gostilna, posebno primerna za mesarja, ker je mesnica in ledenica; je pri farni cerkvi in pri veliki cesti. Natančnejša pojasnila daje lastnik g. Ivan Ceh, gostilničar pri Sv. Barbari niže Maribora. 1172
Prage (švelerje)
za južno železnico, bukove in hra stove, vsako množino po najvišjih cenah kupi od vsake postaje juž, žel., ednaku tudi jesenov les. Ponudbe na Rudolf Dergan, trgovec Laški trg.	1181
Lepo posestvo je na prodaj; štiri orale zemlje, dve njivi, travnik, sadonosnik, vodnjak, lepe velike brajde, velika, prostorna hiša, hlev, obokana klet, tri svinjski hlevi. Proda se zaradi preselitve. Cena 8 tisoč kron. Naslov: Simon Do-nik, Gornja Bistrica št. 48. 1184
Čevljarskega pomočnika in učenca sprejme Franc Lorger, Zreče pri Konjicah.	1187
Proda se radi družinskih razmer lepo posestvo, ki se nahaja v bližini mesta na Spod. Koroškem. Obsega 70 oralov sveta, od teh je 30 oralov gozda in pa 50 birnov posetve. Zraven je tudi mlin z 2 paroma kamnov in stopami. Poslopja so v srednjem stanju. Več se izve v Narodnem Domu v Pli-berku.	1177
Lepo malo posestvo se proda na prijaznem prostoru v Rušah, pripravno za rokodelca ali penzijonista. Več se izve pri g. Francu Repolusk, gostilničarju v Rušah.
1158
Novi bencin-motorji
tudi taki, ki so že bili v rabi, zelo priročni domači mlini se zelo po ceni oddajo. Sprejmem vsa popravila in nova naročila. Karol Sinkovič, ključavničar, Maribor, grad.	1170
Na prodaj je gostilna In mesarija
na Sp Štajerskem v sredini mesta, zraven okrajne sodnije, okraj, glavarstva, farne cerkve, sejmske-ga prostora in zraven železniške postaje. Hiša je enonadstropna, mesnica, ledenica, živinski hlev, vrt in nekaj zemljišča. V gostilniških prostorih je tudi električna razsvetljava. Piva se stoči na leto 1300—1500 sodčkov, vina pa 50— 60 polovnjakov, v mesnici se kolje vsak teden po dva vola. Proda se vse, kar leži in stoji. Natlov v upravništvu Slov. Gosp. pod št. 1106
Priden učenec iz dobre hišo in z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga pri g. Ivanu Traun, trgovcu, Ptujska gora. Prednost imajo in na krajšo učno dobo tisti, kateri imajo kako gimnazijo ali realko, ali pa tisti, kateri so se že kje učili.	1033
Proda se lopo urejeno, prav rodovitno posestvo, ležeče 10 minut gd trga in železniškke postaje Žalec v Savinjski dolini. Hiša je enonadstropna in nova z dvema balkonoma ter pripravna za pen-zijoniste pa tudi za vsakovrstno obrt. Gospodarsko poslopje je o-bokano in vse v dobrem stanu. Zemlje je 10 oralov vse na ravnini in obstoji iz hmeljnikov, njiv in travnikov. Proda se s pohištvom, živino in tudi z vsemi le-tošnffcni pridelki vred za prav nizko ceno po dogovoru. Pojasnila daje g. Lovro Šah, nadučitelj v Teharjih, pošta Štore.	1166
Na prodaj je
dobro ldutia gostilna
s koncesijo v večji vasi pri glavni cesti na Spod. Štajerskem zelo pripravno za trgovino aii mesarijo. Za gostilniško obrt so 3 sobe z električno razsvetljavo, kuhinja in dve sobi za stanovanje, kegljišče z verando, potem vrt za zelenjavo, brajde, lepo dvorišče z studencem, gospodarsko poslopje z drvarnicami, skedenj, 4 svinjaki in hlev za dve govedi. Zraven gostilniškega poslopja je še drugo, ki nese letno 360 kron najemnine, pod katerim so lepe kleti. Posestva je dva orala lepih rodovitnih njiv, dva orala lepega travnika in 4 in pol orala mladega gozda. Do železuiške postaje je 12 minut, bliiu farne cerkve, Cena je 20.000 kron; vknji-ženo lahko ostane 6000 kron. Več se i i ve pri Ivanu Dežman, tgovina s steklom in porcelanom, Maribor Glavni trg.	1152
Divje kostanje In
suhe Gobo
1148
v vsaki množini, na drobno in debelo kupuje po najvišjih cenah, Trini»a Tjilap trgovec, Maribor, Iglldl liolCl, Tegethof. cesta 19
01
> €1
NI
3
•Silz;
• •
—
mi m„
s? c > g
.21S O * £j m m o
o' i %
i 12 JB € .

Lepo pdsestvo, eno uro vožnje od Maribora, približno 33 oralov zelo dobrega rodovitnega zemljišča, okoli žlahtnega sadnega drevja, se lahko do 16 glav živine redi, za 4000 K vse vrste mehkega in trdega lesa za posekat, stanovanje novo zidana hiša in gospodarsko poslopje, vse z opc-ko krito. Zraven vinograd z viničarskim stanovanjem in stiskalnico, je z vsem bogatim, ležečim in stoječim fun-dus instruetus, so po zelo nizki ceni proda za 20.000 kron. Vpraša se pri g. Gaube Juriju, trgovec pri Sv. Jurju ob Pesnici, p. Zg. Sv. Kungota. Prekupci izključeni.
1216
Dsbra obitelj na Reki (Fiume) išče za takojšen vstop samostojno kuharico, katera bi bila veljna tudi druge hišne posle opravljati. Dobro ravnanje z njo je zajamčeno. Ponudbe z označbo plače in z opisom dosedanjega službovanja se naj pošlje na naslov: Gosp. ing. M. Calogovič, Rijeka (Fiume).
1210
10 oralov lepega sečnega bukovega gozda se po ceni proda. Gozd je zraven okrajne ceste. Več v upravništvu.	1156
Janez Hariii,
v Dravski ulici naznanja, da se njegova prodajalna čevljev nahaja od 1. oktobra 1913 naprej v Vik-tringhofovi ulici št. 10, nasproti gostilne „Sandwirt".	1189
LISTEK.
Junakinja.
(Za „Slov. Gospodarja" napisal Al. S.).
(Konec.)
Drugo bruno pade s strehe, slišijo se obupni vzkliki: „Obe sta mrtvi, Bog jima daj večni pokoj!"
Toda glej, v sredi ognja in dima se prikaže pri vratih Genovela z ožganimi lasnni, vsa počrnjena, do onemoglosti utrujena, da se je komaj še pokonou držala. V svojih trepetajočih rokah drži na videz mrtvo truplo.
„Vzemite, vzemite! Ona ni mrtva!" zakliče z
zadnjo skrajno močjo in se zgrudi nezavestna. * *
•
Na cesti proti vasi je slišati voz v naglem teku. Vinko je, v sosednjem kraju je dobil žalostno novico, da gori njegova hiša.
„Mati, mati!" zavpil je v silnem strahu. „Ne bi mogel dalje živeti, če mi Vi umrjete!" Priganjal je konja, kakor še nikdar v življenju, pot se mu zdi brez konca. Slednjič, slednjič je vendar doma. Ne vidi ka-dečega se pogorišča na mestu, kjer je še danes zjutraj stala njegova hiša.
„Kje imate mater?" je bilo njegovo edino vprašanje.
Pokažejo mu prostor, kamor so jo položili, tamkaj najde obe, rešiteljico in rešenko. Mati je prišla zopet k zavesti in mu pokaže na poleg ležečo deklico: „To je angelj, Vinko, ki me je rešil!"
„Genovela, Bog ti plačaj!" zakliče Vinko in solze mu porosijo oči.
Poda mu močno opečeno roko in se nasmehne kljub hudim bolečinam. „Veselje mi je zadostno plačilo!" zašepeče komaj slišno.
* *
•
Jesen je nastopila, ko so dogotovili novo hišo. Dušni pastir je blagoslovil vse prostore in stara mati je bila prva, ki se je v njej naselila. Najlepšo in najprijaznejšo sobico ji je sin odkazaL
Nekaj ur pozneje je šel Vinko od doma v praznični obleki, dasi je bil delavnik. Resnega obraza je stopal proti majhni hišici ob koncu vasi. V nizki, pa snažni sobici je sedel v naslonjaču starček bledega, skoro prozornega lica. Skozi okence, ki je omogočilo pogled v kuhinjo, je bilo videti mlado deklico, ki je stala ob ognjišču in pripravljala priprostokosilo, Bila fe Genovela. Rane so se ji zacelile, a vsled prestanih bolečin ji je lice obledelo in nekoliko upadlo.
Močno se začudi, ko zagleda postavnega obiskovalca. Ta se vsede k starčku in mu brez ovinkov razodene svoj namen'.
„Tkavčev Franc", začne Vinko, „z neko prošnjo sem prišel k Vam. Morebiti jo uganete, morebiti tudi ne! Veste, kaj želim od Vas? Veste kaj želim od Vas? Nič manj ko Vašo hčerko! Dajte mi svojo Genoveto za ženo! Čislal sem jo od nekdaj, toda od dneva, ko je z nevarnostjo svojega življenja rešila mojo mater gotove in strašne smrti, mi je za materjo najljubše bitje na svetu!"
Starček se trese od ganjenja in molči, Vinko si napačno razlaga njegov molk.
„Seveda, Vi pridete tudi ž njo in dobro se Vam bo godilo pri nas, ne bom delal razločka med Vami in mojo materjo!"
Genovela med tem neopaženo vstopi, njen obraz je Še bledejši, iz njenih oči odseva posebna miloba.
Iz celega sveta«
Rast Človeškega telesa. Kakor rastline, ima tudi človek svoje letne čase, ko najbolj, najmanj, oziroma nič ne raste. Najhitreje raste človek spomladi od aprila do junija, njegova teža se pa v tem času najmanj dvigne. Ravno nasprotno se godi od avgusta do novembra in od decembra do aprila rast popolnoma miruje. Pa tudi čez dan se kažejo tako pri otrocih kakor tudi pri odraščenih, katerih razvoj je že zaključen, razlike v razmerju velikosti. Ker ima naše telo do 30 členkov (sklepov), ki so izredno raztegljivi, nam to razjasni, da je človek zjutraj, ko vstane iz postelje, nekaj višji nego zvečer. Ponoči namreč, ko ležimo, telo počiva, vretenca so razbremenjena, ker jim ni treba nositi teže telesa, ter se lahko razširjajo. Zdravnik Mehel pravi, da znaša razlika v telesni velikosti med jutrom in večerom 5 cm, nekateri drugi pa so mnenja, da saimo 2 cm. So pa tudi zunanji vzroki, ki vplivajo na rast telesa. Tako n. pr. mraz jako zadržuje rast, kar vidimo na Japoncih in Eskimih, ki so vsi izredno nizke postave. Tudi bolezen „malarija" povzroča zastajanje v rasti, zlasti če se ji pridruži Še nezadostno hranjenje. Dognalo se je, da je revno prebivalstvo v močvirnih pokrajinah na Sardiniji jako nizke rasti; posamezniki dosežejo največ visokost 1'35 m. Tudi razne druge bolezni u-plivajo neugodno na telesno rast, istotako ženitve med sorodniki in pa velika starostna razlika med zakonci. Da je zlasti tudi alkohol sovražnik navadnega telesnega razvoja, je itak splošno znano. Sploh je telesna rast zelo odvisna od zunanjih življenskih razmer, ki jo ne le zadržujejo, marveč tudi pospešujejo, če so ugodne. Tako n. pr. dajeta 16. in 18. pariški o-kraj, kjer prebivajo premožnejši prebivalci, najboljšo vojaške novince. Vondar je pa najodločilnejši le upliv plemena. Tako vidimo n. pr., da so ravno v zelo mrz-
„Dovoli mi, Vinko", izpregovori deklica, „da ti sežem v besedo In odgovorim namesto očeta! Tvoja ponudba je za-me zelo častna, in če bi se mislila o-možiti, bi mi ne bil noben ženin ljubši kot ti; spoštujem te že zavoljo moje ljubezni do matere. Toda jaz sem že drugemu ženinu obljubila zvestobo, najlepšemu in najljubeznivejšemu izmed vseh. Zdaj je moja dolžnost, skrbeti za očeta, njemu hočem posvetiti svojo ljubezen in skrb, Ce ga pa Bog pokliče k sebi, pa hočem kot usmiljena sestra služiti Bogu v osebi reve-žev in bolnikov. Nihče razven očeta ne ve za ta moj sklep, in tebi ga razodenem le, ker ti zdaj moram. Ce me enkrat Gospod pripelje do tega cilja", pristavi z milim nasmehom, „potem bom prosila za tebe blagoslova božjega, za tebe, Vinko, in vso tvojo hišo!" * *
*
„Ne zdi se mi to čudno", je rekla Vinkova mati, ko ji je ta silno žalosten poročal o izidu snubitve, „Genovela je predobra za ta svet. Njeno srce je veliko, samo Bog ga more izpolniti. Pusti jo Gospodu, Vinko, žrtvuj jo rade volje Bogu!"
Minila so leta. Na grobu stare Slemenovke so že mnogo let rastle cvetlice. Nov zarod je zrastel na Slemenovem, 6 cvetočih otrok je Vinkov ponos in veselje. Enega njegovih sinov je poklical Bog v svojo službo, dve hčerki sta si izvolili redovniški stan in Vinko je prepričan, da je tc milost in ta blagoslov izprosila njegovi hiši pobožna molitev Genovelina, ki je kot sestra Pelagija delovala v neki veliki bolnišnici kot angel usmiljenja in ki so jo spoštovali vsi kot svetnico. Nikdar, tudi za trenotek, pa ni obledela v Vinkovem srcu podoba plemenite deklice, junaške rešiteljice njegove matere.
Cvet ljubezni.
(Spisal Janui Goleč).
Ne, nisem imel in menda tudi ne bodem imel veselja do vratolomnega hribolazenja; vendar na naš 900 m visoki Radi stopam vsikdar s čustvom hrepenenja, da bi že skoraj dospel na vrh in užival razgled lepe Srednje Štajerske do — Gradca, Nekako priljubi se Radi vsakemu, ki ga pozna, že radi razgleda in ker mu krasi hrbet cerkev sv. Pankracija, remšniška podružnica, Dasi precej strm, je vendarle Radi rodoviten. Ravno največji in najbolj bogati kmetje naše župnije leže na tem hribu.
Pred leti so kmetovali na Racllu, tako bolj proti vrhu že, Stepovi. Niso se prištevali pravim grunt ar-jem, ampak tako med srednje: z 10 repi goveje živine, nekaj ovc, 2 konja, pa Še tudi kaj suhih zlatih in srebrnih kebrov so premogli pri hiši, seve za morebitne čase slabe letine. Hišo so imeli pa leseno kot vsak trezno misleč hribovec. Vsega je bilo pri hramu, le žalibog, podprt je bil samo na treh voglih, ki jih je mogočno držala na kvišku skrbna gospodinja Tre-za. Četrtega pa je pred leti spustil rajni gospodar, Stepov Miha, in se umaknil za par sto metrov nižjo — k sv. Jurju.
Lep je bil Stepov dom, še lično urejen vrt ga je krasil in vsakdo je stopal z veseljem mimo. Nekako posebno privlačno moč pa je imela Stepova hiša za oči remšniških iantov, ker se je sukala v njej in o-krog nje, po sodbi domačih izvedencev v celi župniji najlepša — Stepova VanČka. Bila je redkost naših hribov: vitke, velike postave, nežno rudečega obraza in milega, prikupljivega pogleda. Za vsakega je imela prijazno besedo. Nagnila je pri srečanju glavo nekoliko na stran in tako v srce segajoče pogledala, da je še celo marsikateremu hladnokrvnežu postalo toplo. Planinka VanČka, Trezin ponos, bila je pri vsej
lih Skandinavskih deželah doma velikani Evrope. Tudi Rusi, Angleži in Nemci so večinoma zelo postavni ljudje. Kar se tiče Italije, so prebivalci Pijemonta, Lombardije in Benečije neprimerno večji nego južni Italijani. Zdravnik Lombroso pravi, da je visoko rast Benečanov pripisati primesi slovanske krvi. Lombroso opozarja obenem na velik upliv talnih razmer; tako je n. pr. na Francoskem najti v rasti najbolj zaostalo prebivalstvo v pokrajinah, ki imajo kamenita in peščena tla. Pa ne samo ljudje, marveč tudi živali so v svojem razvoju zelo podvržene posebnim krajevnim vplivom. Tako n. pr. dosežejo konji, ki v Vetlinu in Vergamu ostanejo majhni, v Milanu in Vidmu prav izdatno velikost. Arabski konj postane na Sardiniji tekom kratkih dob majhen in glava se mu podaljša; mali jiitlandski voli se pa na Holandskem razvijejo v prave velikane. Splošno je pri domačih živalih opazovati, da so v goratih deželah majhne, v ravninah pa velike. Največji ljudje izven Evrope prebivajo v Novi Zelandiji in v Ognjeni deželi.
Avtomobilska kuhinja ruskega carja. Ruski car Nikolaj II. porablja lepo jesensko vreme za daljše izlete po slikovitih krimskih pokrajinah. Da bi bila carska družina tudi na izletih popolnoma neodvisna, si je dal car napraviti avtomobil z urejeno kuhinjo in drug avtomobil za služabništvo; ta avtomobila spremljata družino na njenih izletih. Na kuhinjskem avtomobilu se nahaja ognjišče na 5 plamenov, ki se kuri z bencinom; ognjišče ima tudi kotel z vodo. Na avtomobilu je dalje omara z ledom, dalje omarica za srebrno posodje in orodje za 12 oseb, zložljiv šotor z enako mizo in 12 stoli. Na avtomobilu za služabništvo je prostora za 10 oseb, dalje shrambe za živež, vino itd. Ce treba, se izpremeni avtomobil v carjevo spalnico in se nahaja na njem priprosta poljska postelja. Izvzemši izlete, živi carska družina popolnoma tiho in skromno.
uljudnosti zbirljiva glede fantov. Vsakega ženina je položila v rešeto kritike in ga rešetala tako dolgo, dokler ni padel skozi luknjice, pa ne s košarico, ampak kar s celim košem slabosti in hib. Marsikatero sam-sko-moško slone, dasi je bilo premožno, jo še-le zvedelo pri Stepovih: da ni za na voz, ne za gare, še manj pa za pred oltar. Propali ženini so se jezili pad bahato nevesto; stara Stepovka se je tolažila, da jo še vedno Čas, le VanČka sama je menila drugače, ker njeno srce je že davno volilo. Oklepalo se je že nekdaj s plamenom otroške, sedaj pa cvetoče dekliške ljubezni, domačega rejenca — Joška.
Joško in Vančka sta vzrastla skupno kot brat in sestra. Kje da je Jošku tekla pravzaprav zibelka, si ni mogel domisliti noben RemŠniČan ? So pač imeli g. župnik v krstnih bukvah zapisano neko ogrsko i-me, ki pač ni šlo v planinska ušesa. Bodi tudi nam dovolj: Joško je bil nekje iz Ogrskega. Mati mu je umrla, ko je zagledal luč sveta, oče pa po treh letih,, Njega in še dve starejši sestri so poslali v očetovo domovino na Remšnik in jih porazdelili kot sirote med usmiljene ljudi.
Tako je prišel Joško kot 31eten otrok na Stepo-vino, kjer je ravno tukaj skušala kobacati po vseh štirih edinka VanČka. Ni se mu godilo slabo, imeli so ž njim siroto usmiljenje. Rastel je skupaj z Vančko, jedel ž njo in se igral. Pozabil je na lastnega očeta in kmalu sta mu bila Stepov gospodar in gospodinja oče in mati. Se celo v šolo so ga dali, dobrota, ki jo vživa malokateri rejenec. O, koliko je znal na paši pripovedovati Vančki, kaj da se vsega uči v šoli. Ih ko mu je sledila tudi ona čez 2 leti na poti v šolo, je znala že nekaj pisati, krščanskega nauka pa toliko kot on.
Sedaj, v Šoli še-le je spoznal Joško, da mu Vančka ni sestra, ker so klicali njo Step, njega pa Hol-ler. Pa rad jo je imel kljub temu spoznanju. Vsi drugi nagajivi paglavci so ga zmerjali: „Pisker ti ogrski", Vančka pa ga je vedno le klicala: „Joško".
Ko je pa ostavil Šolsko klop, najeli so pri Stepovih drugega pastirja, Joško pa je jel opravljati vole ter tu in tam vozil tudi s konji. Vzrastel je v krepkega mladeniča in vsakdo je Stepu zavidal, da je zadel tako terno s svojim rejencem, ki je bil skrben in delaven kot malokateri sin. Letnega plačila mu niso dajali, pa ga tudi zahteval ni. Gospodar je bil paS mnenja: Naj ostane pri hiši, dokler mu drago, če se bode pa hotel kam priženiti, pa ga tudi ne bodem odpustil praznih rok.
Posebno pa je Čislala Joška Vančka, ker je znal tako lepo peti, med kosci pa je ukal kot nobeden drug. Vsako nedeljo in praznik mu je pripela lastnoročno na prsi šopek; njemu podarjeni rožmarin se je držal tako moško pokonou in se na lahno tresel pri hoji. — Joško pa je bil tudi duša, ki ni štedil groša, še krone ne. Kadarkoli se je vrnil iz sejma ali božje poti, ni pozabil Vančke. Oče in mati sta pa z notranjo za-dovoljnostjo in veseljem sledila tej nežni naklonjenosti med rejencem in hčerjo, ljubila sta oba kot otroka.
Res lepo in krščansko-vzgledno življenje je vladalo na Stepovini. Joško, že konjar, stopal je v 20. leto, VanČka pa v 18., ko je segla v srečno Stepovo družino žena gorja in s simrtno roko podrla podporni steber — gospodarja in očeta. Velika je bila žalost, prvi bridki udarec na tako srečnem in mirnem domu, VanČka je plakala, da so se jej rudeče obrobile oči, pa tudi Joška je tako grabilo za srce, da Še vrvi ni mogel držati, ko so spuščali v hladni grob njemu tako dragega krušnega očeta.
(Dalje prihodnjič.)
Trgovec s prašiči za časopisje. Peštapski list „Egyertetes" je prišel v take gmotne težave, da je i-mel v kratkem nehati izhajati. Pred kratkim pa se je v uredništvu nenadoma pojavil rešitelj v osebi bogatega trgovca s prašiči, Bimbota. Mož je izjavil, da on in njegova družina čitajo „Egyertetes" že 50 let in vso svojo vednost zahvaljujejo njemu. Zato ne more dopustiti, da bi list propadel in ga hoče denarno podpirati. Ko bi le bilo na svetu kaj več tako hvaležnih čitateljev!
Smola. Mornar, ki vidi, da se bo moral z ladjo potopiti: „Ti šment, da se mora ravno danes potopiti, ko bi bili za kosilo pečeni piščanci!"
2uganje. „Ce boste še enkrat tako prijazni, da mi daste zaušnico, bom jaz tako prijazen, da Vas grem tožit!"
V gostilni. Natakar: „Imate 5 vrčkov piva, 2 smodki in juho . . ., je-li bila goveja ali svinjska?" — Gost: „Jaz ne vem — 4 muhe so bile notri!"
Vestno. Stotnik: „Danes Vas ne bom prekPnjal, ker je nedelja, ampak jutri naj Vas vrag vzame!"
Drug drugemu. Zagovornik svojemu varovancu, katerega je prav slabo zagovarjal: „Med obravnavo ste se mi prav smilili!" — „Vi pa meni, gospo'd doktor!"
Iludukor. Profesor: „Taki ste Študentje! Za vse ste, samo za nič ne!"
Gosposka hruška. Gospod: „Ta hruška bo toliko imela, da ne boste imeli kam spraviti!" — Kmet:' „Bom vesel, če jih bo 3 do 4 koše. Zato ji pravimo gosposka hruška". — Gospod: „Sadje ima res dobro, ali jo zato tako imenujete?" — Kmet: „O ne, le zato ji tako pravimo, ker dela kakor gospoda: veliko obeta, pa malo da!"
Pri vojakih. Poročnik: „Kaj se tako smešno držite, enoletnik?" — „Vesel sem, gospod poročnik!" — Poročnik: „To Vam prepovem; Vi smete k večjemu biti zadovoljen!"
Dobiva se t vseh velikostih
Edina štajerska steklarska narodna trgovina Na debelo! '	Na drobno!
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
Kdor hoče
za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slovenske spodnje štajerske razpošlljalnlce"
J. N. Soštaric, Maribor, Gosposka ulica št. S
Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za
iimo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8 60, 20 m posebno močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk se dobijo tndi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena.	680
Znano je, da se kupuje lQl
pri staroznani domači zanesljivi veliki ' /'Pn trgovini ne samo po ceni, empak tudi prav dobro: Sukneno blago (št- f) za moške in dečke, Novomodno volno za ženske in dekleta, Najnovojie perilno blago za obleke in bluze, Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače Blago za p< steijo, za rjuhe brez šiva in matrace, Srajc« izgotovljene vseh vrst za moške in ženske, Pi edpaani&e veliki izbir za prati in s črnega atlasa, Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
ms zastonj 1BG i
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
Kari Worsche, Maribor M.
Gosposka ulica št. 10.
Več kot 1 milijon kron
ca. je v kratkih mesecih izplavalo zavarovancem društvo 1111
Madchenhort
Prvo splošno dobrodelno društvo za preskrbo dote in b»le za dekleta, ki imajo namen stopiti y zakon
Vsak čiau plača v dv*h letih 294 K in dobi čez 2 leti v slučaju poro&tve 600 K in se torej svota obrestuje z 124% Sprejem članov: brez določeno starosti, brez razlike
glede v&re, bres zdravniškega atesta. Noben riziko! Z*htevaj*e takoj bresplačne prospekte od glavne izplačiluiee „Madhenhorta" za Št&jereko, Gradec Annenstrasie 9, ali od njenih izplačilnic v mnog h krajih. VsdiUljji vpla^ilMc se sa Štajerskem in Koroškem povsod psd ugodnimi pogoji sprejemaj«.
za stroje
kakih sto kilogramov, ima zopet na prodaj
tiskarna sv. Cirila, Maribor.
Kilogram stane 32 vinarjev.
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalsee&te. Pcvxrnfe voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdrs?-niških spričeval.
JU	Trieste-Bapcele,
$t£ Kupi te v lekarnah v steklenicah po pol litra i K 2 60 In H 145	po 1 liter á K 4"80.
Pridobivajte nove naročnike!
Ssaka ura 14 dni na poskušnjo.
So pešilja samo proti povzetja, Po 14 dneh 8fna i® ®en*r vriM1,
/	14 karatni zlati prstani . , . „ 4"—
14 karatne zlate ure za gospode . 40-—
^Kl i^i Srebrne ure........K 6'50
f/mtfr	Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'60
2	Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13"—
Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6"— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2"— f	14 karatne zlate verižice . . . „ 20"—
{ ^^a^BjhEB^^^I Amerikanske zlate double-ure . „ 10"—
Goldin Roskopf ure.....„ 4'—
f^pk Prave železnlčarsk« Roskopf-patent. M^h^i PraTa nikeln. točno na min. idoče K 6'— ''^Ja 5 O—«i-OT ^ karatne zlate ženske ure . . „ 19*— T Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure.......„ 2"40
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 8'BO
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatune in srebrnine.
Franko (poštnine prosto) pošiljam r»3 VSe
strani 5 kg v poštnih zabojčkih (postkolli) ¡ečmeno kavo po K 2 80; žitno kavo po K 3 60 po poštnem povzetju.	1127
Silv. Fontana ml.
Marlb r, Tegetthoffova ulloa.
priporoma po najnU^th cenah svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip In okvlrfev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Nafsolidnejša in točna postrežba.
Franc Pleteršek,
zaloga pohištva
Maribor, Koroška cesta št. 10
nasproti CiriBove tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo pobranega, motno is trdef lesa nareto pohištvo, za spal; ice, jedilnice in kuhinje. D. vane, vložke, matraae, stole in ogledala. Otroške želeja-postelje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki od jemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko Ijndst?^ 81	kupuj pri Slovencu.
ESi«, -*»- < *
Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske
prekomorske dražbe iz
Havre v
NeVVOrk
naj kraj. in naj hit. vožhja.
Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike v Ameriko ia vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino
Ed. Smarda :: Ljubljana
konces. potovalna pisarna Dunajska cesta 18
y hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt".	375
TI I) 11 mestna lekarna
1 11 Uli F™ c- kr. orln ' MARIBOR
Glavni trg št. 15 poleg mestne hiše. Kapljice »a svinje ESč^gg
že bolani svinji se lahko daje 8krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K.
Gospod A. H., Sv. Križ piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo po volj ni!
Gozpod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo!
Nadalje priporočam: Kapljice za želodčni krč: ^^ ®|®klenica Žganje proti trganju: : ^¿gj^
zglobih in udih. Cena 1 K.
a laki
Glavni trg štev. IS.
F p*«.. >91 mestna lekarna pri o. kr. orln . PrUiB MARIBOR, -
Prva slovenska izdeiovalnica mostnih, živinskih in dragih tehtnic za trgovin in obi t, stav. in umet. ključavničarski
Ivan Rehek
Celje, PoLska ulica št. 14
priporoča svoje tehtnice. Ilust-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
Pozor! Svoji k svojim Pozor!
£ Nova slovenska 3š
manufakturna ^ trgovina v Ptuju! H
Cenjenemu občinstvu dajem uljudno na znanje, da sem odprl 2. avg.
t. 1. novo manufakturno trgovino v Ptu5n tik poŠte Nudil bodem cenj. odjemalcem samo novo blago, kakor veliko izbiro modernih itofov za moške in ženske obleke, hlačevlne, satene, drnke, rlpse, vsakovrstnega pisanega in belega platna za perilo. Nadalje naznanim tudi cenj. odjemalcem, da dobim za jesen in zimo samo nove lodne za moške, ter „d&mentuhe" za ženske obleke,
porh&te vsake vrste, itrlk*ne robce, srajce itd. Dobilo so bode pri meni tudi gotovo perilo in sicer razne molke srajce, spodnje hlače, ovratnike, manšet», kravate kakor tudi fine klot&ste ln drokane odeje, kon.ske koče, dežnike in sploh vse, kar spada v manufakturno trgovino. — Postrežba bo točna ln solidna. Za obilen obisk se priporoča narodni trgovec
962	Alojz Brenčii.
Naznanilo«
V času od 17. do 22. novembra 1913 se vrši na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru tečaj ca rejo iirii*.
Ta tečaj ima namen, kmečkim posestnikom, njihovim sinom, ozir. uslužbencem v kratkih potezah in poljudni obliki podati nauke o krmljenju, oskrbi in reji goveje živine Pouk je teoretičen in praktičen. V glavnem se bo oziralo pri poduku na razmere ki vladajo v krajih, ker prevluduje vino-in sadjereja.
Število udeležencev tečaja se določi na 30.
Udeleženci živinorejskega tečaja lahko dobe z ozirom na sredstva, ki so na razpolago, podpore dnevno 2 K. Ako hočejo biti udeleženci deležni podpor, morajo navesti v prošnji sledeče, in si dati to tudi od župana potrditi:
1.	da so sami potrebni posestniki;
2.	sinovi oziroma uslužbenci posestnikov.
To potrdilo se mora že pri naznanilu k tečaju priložiti in sicer z navedbo prosilčeve starosti.'
Udeleženci, ki ne rabijo podpore, naj to v naznanilu posebej navedejo,
Tečaj obsega vsak dan 3 ure teoretičnega in 2 uri praktičnega poduka.
Učni jezik je nemški.
Naznanila se naj vpošljejo do 9. novembra na podpisano ravnateljstvo.
Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske šole v
Maribora.	1221
~	E 218/13
8
Dražbeni oklic.
Po zahteeaDju Posojilnice v Sevnici, zastopane po g. c. kr. notarja M. Korber v Sevnici, bo dne
24. novembra 1913 dopoldne ob 9. uri na licu mesta na Rožnem pri hiši potem v Haselbahn
dražba zemljišč I. vi. št. 108, II. 109, III. 110 k. o. Rožno IV. 17, V. 73, VI. 197, VII. 195 k. o. Haaelbah obstoječe iz ad I 3 njiv, II. 1 hiše in 1 hleva, III. 1 pašnika, 2 travnikov, 1 njive in 1 hoste, IV. 4 njiv, 1 hoste, 1 hiše in 2 travnikov, V. 3 njiv, 2 host in 1 pašnika, VI. 3 travnikov, 1 njive in 1 hoste, VII. 1 njire v skupni izmeri I. 49 a, 18 m2, II 16 a 98 m2, ni. 1 ha, 62 a 74 m!, IV. 3 ha, 39 a, 8 m». V. 1 ha, 49 a, 48 m», VI. 2 ha, 53 a, 11 ma, VH. 32 a 49 m2.
Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi je določena vrednost na I. 344 K 12 h, II. 895 K, III. 661 K 40 h, IV. 761 K 36 h, V. 1502 K 09 h, VI. 854 K 90 h. VII. 324 K 40 h.
Najmanjši ponndek znaša I. 230 K, II. 597 K, III. 442 K, IV. 509 K, V. 1002 K, VI. 570 K, VII. 217 K; pod tem zneskom se ne prodaje.
Prodajajo se posamezne parcele ali parcelne skupine oziroma posamezni vložki.
C. kr. Okrajna sodnija v Sevnici, odd. II,
dne 15. septembra 1913.	1218
Nagrobni spomeniki!
Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča svojo bogato zalogo kamnoseškega dela, kot nagrobnih spomenikov v najlepša izpeljavi is marmorja, granita itd,
Franc Koban,
kamnosek, Račje (Kranichsfeld) Štajersko. 883 Najboljši Ia
"kristalni sladkor::
razpošilja
Ferd. Hartinger, Maribor, Tegethofova c. 29.
Prosim le Palma-podpetnik! je naj-trpežnejši izmed vseli.
franc Korošec

-!
Priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo železnih nagrobnih križev z zlatimi napisi in z podstavki; bakrene in železne rna-rijaceljske kotle, peči, štedilnike, drugo železje, orodje in posode. Stroje za krmo in šivanje, kolesa (bicikelne) in vse dele za iste. Des*e, late, štafelne itd.
trgovina z železom in mešanim blagom
t
t
t t
I! Gor. Radgoni. |
♦ *
«t****«
traverze in
umet a gnojila od
c. kr. kmet. družbe v Gradcu. Zaloga cementnih cevi, kerit in drugo.
Zaloga vsake vrnte opeke, iz Bloven. križevske opekarne, ki se vsak dan dobi. Vsak pondeljek skozi celo leto sveže apno, za kovače najboljši koks, oglje in „ostrauer" premog, tudi svitli premog v vel. kosih za kurjavo.
I
t
Kdor ljubi dobro kavo,
uporablja kot pridatefe pravi zagrebški:Franck: z kavinim mlinčkom.
Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vorjjavi.
Njegova nadaljna dragocena prednost je velika izdatnost.
4 <m 45/26.618
Pozlatar in cerkveni popravijalec
prevzame popravo, kakor tudi napravo novih cerkvenih oprav in potrebščin: oltarjev, prižnic, križevih potov, ikvlrjev za podobe itd.. Strokovna izpeljava po solidnem slogu oziraje se strogo na starinsko in umetniško vrednost.
Nizke cene!	1125 Najboljše reference.
H. Fehsler, Gradec, Sackstrasse 24.
Vsled velikega uvoza sem v stanu razpošiljati in
prodajati zelo p8ljubljene kavlne vrste
kakor:
Santos 1 kg surovo po K 2-80, žgano K 8-20; Santos-prima, surovo po K 3-—, žgano K 3 40; Central-amerik», surovo po K 3 40, žgano (mešano) K 4'—; Portoriko ali Ceylon, surovo K 4'—, žgano (mešano) K 4'80. Pri 5 kg poštni zaboj, (postkolli). Trgovina s kolonialnim blagom
Silv. Fontana ml., Maribor
Tegetthoffova nlioa.	1126
Vse šolske potrebščine
za ljudske Sole kakor:
svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatlji-«e za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri	ísc
Goricar & Leskovšek
v Celju.
Lastna zaloga ljudsko-šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin na urade. Naiebei»!	Na ¿rebnt!
Mihael Cimerman
najnovejši narodni trgovec y LlUtOftftiirU«
365 dni je leí dan
*
To dokaže — kdor zna misliti — s tem, da kupuje izključno pri narodnih trgovcih Vsi letni časi najdejo v tej najnovejši trgovini za narod vse najboljše in po fiajmijifa cenah.
Osobito sedaj je zaloga krasnega fiaskega hisga velika.	1191 Pridite in zadovoljni bodete!
laznanjam
slavnemu občinstvu, da si?n prevzel s 1 oktobrom t, 1. gostilno od g. Žnža poprej Baiaič v Žalca
Pcstregel bodem cenjene goste z dobrim viaom, pivom, toplimi in tnriumi jedili v zadovoljnost.
Ne d al j njem tudi nrarsko obrt kakor do HPd->j Imam veliko zalogo vsakovrstnih ur po najnižjih cenah.
Za mnogobrojna naročila in obisk se priporoča
1232
Josip Roje,
urar in gostilničar v Žslcu.
Kamenite podstavke za nagrobne križe, narrobne križe, nagrobne svetiljke, vsakovrstne peči, navadne, preproste, pa najnovejše do najfinejših izpeljav, tudi trajno goreče, šteddnike, kotle za žganje in pičo kuhati, slamoreznice, reporeznice, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železnmarsko blago, priporoča po najnižjih cenah na debeio in drobno
veletrgovina z železnino „Merkur" P. lajdič, Celje.
Kdor ni svojega denarja
sovražnik
naj ne pozabi na velikansko trgovsko hišo Josip Druškovit1, Slov. Gradec z najnovejšim zimskim blagom, tudi cenejše kakor v vsaki drugi trgovini.
Ljudsko hranilnico in posojilnica v Celju
obrestuje hranilne slop po
ud dne vlop (i dne vzdiga
registrov, zadruga n ¡¡arfllj Mej z neomejeno zavezo V lUUlIll lllul
(Hotel „Pri belem salu") v Celju, Grašha cesta štev. 9 -prvo nadstropje--
počenši s I. januarjem 1913. Rcntni davek plačaje posojilnica sami.
KI
O
a
m
£ m
Ö &
Prepričaj (• praitfi odjentilec,
Kj* b*ljia j« pMtreiba pri meni ai' drsjsxi; T»»kxk»r ti priastTua kot tigsvte D» »tfrilikt H atjdtjo prrand.
P©trndH@ se
obsiuii doiiiačega in orodnega trgovca
Fr. Lenarta v
ki pripor««« ti* »strm u jenea in rme veliko izbiro ncvo-dolUfB n»&komtoa$s ¡¡sodnega blaga za molka in ž?rske obleke, kaker featii rasno platno u živete o in posteljno perilo.
HedtkJJe prlparoM»
za josea in urno raaiičse nov« psruate, novo hlačevino, nove koče is	Bose šhriksuBe roboe in srajce, tepihe, deinike, kravate,
naaEi^e, ovratnike, sogame, rokavice ter veliko dregega novega
blaga za oblačila.
Za iwogoit«Til«a obisk u priporoča
Frarc Lenart.
m
O
nm
m
98 S
Kdor t« i blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
TF^S-ÍS! S ipmp^lil	liiiissi! Iivsäajte se!	TFfiOBina z m'm Id ¡U-« žeiniml pridelki °
		
I
1-
Skesa & s&p Is pslfei fešfra bfsp^s	fehga, a.
pp. Sfrssu, *zí, mi, mm h BPII m hm hi »ei?f-— && |Mtt$l Si — Tstei ie sslislat pitni!».'
Celje
6piika ulico Shy. 21.
ÜP Blapne ilov. zaloga suhih In olj-®sa netili barv, čoplžev, flpmta !n —==— lahou.—=——
KupujEm po nsjsišji ceni deželne pridete, vosih iR vinsH! Hamen. WToina in solidna postrežba.
Dr. Rihard Bergmann
ordinira slej kot prej v Žalcu št, 40.
Sesino S5EŽ2 žgana liiss
Ha drobno in no debelo!
Zaloga rudninshili yoda
Teto wMki
Dato. Pd ceni'
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Ilustrov. cenik! zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 8 50 Pristna srebrna ura K 7'— Original ornega ura K 18'— Kuhinjska ura	K 4-—
Budilka, niklasta K 3-— Poročni prstani	K 2'—
8rebrne verižice K 2'— Večletna jamstva,
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar
Maribor, fiosposk- u>ica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
¡lito Ksuirnan
orjjiSTiaži x /sisimiio v Radgoni
priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nadrobnih
krilen
po jsfeo nizki ceni.
|
turnas
Bolezen pri svinjah
pomeni za vsakega svinjerejca veliko izgubo.
Svinjereja je le	¿t	„Sussannol", ki
tedaj dobičkonos-	T	so se že nad 50
na, če nobena žival ne zboli. Najuspešnejše sredstvo za obrambo in oidravljenje vseh svinjskih kužnih bolezni so Obeliskove svinjske kapljice,
let dobro obnesle. Neštevilno zahvalnih in priporočilnih pisem, dokazuje izborni učinek tega izvrstne ga sredstva Vsak svinjerejec bi moral imeti te h-
borne kapljice vedno doma. Steklenica a eno krono. Deset steklenie 8 K. Paziti je treba na varnostno znamko „Obelisk" in ime „SnssanOl". Vse drtge preparate se naj kot manjvredne odločno zavrne.
Glavna zaloga v Mariboru: Lekarna „Pri Mariji Pomtgsj1 W. A. König, Tegtthcfova cesta 1 (nasproti frančiškas)
ski cerkvi).
Edina izdelovainiea:
Lekarna „Pri obelisku", M\ Viktor Häuser, Celovec, Kardinalni trg (Koroško). 1102
Zaloga pohištva.
ProdnktivDa zadruga mizarskih mojstrev, reg. zadr. z om. por., Manbor, Burgplatz št. 3. Podražnica v Pirna, darniköTa ulica. 771 S rejemajo se stavben • mizarska dela. Nizke cene.
Kai ol Kociančič,
umetni kamnosek-podobar,
izdeluje oltarje, prižnice, krstne kamne, podobe, grobišča in mauzolej«
Velika zaioga gotovih spomenikov po priznano nizkih cenim.
Maribor :: Silerjeva ulica Hey
--
Med. dr. A. Kunst
distriktni in zobozdravnik
naznanja, da ordinira od 30. septembra naprej v ŽalCU v hiši g. trgovca Vodenik-a nasproti cerkvi.	1153
Žalec, dne 24. septembra 1913.

m^^ssmmmmmsm Za njive in travnike, za sadje, ze-lenjad, za žito, vinograd, moraš žlindre pridat.
Tomaževa žlindra
zvezdne	znamke
Stern^-^Marke
je priznano najboljša in poceni, fosfornato kislo gnojilo za jesensko setev.
Gotov uiinek! lopt donessk! Pozor!
Tomaževa žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fosforove kisline, ki je na vrečah označena
se da popolno jamstvo. Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina »Merkur« Pater Majdii, Celja. Najfočila na debelo in na drobno se takoj izvršujejo. ioia
e&i	«»«»»a«« WA . aaet.'JBSwm
Kdor svoj želodec ljrbi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
994—3
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Pristni „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Naslov za narcóiU: „FLORIAN, Liorna.
registrov, zadrugi z neomejeno mm
v

Hrsnilns tilOfifi »prajamaio od vsakega ia sa obratujejo: savMi* h» * Vi V«) P»ot» trimesečni o llrBulinfe ■iuh" pripigaj^j» h kapitalu 1. jantarja is 1 julija vaaoev 'Hraailne knjižico se sprej bi m ajik obreetovaaje kaj prakinilo. Za iala|C!iB|č p«? poäti no peit. braa p«ir»i.	aa razpolago. Ken
PSSQ]Ü3 SE {jüjg'Q 'e	'n Kloer: 84 vknjižbo pro« papilarni varuuKB po 5*/,, na vknjižbo Rploh po 5'/«'/«i na vknjižbo in
odpovsdi po 4,/1*/o- Obre«ti n
rejemajo kot gotov denar, ne da entni davek plača posojilnica aama.
p«oitv® po 5'/«•/• ™ B* •»•krni kradit po fi»/»- Naialj« Bpoaojnj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgova pri iviarae posojilnica v «vajo la«t proti porrwt*i g<»tovtb airoikov, ki pa aikdar ne preiapajo 7 kron. Prošnje mm m vknjiibo dela	breiolačBa, »tipaalta pla^a la koleka. MlMHiWWlw»rUMWaHilMHI
tUgrJijg hb| m vaako arado ia d«trt«k od v). d<i 12 ur« dop»''1"'' «raduth nrah sa »prejema ia laplaöujfl denar. ~—
.tko	od 8. do 12 nra dopoldne iarzeaiii praznika.
Pojasnila se dajejo T^^Z^mWi^*^^lna M oa molaa, Amitl hraBil"
Stolna utica štev. 6	ÜtoviMm trgom in stolno cerkvijo).
ladajatefl ia «alefcÄ: KdtatíJ&o ÜkW^o drwMvo.
l.'.^J'5'ytiií ^ í'i .? i v 4 ^ ■.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.