Plenarni sklepi c. kr. upravnega sodišča.
347
.vsa povpraševanja po njej brez uspeha in da se navzlic mate-rijalnim interesom v starosti 62 let ni k možu vrnila, dopusten le ta sklep, da danes v resnici ni več med živimi. Sicer res treba za izrek, da je zakon razvezan, še takih dejstev, ki ne pripuščajo dvoma o smrti odsotne osebe; ali vpraša se, kakšne morajo biti te spremljevalne okolnosti, ki naj dokazujejo smrt? Nikakor se ne sme zahtevati, da morajo biti tako silne, da do-bomo absolutno gotovost za smrt. Ako bi se dali taki dokazi pribaviti, bi niti ne bilo treba čakati 30 let.
Niti višje deželno sodišče v G., niti vrhovno sodišče ni pritožbi ugodilo; le-to je z odločbo z dne 31. marca 1910 o. št. Rv VI 128/10 obrazložilo svoje stališče takole:
Besedilo določil §-ov 24 in 112 o. d. z. ter zgodovinski postanek zadnjenavedenega zakonovega določila kaže, da zavisi proglasitev za mrtvega v zmislu §-a 24 o. d. z. edinole od odsotnosti dotične osebe tekom zakonite dobe, nakar nastopi zakonita domneva za smrt, — da se pa za proglasitev mrtvim v svrho zopetne poroke po §-u 112 o. d. z. razun preteka časa in odsotnosti zahteva še pozitivnih dejstev, ki morejo sodniku prepričanje utemeljiti, da pogrešana oseba več ne živi. Ta nazor je bil glasom materijalij k zakonu od 19. febr. 1883 št. 20 drž. zak. vzet za podlago določilu §-a 9 tega zakona. Ker v le-tem slučaju glasom pravilnih izvajanj v sklepu prvega sodišča ni ugotovljeno nič drugega, nego to, da je leta 1848 porojena Marija H. od srede junija 1874 pogrešana, onda ni zakonite podlage za izrek, da je zakon razvezan.
Dr. M. D.
Plenarni sklepi c. kr. upravnega so-
disca.
(Uradno priposlano.)
A. Administrativne pravne stvari.
16.) Od okrajnega zastopa v okrajni šolski svet izvoljeni člani poslujejo po preteku 6-letne dobe še nadalje (§ 5 zakona o šolskem nadzorstvu za Štajersko), dokler ne vstopijo na njihovo mesto novoizvoljeni. (Sklep 25. maja 1908.)
348
Plenarni sklepi c. kr. upravnega sodišča.
17.) V kaki meri se sme od občine nameravana zgradba vodovoda iz okrajnih sredstev subvencionirati, je odvisno od sklepa okrajnega zastopa po svobodnem preudarku. Vladni komisar, postavljen v začasno opravljanje poslov okrajnega zastopa, pa prekorači s takim sklepom svoj delokrog (§ 81 zakona o okrajnem zastopu z dne 14. jun. 1866 št. 19 dež. zak. za Štajersko). (Sklep 25. maja 1908.)
18.) Po §-u 10 stavbenega reda za Češko z dne 8. jan. 1889 št. 5 dež. zak. je dovoljenje za razdelitev zemljišč na stavbišča tudi takrat potrebno, ako leži zemljiška parcela, na katero se namerava postaviti več poslopij, poleg obstoječe ceste v zazidanem delu občine in meji obojestransko na obstoječa poslopja. (Sklep 9. nov. 1908.)
19.) Pravica do izrecnega vsprejema v občinsko zvezo v zmislu §-a 2 novele k domovinskemu zakonu velja tudi tedaj, kadar je prosilec za domovinstvo pridobil si avstr. državljanstvo šele tekom 10-letnega merodajnega bivanja. (Sklep 7. dec. 1908.)
20.) a. Odločbe političnih oblastev na podstavi § 79 zakona o okrajnih zastopih za Češko (§ 79 za Štajersko, § 51 za Galicijo), s katerimi se pritožbe zoper izvršeno izvolitev v okrajni zastop zavračajo, se kakor odklonitev državne nadzorstvene pravice ne dajo pred upravnim sodiščem izpodbijati.
b. V zmislu §-a 39 zakona o okrajnih zastopih za Češko (§ 39 Štajersko, § 29 za Galicijo) zboru izvoljenih zastopnikov pristojajoča odločba o veljavnosti izvolitve okrajnega zastopa je končno veljavna in se sme le tekom 60 dni, računši od dneva sklepa, pred upravnim sodiščem izpodbijati. (Sklep 25. jan. 1909.)
21.) a. Zobozdravnik je upravičen, dasi nima posebnega obrtnega dovoljenja, vsa ona dela pri izvrševanju zobozdravništva opravljati, katera vsebuje § 2 min. nar. z dne 20. marca 1892, št. 55 drž. zak. o pravicah zobozdravniškega obrta.
b. § 4 min. naredbe z dne 20 marca 1892, po katerem se sme v dokaz sposobnosti učno dobo izvršiti pri zobozdravniku, ni v protislovju z nikakim zakonom, osobito ne z obrtnim redom.
c. Poučevanje pomožne osebe v zobozdravilstvu ne utemeljuje učnega razmerja v zmislu obrt. zakona. (Sklep 8. febr. 1909.)
22.) Obrtna oblast ni upravičena na podstavi §-a 57, odstavek 2 obrtnega reda odtegniti koncesije krčmarstva zaradi
književna poročila.
neizvrševanja, ako je lastnik koncesije, ustavivši obrt v oblastveno dopuščenem obrtovališču, zopet v drugi hiši istega kraja nadaljeval krčmarski obrt, dasi brez oblastvenega dovoljenja premestitve. (Sklep 22. febr. 1909.)
23.) Obrtna oblast ni poklicana izreči v §-u 13 zakona z dne 23. junija 1880, št. 62 drž. zak. določeno odločbo, je li točenje žganih opojnih pijač glavni ali postranski obrt, ako se oba obrta (§ 5: 2 navedenega zakona) ali pa samo eden od teh nezakonito izvršuje. (Sklep 1. marca 1909.)
24.) Z določbo člena XV. državnega osnovnega zakona z dne 21. dec. 1867, št. 144 drž. zak. ni pristojnost upravnega sodišča izključena glede takih pritožb, s katerimi se odločbe upravnih oblastev zastran povrnitve po divjačini povzročene škode izpodbijajo. (Sklep 30. marca 1909.)
25.) Od pasivne volilne pravice v zmislu §-a 11, točka 3 občinskega volilnega reda za Češko so izključeni tudi taki obrtni pomočniki (tovarniški delavci), kateri plačujejo samo osebno dohodnino in sicer le od svojih, iz delavskega razmerja izvirajočih dohodkov. Od volilne pravice pa niso izključeni oni obrtni pomočniki (tovarniški delavci), kateri od svojega posestva ali od drugih, ne iz obrtnega delavnega razmerja izvirajočih dohodkov plačujejo občini neposredni davek. (Sklep 3. maja 1909.)