Dobra novica iz zdravstvenega doma številka 42 četrtek, 21. oktobra 1999 180 tolarjev Dvojno zmagoslavje Velenjcanov k.. W 1 TL [ • ] P> H ^^ST K« ^rkjtu * HEV i * ' ^ c nBnteMBB^ t^^.* ... ♦iBfe - lt- <: 5* \ IJf . j If ^ffMUTI«^'«; .MKHr " jjM 4J46f IV Mjj^r' Jl 1 Mm. - Fia^fi / \J - ¥ (š m v^OHBfflflP*. * Fotografija, ki se ob takem dogodku spodobi: pred mercedesom, ki ga bo uporabijala urgentna služba, reševalci Zdravstvenega doma Velenje, skupaj z glavno sestro Marjanco Kamenik in direktorjem zdravstvenega doma Jožetom Zupančičem. (foto: mkp) Sobotna predaja najmodernejšega uregentnega vozila, edine-ga te vrste v Sloveniji, donatorsko pomočjo firme Rudis, je bila dogodek za Velenje. V vozilu so najsodobnejši dosežki medi-cinske tehnike namenjeni vzdrževanju življenskih funkcij pacien-ta med prevozim v bolnišnico. Da bi bilo to vozilo čim manj krat v uporabi, ko pa bi bilo, da bi dobro služilo svojemu namenu, so si eni mislili, drugi pa na glas povedali, na sobotni "predaji" vozi-la v uporabo. Ob dogodku velja omeniti, da so velenjski reševalci po novem opremljeni tudi z čeladami in neprebojnimi jopiči, ki jih bodo nosili pri nevarnih akcijah na terenu. Več na notranjih straneh. ■ mkp Atletska jesen v Velenju mineva vznamenju krosov. Na sobotnem 34. teku v naravi za pokale Dela so se gostitelji že četrtič za-pored okitili z vseekipno zmago. Ta tek, kot državno prvenstvo v krosu prihodnji mesec, sta glavni preiz-kušnji prirediteljev za ev-roi ce Bo spremenljivo oblačno, postopno topleje, občasno možen dež. ■endla jucivtiicirmo 063 Polii isti stopili m pi ste petim mladim Velenjcanom Stran 15 PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. ! tel.: 063/869-288 GSM: 041/599-838 đpmk KOSTANJEV PIKNIK s PETROM LOVŠINOM na CANKARJEVI ULICI W« KI j p r-» j | v sobo,°. 23' oktobra 1999 od 9.30 ure dalje VuUIJvl II ■ V primeru slabega vremena prireditev odpade! Bo Cesta taltev še zaslužila svoje ime? Ko sem se že pred leti pogovarjala z nekdanjim predsed-nikom sveta KS Staro Velenje, kamor sodi tudi naselje ob Cesti talcev, ki so jo pred dobrim tednom dni končno začeli obnavljati, mije rekel, da si ta cesta popolnoma zasluži svoje ime. Ne le, da se po njej dnevno prepelje vsaj 7 tisoč avtomo-bilov, med njimije ogromno Tako mislim tovornjakov, tudi "šleperjev", ki so po preozki, luknjasti in razsuti cesti iskalipot do industrijske cone. Vožnja po kratkem odseku od celjske obvoznice do železniške postaje je bila zato vedno nevarna, predvsem pa zoprna. Seboz novo asfaltno prevleko kaj spremenilo? Vprašanje, ki siga zagotovo najpogosteje postavljajo delavke in delavci Gorenja, ki morajo zjutraj prečkati to prometno cesto, kar ni najbolj lahko. Kadar je deževalo, so celo pogosteje kot sicerpritiskali na avtomatski gumb za pre-hod za pešce, čeprav te sploh niso imeli namena prečkati. Ko se je kolona vozil ustavila pred semaforjem, so namreč ob njih lahko po pločniku nadaljevali pot brez da bijih krepko pošpricali. Postavljajo si ga stanovalci ob cesti, ki so si, vsaj nekateri, že postavili zvočne zidove, ki vsajza silo omilijo nenehen hrup s ceste, večina pa bi se najraje kam preselila. Dolgo so namreč upali, da bodo ob obnovi zagotovo najstarejše ceste v mestu zgradili vsaj še en pas, kar bi pospešilo promet, zmanjšalo smrad in hrup. A je načrt padel v vodo, ker se občina ni mogla dogovoriti za odkup z lastniki hiš na desni strani vozišča, ki bijih bilo treba porušiti... Na Cesti talcev bo po končani obnovi torej nova le asfalt-na prevleka. Pa pločniki in robnikL Še vedno bo to ena najbolj obremenjenih cest v mestu. Zaradi tovomjakov, ki se po mestu vsekakor ne bi smeli voziti. Zato bi bil že čas, da bi odgovorni našli ustreznejšo rešitev za povezavo industrijske cone in magistralne ceste Celje - Velenje - Šoštanj, s čimersi Cesta talcev svojega imena res ne bi več zaslužila. Vseeno pa bomo novo preoblečene ceste veseli, kajne? ■ Bojana Špegel 9770350556014 2 MS ČJIS DOGODKI 21. oktobra 1999 novice v enem stavku Kviz: Rad imam svoje mesto VELENJE - Osnovna šola Gorica bo danes (četrtek) ob 17.h v kulturnem domu v Velenju pripravila kviz za učence osnovnih šol o tem, kako dobro poznajo svoje mesto. Pripravili so ga pod naslovom Rad imam svoje mesto, sodi v sklop prireditev posvečenih 40-letnici Velenja. Prav zan-imivo bo slišati, koliko o svojem mestu vedo tisti, ki v njem odraščajo. ■ mkp Prve štipendije za dijake ta mesec VELENJE-SLOVENJ GRADEC - Prve štipendije -republiške - za dijake bodo izplačane 25. oktobra za sep-tember. V izplačilo je zajetih 1.279 dijakov, skupaj pa so na Območni enoti zavoda Republike Slovenije za zaposlovan-je Velenje prejeli 3.701 vlog. Od vseh so jih do sredine prejšnjega tedna obdelali (izračunali upravičenost) dobri dve tretjini; ostalih še niso mogli, ker dijaki zavodu še niso dostavili dohodninskih odločb. Te so osnova za izračun. Iz upravne enote Slovenj Gradec so skoraj vsi kandidati že prinesli dohodninske odločbe (ker so jih starši že prejeli), medtem ko je manjkajočih odločb največ v upravni enoti Velenje. Študentje, čas so imeli do konca septembra, so vložili 1.081 vlog za pridobitev republiške štipendije. Prvi od tistih, ki bodo do prejemanja upravičeni, bodo dobili izplačilo 11. novembra za oktober, glavnina študentov pa lahko pričakuje izplačilo štipendije za oktober 25. novembra. ■ mkp Oblikovanje mladinskega prostora VELENJE - Jutri, v petek, bo v prostorih Hotela Paka potekal posvet za predstavnike in predstavnice mladinskih organizacij in lokalnih skupnosti, ki ga pripravljata repub-liški Urad za mladino in Mladinski svet Slovenije. Govorili bodo o razvijanju mladinskih struktur na lokalnem nivoju. Gre za dolgoročen projekt, katerega glavni namen je vzpostavitev aktivnega delovanja in sodelovanja vseh, ki oblikujejo mladinski prostor posameznega okolja. Tokrat bodo na posvetu sodelovali predstavniki občin Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Velenje, Vransko in Žalec. ■ bš Nova enota: Pošta Celje - bolnišnica CELJE - Prejšnji teden je v avli Splošne bolnišnice Celje celjska poslovna enota Pošte Slovenije odprla novo enoto: pošta Celje - bolnišnica s poštno številko 3107. Kot je ob otvoritvi poudaril direktor poslovne enote Pošta Celje Štefan Zidanšek, so jih k postavitvi sedme pošte v Celju spodbudili nekateri podatki: v bolnišnici je več kot 800 postelj, 1500 zaposlenih, več kot 1000 občanov, ki pri-hajajo vsak dan na specialistične preglede. Poleg tega so v neposredni bližini bolnišnice še Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, policijska postaja, šole, Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije. Pošta v bolnišnici posluje od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, storitve pa so enake, kot na vseh drugih sodobno opremljenih slovenskih poštah. mtP azstava za Ijubitelje malih železnic VELENJE - V soboto bodo v avli mestne hiše pripravili zanimivo razstavo. Na ogled bo namreč velika železniška maketa v modulni obliki (Velikosti HO, merilo 1:87). Tokrat bodo ta model prvič predstavili v Velenju, hkrati pa vsem ljubiteljem in graditeljem malih železnic nudijo možnost, da s seboj prinesejo svoje modele tirnih vozil, ki jih bodo lahko preizkusili na maketi. Maketa, ki bo na ogled od 13. do 18. ure, bo postavljena na precej majhnem prostoru, zato bo obiskovalcem nudila tudi ideje o prostorski postavitvi tovrstne makete. ■ bš Šaleška dolina Območno združenje borcev in udeležencev NOB Veleiye vabi na slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve, ki se bodo zvrstile v naslednjih dneh v različnih krajih Šaleške doline. Svečanosti bodo pripravili v sodelovanju s krajevnimi organi-zacijami, šolami in drugimi. L0K0V1CA 26.10. ob19.00 ŠKALE 28.10. ob 16.00 T0P0LŠICA 29.10. ob 15.30 ZAV0DNJE - ŠENTVID 29.10. ob 12.00 Š0ŠTANJ 29.10. ob 16.00 PESJE 29.10. ob 16.00 PLEŠIVEC 29.10. ob16.00 STAR0 VELENJE 29.10. ob 16.00 VELENJE - ŠMARTN0 29.10. ob 17.00 K0N0V0 29.10. ob 16.00 ŠALEK-PAKA 29.10. ob 17.00 ŠENTIU 29.10. ob11.00 VINSKAG0RA 29.10. ob 11.00 RAVNE 31.10. ob 16.00 ŠMARTN0 0B PAKI 1.11. ob08.00 Vrtec Maja v Šmartnem ob Paki Kje je bilo zanimanje staršev? Smartno ob Paki, 14. oktobra - Vsako leto, a vedno na nekoliko drugačen način, vzgojitelji-ce vrtca Maja v Šmartnem ob Paki izrečejo dobrodošlico tetki Jeseni. Letos so jo z igrico z naslovom Živali na obisku pri tetki, dobrotami darežljive jeseni ter delavnicami, v katerih naj bi starši skupaj s svojimi otroki ličkali koruzo, izdelovali strašila, oblikovali glino, risali s kredo na asfalt, lepili drevesa z jesenskimi listi in podobno. Obisk staršev na tej skupni prireditvi je bil, po mnenju vodje vrtca Marinke Globačnik, zado-voljiv. Njihovo sodelovanje v delavnicah pa daleč od pričakovanega. Malo je bilo namreč takih staršev, ki so se vključili v pripravljene aktivnosti. Raje so dogajanje opazovali vsak po svoje, otroke pa prepustili samemu sebi oziro-ma osebju vrtca. UTp Utrinek z obiska tetke Jeseni LJUBLJANA- Državni svet bo konec tedna glasoval o odložilnem vetu na novelo zakona o RTV Slovenija, ker naj bi odpra-va obveznega soglasja zaposlenih pri imenovanju odgovornega urednika pomenila velik korak nazaj, oziroma naj bi bil to grob poseg v neodvisnost novinarstva. MURSKA S0B0TA - Danes in v petek bo v Murski Soboti stro-kovno srečanje z naslovom "cestarski dnevi," na katerem bo preko 500 udeležencev obravna-valo 40 referatov, ki jih je pripra-vilo 65 avtorjev, osrednja tema srečanja pa je vzdrževanje in upravljanje cest. LJUBLJANA - V Sloveniji je bilo avgusta 879.766 aktivnih prebi-valcev, od tega delovno aktivnih 763.002, kar je 2,2 odstotkaveč kot avgusta lani, registriranih je bilo 116.764 brezposelnih, kar je 5,6 odstotka manj kot lanskega avgusta, registrirana brezposel-nost pa je bila 13,3 - odstotna. SLOVENIJA - Mobilna telefonija je zasvojila Slovence, kar priča tudi podatek, da so pri Mobitelu od aprila do začetka tega tedna prodali 176.000 paketov Mobi, mesečno torej od 25 do 30.000 in povpraševanje je že večje od ponudbe, pokritost s signalom pa je v začetku oktobra dosegla 99 odstotkov prebivalstva. SL0VENJ GRADEC - Doseda-njega vršilca dolžnosti direktorja Policijske uprave Slovenj Gradec Draga Berdena naj bi zamenjal dosedanji šef specialcev Srečko Krope, na to zamenjavo pa so se ostro odzvali koroški župani, saj so ogorčeni, da novi direktor spet ni s Koroške, svoj protest pa so posredovali tudi notranje-rmu ministru. RIMSKE T0PLICE - najemni pogoji za Zdravilišče Rimske Toplice so ugodnejši kot kdajkoli, če vlada vseeno ne bo našla investitorja, bo zdravilišče brez-plačno prenesla v last občine in če ta zanj ne bo zainteresirana, bo s 15. marcem 2000 pre-nešeno na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in bo namenjeno varstvu za ostarele. Z elektriko bomo lahko tudi gledali Zadnje dni se pri nas veliko stvari vrsti okoli elektrike. Pred-vsem seveda zato, ker se je spet podraiila, vsak tak skok cen pa nas vedno strese, pa tudi zaradi elektro-televizijske naveze. Ko za pobiranje televizijske naročnine niso našli druge rešitve, so pogruntali, da bijo lahko obesili na porabnike električne energi-je.To malo spominja na tisto zgodbo o kozi (lahko bijo...): elek-triko imaš, torej lahko priključiš televizor. Podatkipa tudi kaiejo, da imamo toliko elektrike, da bodo vsi, ki želijo, lahko buljili v ekrane. Tudi za letošnjih devet mesecev sicer velja, da bolj ko stremimo po varčevanjem z električno energijo, več je porabimo, pa se zaradi tega odgovorni ne sekirajo preveč. Saj vendar načrtujemo še gradnjo verige savskih elektrarn. Ko bo končana, se bo pri nas vendarle malo spremenila struktura pri-dobivanja električne energije. Zdaj namreč večino proizvedejo nuklearka in termoelektrarne (predvsem seveda šoštanjska). Tehtnico pa bi radi spremenili v korist hidroelektrarn. Na Martinovo pa bo znova pomemben dan za Velenjčane in druge kraje, ki skrbijo za lepo okolje. VLaškem bodo podelili letošnja priznanja in, kot je znano, bo Velenje znova zlato. Za Velenje je to pomembno zaradi dvojega. Ker so zmagali v kate-goriji večjih (!) mest in kerso vendarle med velikimi vsaj v nečem uvrščeni pred Ljubljano. Sicer pa podatki kažejo, da je ta tiaša regija med avstrijsko in hrvaško mejo res lepa. Priznanje je dobila tudi Logarska dolina, pa Luče, Mozirje, Žalec, Dobrna, Laško, Slovenske Konjice, pa Atomske Toplice in Podčetrtek. Seveda se najdejo taki, kipravijo, kaj nam pomenijo lepo urejeni kraji, če pa prihaja k nam vse manj turistov. To, žal, drži. A lepo urejen krajje predvsem zaradi domačinov, da se v njem lepše in bolje počutijo. In da vendarle koga lažje povabijo v goste. Vpreteklih dneh smo zabeležili še nekaj zanimivih dogodkov in "praznikov". Cepravpri nas negodujemo, kerse rojeva vse manj otrok, se število prebivalcev na naši Ijubi zemlji vendarle vztrajno povečuje. Sest milijard nas je žel To veliko številko smo dosegli ravno v dneh, ko smo praznovali svetovni dan hrane. Ob tem dnevu smo v razi'item delu sveta opozarjali na potrebo po zdravi hrani, tudipo tem, da ne smemo tako pretirano veliko jesti. Kakšna ironija, ko pa vemo, koliko Ijudipo svetu strada, koliko jih zaradi lakote umira. Naš planet je neenakomerno poseljen, neenakomerna je tudi porazdelitev hrane. Vkrajih revščine bi se lahko ena družina en teden minimalno preživljala že s tistim, kar ena evropska ali severnoameriška družina pusti na mizi, ko zaključi enega od obrokov. Nas je ob tem dnevu hrane pretreslo še nekaj drugega: napoved iz tiste prave Evrope, v katero silimo, da bo zaprla meje za naše meso. Za mnoge je bila taka napoved veliko presenečenje, celo užaljeni so bili, tisti, ki se na te stvari bolje spoznajo, so le prizna-li, da smo res dobili slabe ocene. Niso pa priznali, da smo ob takih negativnih namigih iz "Evrope" storili malo, da bipomanj-kljivosti odpravili. Ne storimo nič, potem se pa jezimo nanje! s s!as cas izdaja Ćasopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Foilova 10, Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 180 SIT, mesečna naročnma 675 SIT. trlraesečna naroćnina 1.980 SIT, polletna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), OamirŠmid (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 871-720. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net Obfikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji. 21. oktobra 1999 AKTUALNO KAS ČAS 3 DEPOZITI 18. in 19. novembra v hotelu Paka v Velenju Poleg malega in velikega gospodarstva še banke Po lanskem zelo odmev-nem srečanju malega in velikega gospodarstva Savinjsko- šaleške regije bodo Šaleški razvojni pod-jetniški center, Zgornjesa-vinjski podjetniški center, Savinjsko - šaleška ob-močna gospodarstva zbor-nica Velenje ter območni obrtni zbornici Velenja ter Mozirja pripravili 2. regio-nalno srečanje malega in velikega gospodarstva. Po pričakovanju organizator-jev naj bi se 18. in 19. no-vembra v prostorih hotela Paka v Velenju srečali predstavniki približno 200 malih in velikih podjetij iz devetih občin. Jasna Klepec, vodja Šaleško razvojnega podjetniškega centra, je na enem od zadnjih sestavkov posebne delovne skupine povedala, da se bo le-tošnje razlikovalo od lanskega po vsebini in tudi organizaciji. Tokrat bo trajalo dva dni. Na plenarnem delu srečanja bodo udeleženci osrednjo pozor-nost namenili razvojnim usmeritvam gospodarstva (malega in vclikegajv Sloveni-ji, na lokalni ter regionalni ravni in sodelujočih občin, v nadaljevanju pa bo priložnost za individualne pogovore po sistemu borze. Med opaznimi razlikami velja omeniti še po-slovno razstavo v velenjski Rdeči dvorani ter povabilo za sodelovanje bank s tega po-dročja. Po besedah direktorja Ob-močne Savinjsko-šaleške go-spodarske zbornice Velenje Igorja Meha pričakujejo, da bo na letošnjem srečanju so-delovalo od 150 do 200 pred-stavnikov gospodarstva obeh Dolin. Prednost bodo imele proizvodne dejavnosti, ki pro-dajajo izdelke neposredno na trgu, jih izdelujejo znotraj ko-operacijskih posiov ali proiz-vodno storitvene dejavnosti, "sicer pa kakšnega posebnega izbora ne bomo delali." Namen in cilji 2. regionalnega srečanja se bistveno ne razli- kujejo od prvega. Drugačna in morda bolj dodelana bo - po mnenju sekretarke Območne obrtne zbornice Velenje Sonje Jamnikar - metoda dela. Z organiziranjem srečanja prav-zaprav uresničujejo že zapisa-no Strategijo razvoja malega in velikega gospodarstva v tem prostoru ter "gospodar-ski"del razvojne strategije mestne občine Velenje. "Organizatorji in udeleženci smo prepričani, da lahko tudi na takšen način precej po-večamo obseg kooperantskih odnosov med velikim in ma-lim gospodarstvom ter do-kažemo, da so proizvajalci končnih izdelkov spodobni te na trgu prodati oziroma se dovolj uspešno predstaviti znotraj tega okolja." V ozadju vsega je, trdi Jamnikarjeva, dober posel, ki omogoča večanje prihodka in ustvarja-nje dobička, kar je osnovni cilj srečanja. Ce bo izpolnjen ta, bodo tudi načrtovani preostali cilji (rast zaposlovanja, dvig izobrazbene ravni, spreminja- nje strukture gospodarstva, novi programi, ...) dosegljivi. Med drugim je še povedala, da se s temi aktivnostmi vključujejo v gibanje Obrtne zbornice Slovenije "Združeni smo močnejši." Povezovanje Šaleške in Zgor-nje Savinjske doline je bilo že do sedaj dobro. Regionalno srečanje gospodarstva pa je -po mnenju direktorja Zgor-njesavinjskega podjetniškega centra Francija Kotnika - pri-ložnost za še tesnejše povezo-vanje in skupna prizadevanja pri doseganju boljših gospo-darskih rezultatov, odpiranju novih delovnih mest in drugih podobnih pridobitev. Sodelo-vanje devet občin obeh Dolin, ki bodo prispevaie denar za postavitev poslovne razstave, daje letošnjemu srečanju ma-lega in velikega gospodarstva - po njegovem prepričanju -še dodatno težo. UTp Vloge za posojila za študij zavodi za zaposlovanje že sprejemajo V prvih dneh brez gneče VELENJE - Po tistem, ko je izšel javni razpis za po-sojila za študij, letošnja novost, je bilo pričakovati, da bo že v prvih dneh, ko so zavodi za zaposlovanje zače/i sprejemati vloge, zanj precej zanimanja. Pa ni bilo čisto tako. Vsaj na Območni enoti Zavoda Re-publike Slovenije za zapo-slovanje v Velenju, ne. Najbrž kandidati še prido-bivajo potrebne informa-cije o posojilih, najbrž pa marsikdo od študentov, ki je oddal vlogo za pridobi-tev republiške štipendije, še čaka, kaj mu bo ta "pri-nesla", zato z odločitvijo, da poskuša s posojilom, ie malo odlaša. Rokza oddajo vlog se izteče 8. novembra. V vsakem primeru se je bolje odzvati pravi čas, saj lahko študent, če posojila ne bo potreboval, vlogo vedno umakne."Vloge na območnih enotah zbiramo in kompleti-ramo, potem pa jih odstopimo Ljubljani, ker bodo na enem mestu reševali vloge za celo Slovenijo," pravi Robert Rajšter z Območne enote Ve-lenje. » Na razpis za posojilo za študij se lahko prijavijo državljani Republike Slovenije, ki niso v delovnem razmerju in niso starejši od 26 let. Pogoj je se-veda, da je taka oseba sičnega potrošniškega kredita, ki bi ga lahko za otrokov študij najeli starši, razlikuje po tem, da pri posojilu za študij država regresira obrestno mero. Osnovni regres je 50 odstot-kov realne obrestne mere, s tem, da je možno uveljaviti še dodatno regresiranje, če ima prosilec bistveno boljši učni uspeh kot je običajno. "Če ima poprečje najmanj 7,5 dobi 75 odstotkov obresti regresi-ranih, če pa je poprečje višje kot 8,5 pa dobi regresirano 100 odstotno realno obrestno mero, tako da potem vrača sa-mo revalorizirano glavnico." Uspešnost študenta bo sprem-ljal zavod za zaposlovanje, po-dobno kot pri republiških šti-pendijah. "Kandidat bo lahko vračal to posojilo leto dlje kot ga je prejemal, vračati pa ga bo začel najpozneje dve leti po zaključku študija", je po-jasnil Robert Rajšter. ■ Milena Krstič - Planinc Robert Rajšter: "Z vlogami ne gre čakati na zadnje dni, ker bo temu primeren potem tudi čas reševanja." vključena v program za prido-bitev višje ali visoke strokovne izobrazbe, dodatni pogoj pa, da lahko taka oseba zavaruje svoj kredit s poroštvom druge osebe ali zavarovalnice. V Sloveniji sta za podeljeva-nje posojil dobili koncesijo dve banki, Nova ljubljanska banka Ljubljana in Nova kre-ditna banka Maribor. "Osnov-na višina posojila za študij je 20.000 tolaijev za študenta na mesec. Ta znesek se lahko v nekaterih primerih še poviša, če se denimo študent šola iz-ven kraja stalnega bivališča," razlaga Rajšer. Posojilo za študij se od kla- Iz občine Solčava Požarna in pitna voda V solčavski občini pospešeno uresničujejo drugi del projekta požarne in pitne vode. To pomeni izgradnjo velikih zajetij za požarno vodo na visokogorskih kmetijah v Matkovem kotu, Podolševi in Robanovem kotu. Nekatere kmetije si bodo s tem zagotovile tudi nemoteno oskrbo s pitno vodo. Deset zbiralnikov so že zgradili. Največji so za Matkovo in sosednje kmetije, pri Robniku v Podolševi in pri Vršniku v Robanovem kotu. V občini Solčava želijo gradnjo tega sistema nadaljevati, pri tem pa se nadejajo, da bodo uspešni tudi na naslednjem razpisu za državna sredstva. PUP bo gradii čistilno napravo V Solčavi so v teku zadnje priprave na začetek gradnje kanal-izacijske sistema s čistilno napravo. Gradil bo velenjski PUP, čistilno napravo bodo postavili v zaselku medica, kje je lokacija že zagotovljena. Prav tako imajo zagotovljena sredstva iz pro-grama Phare za čistilno napravo in za 1,5 kilometra kanalizaci-je, ostalo pa bodo morali zagotoviti sami. Grb in zastava Pravnim osebam nudimo ugodne obrestne mere za depozite. Te so odvisne od dobe vezave in znašajo od 4 % letno do TOM + 5,5 % letno. Stimulativnejše so seveda obrestne mere za daljše dobe vezave, saj znaša obrestna mera za vezavo depozita od enega do dve leti že TOM + 3,5 % letno, za vezavo dve do tri leta TOM + 4,5 % letno, za vezavo tri do pet let TOM + 5 % in za vezavo nad pet let TOM + 5,25 % do TOM + 5,5 % letno. Pričakujemo Vas! 0 IO ) bankavelenje Banka Velenje d.d.. Velenje, banina skupina Nove Ljubljanske banke Mlada solčavska občina je zelo pohitela z izbiro lastnega grba in zastave. nekaj izvirnih in lepih predlogov že imajo, zato bo odločitev precej težka, sprejeli pa jo bodo kmalu. UJP Iz občine Smartno ob Paki Bo rebaians proračuna bolj zanimiv? Na zadnji seji so se svetniki občine Šmartno ob Paki med drugim seznanili tudi z gibanji proračunskih odhodkov in pri-hodkov v letošnjih osmih mesecih. Bistvenih odstopanj niso zaznali. Na naslednji seji občinskega sveta bodo obravnavali rebalans, ki bo - po mnenju župana Ivana Rakuna - najbrž vzbudil med njimi več zanimanja tudi zaradi naložb, ki jih v občini izvajajo. Od načrtovanih nekaj manj kot 229 milijonov tolarjev naj bi največ denarja namenili za cestno (nekaj več kot 36 milijonov SIT) ter komunalno dejavnost (25,5 milijona SIT), za potrebe otroškega varstva 36,4 milijone tolaijev ter za izo-braževanje 21 milijonov 720 tisoč tolaijev. Želji ugodili s pomislekom Krajani vaške skupnosti Slatina, natančneje starši učencev do 4. razreda šmarške osnovne šole, so na odbor za negospodarske javne službe pri svetu občine naslovili prošnjo za sofinanciranje organiziranega prevoza otrok v šolo in malo šolo. V njej so med drugim zapisali, da je njihova pot v šolo nevarna in na meji predpisane oddaljenosti (4 km). Svetniki so njihovi vlogi po sofinanciranju 2000 tolarjev na učenca na mesec ugodili s pomislekom. Kot so poudarili v razpravi, se bojijo, da bodo s tem spodbudili k oblikovanju podobnih prošenj tudi starše otrok iz drugih vaških skupnosti. Mladinski center znova v ospredju zanimanja Dogajanja, povezana z Mladinskim centrom, že od ustanovitve zavoda dalje vzbujajo med svetniki strank šmarške pomladne koalicije precej zanimanja. Obnovitvena dela, ki jih izvajajo na stavbi v teh dneh, so med občani menda sprožile najrazličnejše govorice. Te so na seji sveta vzbudile kar vročo razpravo o tem, kaj se dela in kaj naj bi se še delalo v Mladinskem centru. Tako je želel Frančišek Berdnik vedeti, ali bodo vlaganja občine v obnovo res večja od predvidenih v letošnjem občinskem pro-računu? Ali obstajajo projekti, finančni program oziroma ali je sploh umno vlagati toliko denarja v obnovo stavbe? Rudija Ježovnika je zanimalo, ali so pričakovanja, koliko denaija naj bi za obnovo prispevala republika, realna. Ker na večino zastavl-jenih vprašanj župan Ivan Rakun ni odgovoril, so svetniki pod-prli pobudo Bojana Prašnikarja, predsednika odbora za negospodarske javne službe pri občini, da pripravi v.d. direktor centra ustrezno poročilo. Okvirni program praznovanja Po sprejetem okvirnem programu se bodo prireditve v počastitev letošnjega praznika občine zvrstile od 24. oktobra do 20. novembra. Osrednje bodo v dneh od 5. do 11. novembra. Prizorišče vesele sobote pa naj bi bil tokrat prostor ob brunarici na "holcplacu" in ne središče občine, kot do sedaj. Svetniki bistvenih pripomb na predlog turistov niso imeli. Menili so le, da manjka zasnova prireditve z določenimi nosilci nalog, in da bi morali vsebino praznika v prihodnje obogatiti. K sodelovanju naj bi pritegniti vsa društva v občini in tudi največja proračunska porabnika - šolo ter vrtec. Utp ikoli samij^ g^ 21. oktobra 1999 novice Kamnik, Luče Asfalt preko Kranjskega raka Sredi prejšnjega tedna je kamniški župan Tone Smolnikar na delovni pogovor povabil župane sosednjih občin, tudi Vojka Klemenška iz Solčave in Mirka Zamernika iz Luč. Razgovor je bil tehten, v ospredju pa so bila prizadevanja, da bi dokončno posodobili cesto, ki z vrha Črnivca preko Kranjskega raka povezuje Kamnik in gornji del Zgornje Savinjske doline. Zanimanja za ta projekt je na obeh stra-neh dovolj, zato so otipljivi obeti, da bodo skupno uspeli zagotoviti potrebna sredstva. Na kamniški strani čaka na asfaltno prevleko okoli 4 kilometre ceste, v smeri proti Podvolovljeku in Lučam pa okrog 3,5. Ta cesta je najprej ugodno izhodišče za Vcliko planino, za tem pa najkrajša povezava med Kamnikom in Lučami ter Solčavo z Logarsko dolino. promet na njej se iz leta v leto povečuje, v Lučah in sosednjih krajih pa ocenjujejo, da se po njej v Luče in naprej pripelje že polovica obiskovalcev s kamniške strani. Skupno bi morali uspeti. Ujp RTC Golte Zdaj druga dražba Prva javna dražba za prodajo RTC Golte za 125 milijonov tolarjev ni uspela. Stečajnemu upravitelju Zvonimirju Mir-tu se ni uresničilo upanje, da bi v kratkem roku nekaj dni uspel pridobiti kupca, zato je upniškemu odboru predlagal drugo dražbo, seveda po bistveno nižji izklicni ceni. Novo dražbo lahko izvedejo najprej 27. oktobra, bolj verjetno pa je, da bo 10. novembra. Kljub prejšnjcmu zanimanju nekaterih družb, tudi Unior Turizem je bil med njimi, se na prvi dražbi ni pojavil noben kupec. Preprosto je ugibanje, da čakajo na nižjo ceno, kakšna bo ta, pa stečajni upravitelj še ni vedel povedati. Kakorkoli že, na prodaj bodo hotel in žičniške naprave ter nekaj drugih stvari, zemljišče je seveda v lasti kmetov, prav tako pa niso naprodaj teptalni stroji. Teh ne bodo prodali, niti ni zahteval izločitvene pravice, dokler spor okrog njih ne bo rešen, lahko pa jih dajo morebitnemu kupcu v začasen najem. Ne glede na to, kako nizka bo nova cena, je jasno, da bo moral kupec v ccnter veliko vložiti, saj posodabljanja v minu-lih letih ni bilo. Zima je pred vrati, zato se zelo mudi. Stečajni upravitelj je še povedal, da bi bilo možno center hitro usposo-biti za obratovanje. Naprave bi bilo treba temeljito pregleda-ti, je pa res, da še imajo vsa dovoljenja za obratovanje. UjP Avgusta manj brezposelnih VELENJE - Avgusta letos je bilo v Območni cnoti Zavo-da republike Slovenije za zaposlovanje Velenje - zajetih je šest upravnih enot - 7.148 brezposelnih oseb, kar je v primcr-javi z enakim obdobjem lani za 7,6 odstotka, v primerjavi z decembrom pa za 7,3 odstotka manj. V strukturi je 62 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, 54 odstotkov žensk, blizu 31 odstotkov starih do 26 Iet, 30 odstotkov trajnih presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečaja, 24 odstotkov starih med 40 in 50 let, 19 odstotkov starejših od 50 let, več kot 18 odstotkov pa je takih, ki iščejo svojo prvo zaposlitev. Samo v Upravni enoti Velenje je bilo avgusta 2.599 brez-poselnih prijavljenih na Uradu za delo, kar pa je za 1,5 odstotka več kot decembra. Po deležih izstopajo ženske, tisti, ki iščejo svojo prvo zaposlitev in tisti, ki so mlajši od 26 let. ■ mkp Pavličevo sedlo Časovna stiska na slovenski strani? Na avstrijski strani so spodnji ustroj na cesti do mejnega prehoda že zgradili, asfaltno prevleko pa bodo (pametno!) položili spomladi. Na slovenski strani trenutno vse miruje, vsi pa pričakujejo, da bodo stroji kmalu zahrumeli, saj se slovenski strani obeta časovna stiska. Prvo tretjino ceste v dolžini 2,86 kilometra so že zgradili, bila pa je od vseh daleč najtežja in najbolj zahtevna. Kmalu naj bi torej začeli gradnjo druge tretjine do odcepa za panoramsko cesto. Ta bo dolga 2,4 kilometra, približno tolikšna pa je dolžina tretjega dela do Pavličevega sedla. Zlasti slednji nikakor nc bi smel biti problem, saj je cesta široka in že utr-jena, kar praktično pomeni spodnji ustroj, ob ostalem pa bo treba poskrbeti še za odvodnjavanje. Glede na meddržavni dogovor bi vse to morali zgraditi prihodnje leto. Ostane torej še stavba, ki bo stala na slovenski strani in bo služila obmejnim organom obeh držav. Načrt zanjo je že pripravljen, kmalu pa naj bi bil objavljen tudi razpis za izvajalca. UjP I KREKOVA BANKA d.d. V mesecu oktobru boste ob sklenitvi rentnega varčevanja prejeli darilo. Poslovalnica ŠOŠTANl, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020 www.krekova-banka.si Občasni zastoji Ijudi ne motijo preveč, da se le gradi J^ei Oo do jr-f / jf'A^bi ćhve-fe- 4 m ČilS GOSPODARSTVO Termoelektrarna Šoštanj Zdaj še obsežna obnovitvena dela na bloku 3 udariti tudi vključitev novih vlek ventilatorjev in celotno zamenjavo sistema odpepelje-vanja, odžlindravanja in napa-janja sistema. Ravno v tem času je v remontu še blok 3 (začeli so ga takoj po zaključenem remontu bloka 5, trajal bo predvidoma do 20. decembra). Tudi na tem bloku bodo marsikaj popravili in ob-novili, v skladu z začrtanim programom podaljšanja dobe trajanja. Med drugim bodo za-menjali parovode sveže pare ter lijak kotla, ki ga bodo seve-da tudi temeljito pregledali in obnovili, v celoti bodo zamc-njali sistem zbiranja in notra-njega transporta pepela. Veli-ka pridobitev bo tudi nova, centralno vodena računa-Iniško podprta komanda za pr-vi, drugi in tretji blok. Dela so obsežna, Termoelek-trarno Šoštanj bodo veljala več kot milijardo tolarjev, izvaja pa jih poleg domačih strokov-njakov in vzdrževalcev še okoli 200 delavcev domačih in tujih podjetij, med drugim Esotcch, Maskom, ATM in Etra iz Slo-venije, večino opreme pa do-bavljata nemški Siemens in švicarski ABB. ■ Mira Zakošek Slika v nobenem primeru ne pokaže resnične dotrajanosti Osnovna dejavnost Termoe-lektrarne Šoštanj je proizvod-nja električne in toplotne energije, vendar pa namenja-mo v zadnjem času ob obiskih v tem kolektivu pozornost predvsem ekološki sanaciji, ki jo uresničujejo že več kot desetletje in namenjajo zanjo tudi ogromno denarja. Najtrše in najobsežnejše (pa seveda tudi najdražje) naloge so se lotili sredi lanskega leta. To je izgradnja razžveplalne naprave na petem bloku, ve-ljala jih bo več kot 15 milijard tolarjev, računajo pa, da jo bodo sklenili še pred koncem prihodnjega leta. S to izgrad-njo bo v celoti zaključena eko-loška sanacija tega največjega slovenskega elektroenerget-skega objekta, s tem pa bo iz-polnjena tudi zahteva ekolo- gov, da bo prihajala iz vseh petih blokov ekološko spre-jemljiva elektrika. Ravno zaradi izgradnje po-trebnih priključkov na razžve-plalno napravo, je trajal sicer redno načrtovani remont blo-ka 5 precej dlje kot običajno, cele štiri mesece. V tem času so poleg rednih vzdrževalnih in revitalizacijski del (naprave povsem obnovijo, tako da predvideno življenjsko dobo precej podaljšajo - blok pet naj bi ob rednih vzdrževanjih ne-moteno obratoval do leta 2023) v celoti porušili stare in zgradili nove elektrofiltre ter zgradili povezovalne kanale do čistilne naprave. Posebej skrb-no so pregledali in obnovili ko-tlovske in turbinske naprave in zamenjali vse dotrajane kom-ponente. Opravili so tudi neka-terc predelave in tako dosegli izboljšanje izkoristka kotlov in nižjo temperaturo dimnih pli-nov. Opravili so tudi celovito sanacijo pršišča hladilnega stolpa, med drugim so zame-njali stare azbezdne plošče z moderno plastično izvedbo s čimer so dosegli boljšo izolaci-jo in seveda odstranili eko-loško oporečen azbezd. Med večjimi deli velja posebej po- Naložbena aktivnost šoštanjske termoelektrarne je v tem času zelo razgibana, usmerjena pa v ekološko sanacijo in revitalizacijo blokov s katero dosegajo daljšo življenjsko do- bo posameznih blokov. Cesta Ljubno - Luče Izvajalci hitijo Na naslednjem odseku obnove ceste od Ljubnega proti Lučam (spet) vlada pravi delovni vrvež, ta dela pa naj bi sklenili do maja prihodnjega leta. Do takrat bo asfaltna prevleka segla do gostišča Struge, seveda pa se vsi nadejajo, da bo nadaljevanje gradnje do Luč zajeto v prihodnji državni proračun, kar pomeni, da bi leta 2001 novo cesto le "pripeljali" do vstopa v Luče. Od tu naprej pa je vse odvisno od odločitve, ali bodo zgradili predor skozi hrib pred Lučami, ki je seveda povczan z gradnjo obvoznice ob Savinji in naprej proti Logarski dolini. Idejni pro-jekt za predor in obvoznico pa že pripravljajo. Ob zdajšnjih delih želijo upoštevati tudi želje krajanov, da bi v naselju Struge ob cesti zgradili še pločnik, pogovori z Direkcijo za ceste RS pa obetajo ugodno rešitev. UiP Bo most odnesla Savinja? TVenutno največji problem v občini Luče je most preko Savinje, ki krajane obsežnega zaselka Raduha povezuje z glavno cesto in občinskim središčem. Je povsem dotrajan in že zelo nevaren, pri tem pa obstaja dejanska nevarnost, da ga bo že malo višja Savinja odnesla. Obvoz je sicer možen, vendar je zelo dolg in zamuden, torej bi bili krajani praktično odrezani od sveta Na občini si na vse kriplje prizadevajo, da bi ga še pred zimo obnovili, problem pa je v tem, da je "občinski," občina pa zajet-nih sredstev niti slučajno ne premore. Vseeno pripravijenosti niso vrgli v Savinjo in navzlic vsemu upajo na ugoden razplet. UjP 21. oktobra 1999 UTRIP MŠ (as 5 Zdravstveni dom Velenje ima novo urgentno vozilo Mercedes Donatorski prispevek Rudisa VELENJE, 16. oktobra - Na dvorišču Zdravstvenega doma Velenje so v soboto predali na-menu novo urgentno vozilo znamke Mercedes, opremlje-no z najmodernejšo tehnolo-gijo za potrebe reanimacije. Vozilo pomeni veliko pridobi-tev za službo nujne medicin-ske pomoči, saj bo pacientom, katerih življenje bi bilo zaradi poškodb ali bolezni ogroženo, lahko ponujena veliko boljša medicinska oskrba. Nakup vozila je omogočila flrma Ru-dis v sodelovanju s Konzorci-jem Deutsche Babcock Anla-gen z donatorskim prispev-kom 20 milijonov tolarjev. "Firmi Rudis je uspelo dobiti posel pri ekološki sanaciji bloka 5 šoštanjske termoelek-trarne. Tega smo bili, jasno, zelo veseli. Običaj je, da ob ta-kih dogodkih z donatorstvom sodelujemo v kraju, kjer se to zgodi. V dogovoru s TEŠ smo se odločili za dve donatorski aktivnosti v tem prostoru, ena je nabava tega vozila, druga pa nabava specialne opreme za ekološke meritve za Erico Velenje," je povedal direktor Rudisa Ludvik Hribar. Ta avtomobil pomcni za pre-bivalce Šaleške doline zelo ve-liko. Z najmodernejšo tehno-logijo, ki jo je danes mogoče W' SPS^ SmmKMk I J^HB ■ ffl^BBmm : 1 ........ ■BHr TCgbk fcii- V* EpjI K ^^^^^ M ■ M V zdravstvenem domu so pokazalali tudi opremo. Na sredini direktor Rudisa Ludvik Hribar. Nujna medicinska pomoč Rekli so: Edita Štok, ministrstvo za zdravstvo: "Projekt nujne me-dicinske pomoči je v Sloveniji vendarle dobil pravi zagon. Z njim smo začeli konec leta 1996 z izdajo pravilnika o nujni medicinski pomoči in usposabljanjem ter zagotavljanjem sredstev za nujno medicinsko pomoč. Največji problem ta trenutek je financiranje ekip nujne medicinske pomoči, ven-dar računamo, da bi lahko do konca leta 2002 vse ekipe nuj-ne medicinske pomoči v Sloveniji delale v obsegu, ki ga predpisuje projekt. Velenje dobiva manj sredstev kot bi jih potrebovali, je pa v primerjavi z drugimi mesti naredilo veli-ko več. Nadzor, ki je bil opravljen lani, je dal edino Velenju oceno pet plus." dobiti na svetovnem trgu -vgrajena je v moderen avto -bodo postopki oživljanja na resnično visokem nivoju. "Sa-ma tehnologija pa ne bi nič pomenila, če ne bi v tej službi delali dobri strokovnjaki, ljud-je, ki delajo s srcem," pa je re-kel Jože Zupančič, direktor Zdravstvenega doma Velenje. Pri tem je posebej podčrtal, da je njihova velika prednost v tem, da imajo sicer formalno tri ločene službe - dežurno, urgentno in reševalno - a so med seboj povezane v funkci-onalno celoto. "To daje tiste rezultate, ki so nam jih prizna-li tudi s strani ministrstva, ko so opravili strokovni nadzor." Z novo pridobitvijo, sodobnim reanimobilom, bodo usluge ve-liko kakovostnejše, a kot so na slovesnosti rekli mnogi - želja je, da bi ga uporabljali čim manjkrat, kadar pa bi ga mora-li, da bi odlično služil svojemu namenu. Slovesnosti v Zdrav-stvenem domu se je udeležila tudi državna sekretarka v mi-nistrstvu za zdravstvo prim. Dunja Piškur - Kosmač, ob njej je med drugimi zbrane na-govoril tudi župan mestne občine Srečko Meh. ■ Milena Krstič - Planinc Teden vseživljenskega učenja v Invelu Življenje je nenehno učenje Andragoški center Slovenije že četrto leto organizira Teden vseživljenskega učenja, s ka-terim želi promovirati učenje v vseh starostnih obdobjih in vseh življenskih situacijah. Začel se je v ponedeljek in z njim se bo tudi končal. V njem sodeluje letos preko 310 naj-različnejših organizacij; bor-ze znanja, ljudkse univerze, izobraževalna podjetja, šole, vsrtci, društva... Letošnji te-den, v katerem se bo zvrstilo preko 1500 prireditev, poteka v znamenju mednarodnega Ie-ta starejših, različni organiza-torji, med njimi tudi velenjsko podjetje INVEL, pa priprav-Ijajo pisano paleto aktivnosti za vse generacije. Direktorica podjetja INVEL Selma Filipančič nam je o nji-hovem vključevanju v Teden vseživljenskega učenja pove-dala: "Izvajali bomo različne delavnice in izobraževanja. Si-cer jih izvajamo skozi vse leto, predvsem podjetniške delav-nice - usposabljanja za samo-zaposlitev, vodimo delavnice Poti do dela in zaposlitve, v tem tednu pa smo pripravili pester program za vse zainter-esirane. Rada bi omenila tudi Job klub, klub za iskanje zapo-slitve, ki je tudi naša redna de-javnost. V tem tednu se bomo še posebej ukvarjali z brezpo-selnimi, oziroma z vsemi tisti-mi, ki želijo ustvarjati z nami. Predvsem pripravljamo raz-lične ustvaijalne delavnice, ta- ko za odrasle kot za otroke, predstavili bomo študijske krožke in delavnice za učinko-vito iskanje zaposlitve, za pod-jetnike pa smo pripravili sve-tovanja na področju podjet-ništva." In kdo se lahko ude-leži vseh ponujenih delavnic in izob-raževanj? "Želela bi povabiti vse zainter-esirane, ne glede na to, ali so to brezposel-ni ali podjetniki, skratka, vsakdo, ki želi najti novo znanje. Najdejo nas v prosto-rih podjetja Invel, stavba Farmina, v tretjem nadstropju," smo izvedeli. V okviru podjetja Invel že od leta 1993 deluje Klub Novus, klub no-vih podjetnikov za ko-roško, savinjsko in šaleško območje. Lidi-ja Lekše nam je pred-stavila, kaj so pripravili za njih. "Bodočim pod-jetnikom in podjetni-kom, ki že poslujejo, bomo v okviru odprtih vrat podjetništva nudili vsa brez-plačna svetovanja iz različnih področij podjetnikovega sveto-vanja. Zelimo jim povedati več o tem, kako ustanoviti podjetje, o statusno pravnih vidikih pod-jetništva, o trgu in strategiji na-stopa na trgu, pa marketingu... Posredovali bomo tudi različne informacije o novostih s po- dročja pridobivanja različnih kreditnih virov, razpisov, omo-gočili pa jim bomo tudi ko-riščenje različnih revij in stro-kovne literature." Odprta vrata podjetništva so pripravili v tem tednu vsak dan od 11. do 14. dolžena za različne ustvaijalne delavnice. V tem tednu so jim posvetili še posebno pozornost. "Pripravili smo ustvaijalne de-lavnice za otroke in odrasle. Pri otrocih želimo spodbuditi zani-manje za "živo" ustvaijalnost, ■ B B _ r\ fcjjp: d 1 V \ tk«/ x i |J >■ • jip - ;, x ' JjL V. " T. - žsTjmmKtuM jS | t f/.'^l w jj. r ■ ' f^gJBp" gftvj V - V Invelovih delavnicah se udeleženci, večinoma iskalci zaposiitve in bodoči podjetniki, dobro počutijo. Mlad kolektiv namreč pravi: "Vse-skozi vlagamo v nova znanja, generiramo zanimive Ideje in se vedno znova učimo, saj želimo Ijudem dati možnost pridobivati znanje na načine, ki so jim blizu." ure v prostorih podjetja. Poleg tega so pripravili delavnico za učinkovito iskanje zaposlitve, ki je namenjena vsem brezpo-selnim, ki si želijo na poti do službe pomagati tudi sami. Naučili jih bodo napisati prošnjo in ponudili pomoč pri vzpostavljanju stikov s potenci-alnimi delodajalci. Tanja Pogorevc je v Invelu za- saj se zavedamo, da je televizij-ska in računalniška grafika da-nes preplavila pozornost in s tem otroško domišljijo, kakor tudi željo in sposobnost po last-ni ustvaijalnosti ter preolikova-nju. Seznanili jih bomo z novi-mi materiali, ki so uporabni za likovno ustvaijanje in jim hkra-ti predstaviti delo z njimi. Odraslim želimo podati Nov zaietek Jesen je tu, vinske trte so obrane, Ljublja-na se zbuja v sivo meglo in tudi za najbolj sproščene študente so se počitnice končale. Končale pa so se tudi za našo "Zabjo per-spektivo", to Ijubljansko-velenjsko dvoživko, ki tudi v novi sezoni nudi sočasen pogled od spodaj in od daleč. Pogled na svet, kjer se je od našega zadnjega srečanja večno nemirnemu Bal-kanu pridružila nova žalostna Cečenska zgodba, z vojaškim udarom v Pakistanu pa se je najbolj žgoče krizno žarišče znova prestavilo vAzijo, kjer je mogočna soseda te muslimanske jederske sile že v polni vojaški pri-pravljenosti. Drugače pa je še zmeraj v modi zdravo življenje in lepo telo, ekologija v vseh možnih oblikah (idiotski nespretnosti avstrijskih greenpeacovcev navkljub), na sveto-vnih modnih pistah pa tudi letos kraljujejo anoreksične manekenke in, tokrat znova, krzno. Ha! Pogled na Slovenijo. Gledano tako od spodaj kot od daleč tudi ob zmagovitem Haiderjevem pohodu proti oblasti v Avstriji naša politična elita ni zmogla enotno artikulirati sta-lišč in jasno in glasno skupaj z veliko večino evropskih držav protestirati proti ksenofobičnim in rasističnim idejam terjav-nim nastopom sosednjega fašista. Tako se je naša država zopet sama obsodila na večno podrejen položaj v slehernih mednarodnih odnosih ter na svetovno anonimnost, iz katere jo je za bežen trenutek izvlekel obisk ameriškega predsednika Billa Clintona. Temu je sledil tokrat manj odmeven obisk papeža Janeza Pavla II, kije razglasii tudiprvega blaženega Slovenca. Hural Naši ignorantski poslancipa pridno obra-vnavajo nov zakon o prepovedanih drogah, s katerim enačijo vse vrste drog, kriminalizirajo pa tudi posedovanje in uživa-nje marihuane. Medtem pa v evropskem parlamentu na obravnavo čakajo pobude za dekriminalizacijo in legalizaci-jo t.i. mehkih drog, celo v najkonzervativnejših evropskih državah, kot npr. v Svici, pa se na referendumu za legalizaci-jo izreka vsak peti prebivalec. Pazi se, Evropa, prihajamo! Vsvojem nemalokrat domala shizofrenem položaju pa je "Zaba"gledala tudi na Velenje, kijepompozno in začuda ne preveč patetično in kičasto praznovalo svoj štirideseti rojstni dan. Sredi Titovega trga smo spremljali fascinantno sago mesta priložnosti, kije sredi lepo obdelanih polj v slabih štir-ih desetletjih zraslo takorekoč iz nič. Na praznovanju se je mesto prvič ponosno postavilo celo z nosilci dolgo zanikane lokalne mladinske kulture. Le Tito je sramežljivo stal v naj-temnejšem kotu in čakal na svojo minutko pozornosti. A zaman, kot da se ga kreatorji rojstnodnevne zabave neznan-sko sramujejo in si nadvse prizadevajo obiskovalce pre-pričati, da nikdar ni niti obstajal. Če jim že ni uspelo iz družinskega albuma iztrgati njegove slike, ga pa vsaj na žur niso povabili. Kakorkoliže, vse najboljše našemu mestu, kije ob svoji mladostni obletnici končno sprejelo tudi način izražanja svojih večinskih prebivalcev - mladih in s prijazno pomočjo pomagalo na svet Kunigundi, našemu Festivalu mladih kultur. Kunigunda je v osmih dneh predstavila pestro paleto različnih kulturno-umetniških programov in Velenju poleg vsaj malce svetovljanskega vzdušja ponudila nekaj novega. Alternativo maloumju podalpskih kičastih poskočnic, "prešmentanim citram", McDonaldsom in Interšparom, debilnosti zabavnih TVprogramov, športnim copatom Nike in svetlečim trenirkam na glasnih skuterjih. Možnost izbire. In "Zaba"?Bogatejša jeza enega člana, kije, končno, člani-ea. Irena Jakopanec, študentka medicine in mlada literatinja je, kljub temu, da je med nami najmlajša, polnokrvna pred-stavnica našegeneracije. Ostalim trem "žabarjem"jepodo-bna tudipo razdrobljeni eksistenci med našo dolino v slepem črevesu slovenskega zemljevida in med provincialnim baročnim mestecem v močvimi kotlini, kipa je vendarle pre-stolnica in s tem središče večine slovenskega političnega, gospodarskega in kulturno-umetniškega dogajanja. Z nami pa si deli tudi večno nezadovoljstvo nad svetom, v katerem živi. Dobrodošla v klubu. Je pa v novi sezoni naša dvoživka dobila tudi čisto praviglas. Slišalijo boste namreč lahko nafrekvencah Radia Velenje. Ne zamudite priložnosti, pogovarjajte se z njo in se nam pri-družite; pisma bralcev vas pričakujejo tudi v tej sezoni. ■ Aleš Črnič možnost spopasti se s krizo ustvaijanja - risanja po opazo-vanju iz narave in domišljijsko risanje. Oboje namreč pri odra-slih zaradi ustvarjalne ne-sproščenosti, ki jo prinesejo dovršene informacije o formah, s katerimi se srečujemo skozi odraščanje, predstavlja oviro in občutek nesposobnosti." Poleg tega v Invelu med letom pripravljajo številne študijske krožke, ki so jih v tem tednu predstavili širši javnosti. V njih udeleženci ne dobijo diplome, zato so pridobljena znanja praktično zelo uporabna. Poučijo jih o zdravi prehrani, umetnosti ličenja, veščinah do-bre kominukacije... ■ bš 6 mS vas NASI KRAJI IN UUDJE 21. oktobra 1999 V šoštanjski krajevni skupnosti Zavodnje hitijo z gradnjo ceste Uspešno leto v KS Konovo Novih 1600 metrov asfalta Načrti in želje posameznih krajevnih skupnosti v občini Šoštanj, zlasti tistih, zunaj mesta, so največkrat povezani s posodabljanjem ali gradnjo novih kilometrov asfaltiranih cest. Ko do tega pride, je to do-godek za ves kraj, saj gradnja cest ni ravno poceni, vsak kilo-meter nove asfaltne površine pa pomeni za prebivalce višji standard. V krajevni skupnosti Zavod- nje prav ta čas poteka gradnja 1600 metrov dolgega odseka ceste od "Napačkega" ovinka do Slivske koče, z odcepoma proti Božiču in Žoharju. Pose-bej se je pri tem izkazal krajan Vinko Potočnik, ki je za grad-njo te ceste sam prispeval 2.000.000 tolarjev. "Veseli smo, da so bili pri na-ložbi pripravljeni z delom sode-lovati tudi krajani, saj bodo v glavnem sami opravili vsa ze- meljska dela in veseli smo pri-spevka našega krajana," pravi predsednik krajevne skupnosti Zavodnje Tone Potočnik. As-falt pa bo plačala krajevna skupnost s pomočjo termoelek-trarne. Skupno naj bi ta projekt stal okoli 20 milijonov tolaijev. Računajo, da bodo dela, če ne bo vmes poseglo slabo vreme, zaključili v enem mesecu. "Odločitev za to, da prispevam denar za gradnjo, je preprosta. Zadovoljen predsednik KS Zavodnje, Tone Potoćnik: "V enem mesecu bi moral biti tukaj že asfalt.' Vinko Potočnik je za gradnjo prispeval 2 milijona tolarjev. Cesta, ki je doslej vodila do nas, je bila zelo slaba. Vsa leta sem se trudil in jo popravljal kolikor se je delo, a veliko ni bilo mogoče. Ker to cesto nuj-no potrebujem, odločitev ni bila težka," pa je povedal Vin-ko Potočnik, ki z zadovolj-stvom v teh dneh opazuje, ka-ko hitro dela napredujejo. To bo največja naložba v kraju v letošnjem letu, čeprav so pred nedavnim odprli cesto Velunja - Sedlar, nekaj krajev-nih cest pa so posuli. Za naprej pa pravijo, da cest, ki bi jih bilo treba urediti, še zlepa ne bo zmanjkalo. ■ Milena Krstič - Planinc foto: Stane Vovk Društvo upokojencev Škale - Cirkovce Odprli novo kegljišče Društvo upokojencev Škale si vseskozi prizadeva, da bi v svoje vrste privabilo čim več članov. Mnogo upokojencev namreč živi v zaselkih, odda-ljenih od mestnega središča, zato je želja škal-skega društva, da vsaj nekatere ak-tivnosti izvede v kraju in jih tako približa svojim čla-nom. Prav zato je društvo v Cirkov-cah s pomočjo tam-kajšnje krajevne skupnosti in Me-dobčinske zveze Tekmovalci, ki so prvi preizkusili no-vo kegljišče društev upokojencev Velenje zgradilo kegljišče s kroglo na vrvici, ki je gotovo v zadovolj-stvo upokojencev in vseh kra-janov. Kegljišče v škalskih Cir-kovcah so namenu predali v soboto, trak pa so skupno pre-rezali predsednik MZDU Ve-lenje Hubert Mravljak ter predsednika društva upoko-jencev Škale Anton Koren in krajevne skupnosti Vinko Hri- Med moškimi je zmagala ekipa Cirkovc s 96 podrtimi keglji pred Škalami (87) in Šmartnim ob Paki (83), med ženskami pa so največ kegljev podrle upo-kojenke iz Velenja (91), druge so bile tekmovalke iz Šmartne-ga ob Paki (79) in tretje iz Cir-kovc (77). Med posamezniki je bil v moški konkurenci naj-uspešnejši Ivo Virnik iz Škal (27), med ženskami pa Anka Urbašek iz Velenja (28). Bogdan Mugerle Zaradi počasne denacionalizacije še vedno ogroženi pešci r-|—fT^H^Kr^B^^^H Na Konovem so v le- f tošnji plan krajevne skup- nosti zapisali veliko nalog, Lgl I ki sojih želeli opraviti pred I iztekom leta. Po besedah ^rvgfc m^ dolgoletnega predsednika I ka, so z uresničenim še kar M&jj' zadovoljni, čeprav bi si ——J^B I želeli še več. Nekaj stvari ^^M gih zaradi pravnih ovir, kot jSS^. je še vedno nerazrešen po- B. IP^HJ stopek denacionalizacije ttKžgtfrTOvflV-B™.—pri športnem igrišču ob Konovski cesti. "Letos smo zaključili z delom na elektrotočnem napajanju Konovo - Selo, kar je bil eden večjih pro-jektov, vreden 17 milijonov SIT. Zaključili smo tudi moderni-zacijo telefonskega omrežja v vrednosti 15,6 milijona SIT. Dom krajanov, ki ga zelo veliko uporabijamo, je bil potreben manjše obnove; menjali smo tla na odru, obnovili nekatero opremo in uredili okolico; vse to nas je stalo 1,5 milijona SIT." Poleg tega so krpali ceste, kolikor so pač imeli denaija, po-magali so pri izgradnji obrambnega vodnega nasipa Žerdo-ner - Jevšnik, ieto pa si bodo zapomnili tudi po tehničnem prevzemu homolizacije Drucova - Mali vrh. Čim prej si jo želijo zgraditi še na področju Šembrica - projekti so skoraj že nared. Še vedno si želijo, da čim prej dobijo projekte za uredi-tev naselja Selo, sploh ob novih blokiih in poslovnih prostorih Podjetja za vzdrževanje cest Celje. "Imeli smo tudi dve razgr-nitvi prostorskih načrtov; prvo za stanovanjski blok ob seda-njem bloku na selah Šalek 98-110 in drugo o bodoči ureditvi pokopališča Šmartno. Sodelovali smo pri izgradnji gozdne učne poti Konovo - Deberce. Izpeljali pa smo tudi kup aktiv-nosti glede obnove ceste v Sembric, kjer smo se uspeli dogo-voriti, kaj bomo postorili še letos in kaj v prihodnje." Novost v letošnjem letu je bila tudi uvedba uradnih ur Sve-ta KS. Te so se dobro prijele, prav v teh dneh pa bodo v pisar-ni namestili tudi osebni računalnik, kar krajanom veliko po-meni. Še vedno pa čakajo na zeleno luč za izgradnjo pločnika ob športnem igrišču ob Konovski cesti, ki je pešcem zelo ne-prijazna in nevarna, sploh, ker po njej hodijo v šolo številni nadebudneži. Do realizacije še ni prišlo, ker še vedno ni rešen denacionalizacijski postopek za zemljišče ob cesti. Zato so to kot eno prednostnih nalog že tretje leto zapisali v svoje plane, kdaj bo do uresničitve prišlo, pa ne ve še nihče. ■ bš Karli Stropnik: "Uradne ure za krajane, kijih pripravlja-mo člani sveta, so se dobro prijele." Krajevna skupnost Gorica Srečanje starejših krajanov beršek. Svečanosti se je udeležilo precej upokojencev in krajanov ter tek-movalcev društev upokojcncev, ki so se pomerili na ot-voritvenem tekmo-vanju, ki ga je izve-dla MZDU Vele-nje. Nastopilo je 10 ekip, po pet moških in ženskih, iz Vele-nja, Škal, Pesja, Šmartnega ob Paki in Cirkovc. K slovesni otvoritvi sodi seveda reza-nje traku V večini krajevnih skupnosti so srečanja starejših krajanov že dolga leta uveljavljena in pri-ljubljena, štiri leta nazaj je bilo tako tudi v KS Gorica, nato pa je nastal premor. Do letošnje-ga leta seveda, saj se je sedanje vodstvo krajevne skupnosti od-ločilo, da srečanja znova oživi. Dejstvo je, da takšna druženja starejšim krajanom ostanejo v nepozabnem spominu, njihov vsakdanjik pa osrečuje tudi spoznanje, da niso pozabljeni. Tako so v petek, 15. oktobra, v prostorih OŠ Gorica ponovno izvedli srečanje krajanov sta-rejših od 70 let, 102 sta trcnut-no v tcj -krajevni skupnosti. Prisrčen program so izvedli učeni šole gostiteljice in malčki iz vrtca Ciciban, zbra-ne pa je najprej nagovorila prcdsednica sveta te krajevne skupnosti Štefka Kordež in vsem zaželela obilo dobre vo-lje in zadovoljstva. Enake želje so izrekli tudi ostali go-vorniki, med njimi velenjski župan Srečko Meh. Srečanje so seveda sklenili z zakusko ob prijetni glasbi in vsi se ga bodo še dolgo spominjali. ■ B.Mugerle Mnogi se srečujejo le ob takšnih priložnostih, pa čeprav so sosedje, znanci. so I 21. oktobra 1999 NASI KRAJI IN UUDJE nas vas 7 Zdravstveni dom Nazarje Razdrta streha odplavlja" pridobitve u Velike in hitre spremembe zdravstva na splošno seveda vplivajo tudi zdravstveno mrežo v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. Zelo opazne so zlasti spremembe tehnične na-rave, od vnosa podatkov o sto-ritvah, do njihovega obdelova-nja in elektronskega pošiljanja sporočil o opravljenem delu. Ob tem bo konec tega leta na vrsti še uresničevanje projekta zdravstvene kartice. V zvezi se tem bodo v vseh zdravstvenih domovih postavili samopo-strežne terminale s podatki o identifikaciji in vrsti ter veljav-nosti zdravstvenega zavarova-nja vsakega posameznika, na začetek uvajanja pa se že te-meljito pripravljajo. "Vse lepo in prav. Radi spreje-mamo takšen izziv tehnike, ra-di smo sprejeli tudi vse večje naloge in odgovornosti osnov-nega zdravstvenega varstva naših ljudi, pri tem pa razu-mljivo moramo ustvariti pogo-je, da bomo vse to zmogli. pri tem so nam doslej veliko po-magale vse občine," pravi di-rektor Javnega zavoda Zdrav-stveni dom Moziije Ivo But. Občine so se v minulem obdo-bju res izkazale z denarno po-močjo za boljšo in sodobnejšo opremo v zdravstvu. Leta 1996 so kupile nov reševalni avto-mobil,leta 1998 omogočile na-kup nujno potrebnega sodo-bnega KTG aparata za slikanje prsnih in trebušnih organov ter okostja, v letošnjem letu pa še sodoben RTG aparat za slika-nje zob. "A kaj, ko je vse to še vedno premalo. Ze dve leti se borimo za nazarsko zdravstveno posta-jo, ki je po dejavnosti glavna od vseh v obeh dolinah, gre pa za prekritje strehe. Vsak dež ali naliv nam vedno znova "po-slikava" strope in stene v dru- gem nadstropju, ob močnejših padavinah pa voda priteče celo do prvega nadstropja. Streha pušča na vseh koncih in krajih, voda teče po lesenem ostrešju, ki zato gnije, trohni in propa-da. ne smemo več čakati, stre-ho je treba prekriti pred jesen-skimi in zimskimi padavina-mi," trdi direktor zavoda. Bodo ostali brez fizioterapije? Drugi, večji in skupni problem obeh dolin oziroma vseh občin je nujna posodobitev prostorov fizioterapije in prometne ure-ditve okoli nazarskega zdrav-stvenega doma. "Na zahtevo Streha zares ni nikakršna in takojšnji ukrepi so nujni Inšpektorata za zdravstvo pri ministrstvu za zdravstvo je re-publiški inšpektorat za delo opravil nadzor pogojev in sa-mega dela in zagrozil z zaprt-jem prostorov in prekinitvijo dela, dokler v teh prostorih ne bomo zagotovili takšnih delo-vnih pogojev, ki ne bodo nevar-ni zdravju zaposlenih in bolni-kov. Zadnji rok, ki ga je do-ločila republiška inšpekcija za delo, je že minil. To je bil 30. september in zdaj ne vem kaj se bo zgodilo. zelo nerodno za naš ljudem naredili veliko uslugo, prav tako s povečanim števi-lom laboratorijskih preiskav, zlasti biokemičnih. Za oboje Ijudje danes hitro pridejo na vrsto in rezultati preiskav so hitro v zdravnikovih rokah. To-rej zares velika pridobitev za vse nas. Pomoč je bila velika in nesebična, naj bo takšna še pri rešitvi teh dveh problemov, pa bomo vsi zadovoljni in srečni," pravi in roti hkrati direktor za-voda Ivo But. UjP Šolski center Velenje Obiski delegacij niso naključni Velenje, 13. oktobra - Vse 1 --------- številnejši obiski delegacij, ki jih gosti republiško ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republi-ke Slovenije za šolstvo na Šol-skem centru Velenje, za direk-torja Centra Ivana Kotnika niso nobeno presenečenje. "Ob ogle-du sodobne opreme, ki jo imamo na naših šolah in na katero smo upravičeno ponosni, gostje lah-ko najbolje v praksi preverijo, kako teče pri nas izobraževanje na najrazličnejših področjih. Naš šolski center je hkrati v slo-venskem prostoru največji in vzorčni model zavoda, v katerem izobražujemo dijake tako na nižjih, poklicnih stopnjah kot na tehničnih in tudi na višjih strokovnih šolah. Ob teh imamo še gimnazijo, ki je pripravljalni-ca za nadaljnji študij, vse močnejša pa postaja v našem okolju tako imenovana osma šola s programi za izobraževa-nje odraslih," je med drugim komentiral obisk predstavnikov republiškega ministrstva za šol-stvo in šport, Fakultete za orga-nizacijske vede Kranj ter Andya Graya iz Avstralije - strokovnja-ka na področju izobraževanja in uporabe računalnika v izob-raževalni dejavnosti. Med dru- Med ogledom knjižnice na Šolskem centru Velenje gim pa raziskuje tudi izhodišča managementa v povezavi z in-formacijsko tehnologijo na tem področju, kar je zanimivo za Center predvsem pri izobraževa nju odraslih. Na okrogli mizi na temo : iz-obraževanje učiteljev in informa-tizacija pouka so predstavniki Solskega centra Velenje gostom predstavili možnosti zavoda pri izobraževanju mladine in tudi odraslih, Andy Gray pa jih je sez-nanil z izkušnjami, ki jih imajo v zvezi s tem v daljni Avstraliji. Po mnenju Ivana Kotnika postaja ta dežela s pomočjo računalnikov vse bližja Sloveniji. Glede na to, da na Centru načrtujejo tudi ob-like izobraževanja na daljavo, je Kotnik ta obisk uvrstil med po-membnejše dogodke. Ob tem nam je še povedal, da na njiho-vem zavodu spodbujajo mlade učitelje in strokovnjake k lastne-mu izobraževanju. Morda bo imel kdo med njimi tudi pri-ložnost seznaniti se z oblikami in možnostmi izobraževanja v Av-straliji v praksi. UTp zavod in ljudi bi bilo, če bi nam prepovedali dejavnost v tej de-lovni enoti," tarna Ivo But. Ukrepati je treba takoj in k so-delovanju znova pritegniti vse občine, saj v nazarskem delav-skem domu Ijudje iz vseh kra-jev iščejo in dobijo fiziotera-pevtsko, specialistično in labo-ratorijsko pomoč, pa tudi vse hitrejšo diagnostiko. Na te prošnje se občine in župani za-enkrat še niso odzvali. "Vem, da so občine finančno že pre-obremenjene z drugi zadeva-mi, vendar na zdravstvo vseeno ne bi smele pozabiti. Z nabavo RTG aparatov smo stroki in REZULTATI AKCIJE ZBIRANJA NEVARNIH 0DPADK0V V MESTNI OBČINIVELENJE, OBČINI ŠOŠTANJ IN OBČINI ŠMARTNO 0B PAKI 0D 13.09.1999 D0 15.09.1999 V letu 1998 je Vlada RS predpisala Pravilnik o ravnanju z odpadki. Pravilnik (Ur.l.št. 84/98) določa klasifikacijski seznam odpadkov, s povdarkom na nevarnih odpadkih ter obvezna ravnanja z njimi oziroma obvezne pogoje za zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje teh odpadkov.Akcija zbiranja nevarnih odpadkov je potekala od 13.09.1999 do 15.09.1999. Zajete so bile občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.kjer imamo sklenjene koncesijske pogodbe za izvajanje ločenega zbiranja odpadkov. Individualna gospodinjstva smo obvestili z lepakom vsakega posamezno, v blokovni gradnji z obvestilom na oglasno desko, ter v tedniku Naš čas in na radiu Velenje. V ceni, ki jo plačujejo posamezna gospodinjstva je poleg rednega odvoza odpadkov .vključena še letna akcija zbiranja kosovnih odpadkov »od vrat do vrat« in nevarnih odpadkov. Dne 15.09.1999 smo imelitudi javljanje v živo s terena, kjer smo gostili župana Mestne občine Velenje, o ki je tudi javno pohvalil akcije, ki jih organiziramo v Podjetju za urejanje prostora. Odziv in okoljska zavest Ijudi na tem področju je zelo visoka, kar tudi dokazuje, saj se iz leta 1997 do leta 1999 količina zbranih nevarnih odpadkov povečala za 4900 kg. Vsem, ki so se akcije udeležili se zahvaljujemo za zaupanje, ostalim pa priporočamo, da nevarne odpadke skrbno hranijo v originalni embalaži in jih v naslednjem letu v mesecu septembru prinesejo na odjemno mesto. 3000 R2 = 0,971 1 2500 Zbiranje nevarnih odpadkov v letih 1997-1999 2000 1500 1000 500 R2 : 0,98B = 0,9? 1997 1998 1999 © Šmartno ob Paki ® Šoštanj □ Velenje Črta trendov-Šmartno ob Paki Črta trendov-Velenje Črta trendov-Šoštanj Sestava in količine zbranih nevarnih odpadkov Občina Enota Količina zbranih odpadkov (kal Število prebivalcev Zdravila Pesticidi Plastična embalaža Sredst. za površ. Zaščita Motorno olje Druge vrste katrana s o to u E OJ i3 O. (kg) (%) Šmartno ob Paki 0 168 48 247 291 0 S4S 1299 23 Šoštanj 2 35 65 262 831 0 387 1582 28 Velenie 18 105 82 788 778 120 833 2724 49 Skupaj, po vrsti odpadka (kq) 20 308 195 1297 1900 120 1765 5605 100 (%) 0,4 5,5 3,5 23,1 33,9 2,1 31,5 ... 100 Delež zbranih odpadkov (%) Pb akumulatorji Druge vrste katrana i Motorno olje i Sredst. za površ. zaščito Plastična embalaža | Pesticidi 31,5 ■12,1 1 11113, 10,4 i 15,5 10 15 20 25 30 35 Delež zbranih odpadkov(%) smsiAS KULTURA 21. oktobra 1999 NA KRATKO MePZ Gorenje na gostovanju na Nizozemskem in v Belgiji Harmonija pesmi in prijateijstva fe 1j|? BiH 11 II II II II ff catgKrsrsr? mr "«r ili Prijetno je biio tudi takrat, ko niso prepevali. MePZ Gorenje med ogledom čudovitega Maastrichta. Mešani pevski zbor Gorenje je prejšnji vikend preživel na gostovanju v tujini. Na treh odmevnih nastopih v nizo-zemskem Doenradeju in Schiedamu ter belgijskem Maasmechelenu, ki so jih načrtovaii kar nekaj iet, so pevke in pevci pokazali viso-ko umetniško raven in zelo profesionalen nastop. Poslušalci niso mogli ostati ravnodušni ob raznolikem programu, ki je zajemal tako klasične in duhovne, kot se-veda slovenske narodne pesmi. Zbor je nastopal pred različnimi občinstvi. Prvi večer pred pretežno Nizozemci, skupaj z zborom Crescendo iz Doenradeja, ki ga vodi Slovenec Toni Kropivšek, drugi dan med zdomci na 39. Slovenskem dnevu v belgijskem Maasmechelenu, ki ga že vrsto let organizira domače kulturno društvo, pod vod-stvom nadebudnega v Belgiji rojenega Slovenca Stanija Revinška (prisotna sta bila tudi slovenska veleposlanica in koprski škof) in zadnji večer pred mešano nizozem-sko-slovensko publiko v cer- kvi Saint Jans. Namen gosto-vanja je bil v prvi vrsti ures-ničevati kulturno poslanstvo, predstaviti slovensko zborov-sko petje in del slovenske kul- ture nasploh, ne gre pa zane-mariti tudi mnoge prijateljske vezi, ki nastajajo ob takšnih obiskih. | Vojko Zupanc Kulturno - prosvetno društvo Vinska Gora Krajani so jim v veliko oporo Tako kot marsikje, tudi v Vinski Gori ocenjujejo, da so člani tamkajšnjega kulturno -prosvetnega društva med go-nilnimi organizatorji življenja in dela krajanov. Kot je pove-dal njegov predsednik Zdenko Lešnik deluje društvo že več kot 30 let, v dejavnost petih sekcije je vključenih približno 50 krajanov - od najmlajših do najstarejših. Pri pripravi programov bolj sledijo potre-bam, zahtevam oziroma pobu-dam krajanov. Društvo se ponaša še s svojo knjižnico, ki jo lahko obišče vsak krajan in si sposodi kakšno dobro knji-go. Lešnik je zadovoljen, ker sek-cije dobro delajo. Tako oktet Voglarji kot narodno - zabav-ni ansambel Saleški odmev, Zdenko Lešnik: »Mi poslušamo, kaj je krajanom pri srcu in potem poskušamo to tudi pripravi-ti.« recitacijska skupina, ansambel Veseli kmečki godci ter Šolsko kulturno društvo se ponašajo z vidnejšimi uspehi. Še bolj za-dovoljen pa bi bil, če bi ponov-no strnili vrste člani tam-kajšnjega moškega pevskega zbora, ki so si po 25 letih delo-vanja privoščilo malo odmora. Lešnik upa, da bodo kmalu rešili težave s pevovodjem in znova ubrano prepevali na vseh prireditvah društva. "V našem društvu je pred časom zavzeto delovala še dramska skupina. Zaradi težav z igralci, režiserjem in tudi zaradi po-manjkanja denarja sedaj ne deluje več. Ne morem trditi, da nam jo bo uspelo znova "postaviti na noge" prihodnje leto. Prepričan sem, bomo to dejavnost znova obudili v bližnji prihodnosti." Člani društva se svojim kraja-nom in tudi tistim, ki jih pova-bijo v goste, predstavijo večkrat na leto. Sami priprav-ljajo prireditve ali pa tvorno sodelujejo pri izvedbi slednjih z ostalimi društvi v kraju. Lešnik je povedal, da so te vedno dobro obiskane, in da so jim ljudje v kraju v veliko oporo. Njihove spodbude jim dajejo večjega poleta pri ures-ničevanju zastavljenih ciljev. Ti v prihodnje ne bodo bistve-no drugacni, kot v minulih letih. V tem času se marljivo pripravljajo na martinovanje. Sicer pa načrtujejo sekcije kar nekaj nastopov, s katerimi bodo popestrile življenje tam-kajšnjih krajanov. UTp Servis Avtocentra Meh Najboljši v Sloveniji V preteklih nekaj mesecih je v prodajno servisni mreži Porsche Slovenija, ki v Sloveniji zastopa znamki Volksvvagen in Audi, poteka-lo tekmovanje med servisi, pooblaščenimi za servisira-nje vozil Audi. Tekmovanja, imenovanega APT Cup, so se udeležili vsi Audijevi servisi v Sloveniji. V časovnem obdobju nekaj mesecev je posebna strokov-na komisija preverila znanja in usposobljenost avtomeha-nikov, ki opravljajo servisne storitve na vozilih Audi. Poleg tega je komisija s po-sebno anketo pridobila tudi mnenja in ocene strank, ki so s svojimi odgovori pokazaii stopnjo svojega zadovoljstva. Letošnje tekmovanje je bilo drugo po vrsti z dveletnim premorom. Na prvem tek-movanju pred dvema letoma je servis Avtocentra Meh za-sedel tretje mesto, letos pa se je zavihtel na sam vrh in v zelo ostri konkurenci meha-nikov iz vse Slovenije, tehnično odlično podkova-nih, zmagali. Vse tekmovalne ekipe so prejšnji teden povabili v matično tovarno v Ingolstadtu, kjer so jim najvišji predstavniki tovarne Audi podelili zaslužena pri-znanja, ekipi Avtocentra Meh pa prehodni pokal, ki ga v podjetju morajo čuvati dve leti, ko ga bodo poskusili ponovno osvojiti. Prehodni pokal hkrati pomeni dodat-no spodbudo in obveznost za dobro delo ter skrbi za svoje kupce tudi naprej. Auđt TP 199! AVTOCENTER MEH Al«> , Mett 8<>.tt|.->» Hfib,,f D.„nw>. Lu'i'" Zanimiv kulturni večer v Šaleku Nove pesml Stefke Prislan Jutri ob 19. uri se v avli osnovne šole Šalek obeta zanimiv kulturni dogodek. Domačinka, znana pesnica iz Šaleka, Štefanija Prislan, bo predstavila svojo novo pesniško zbirko "Šaleški zvon". Castni gostji prireditve, ki jo pripravljata Univerza za tretje življensko obdobje in KS Šalek, bosta Štefka Kučan in dr. Marija Stanonik. Prireditev pripravlja-jo ob častitljivem osebnem jubileju pesnice Štefke Prislan, ki je 14. okto-bra dopoinila 85 let. Je tudi najstarejša aktivna članica velenjske Univerze za tretje življensko obdobje. Da bo prireditev drugačna, zago-tovo všečna, bo poskrbel Kajetan Čop, ki je prevzel režijo in scenografijo kulturnega dogodka. V programu bodo sodelovali tudi številni učenci osnovne šole Salek (Manja Višnjar. Boštjan Oder, Polona Skok, Urška Kljajič, Anja Gostenčnik, Peter Rezman, Špela Koren, Urška Gostenčnik in Kristijan Tkalec pod mentorskim vodstvom Irene Poljanšek - Sivka), pa pevci skupine Štirje oštirji in Marjan Marinšek. Vabljeni na drugačen večer, v znamenju poezije in lepih slovenskih pesmi. ■ bš Srečanje odraslih folklornih skupin Šaleške doline "Mi skupaj smo prirajžali" Sklad RS za Ijubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Velenje ter folklorna skupina Vandrovčki iz Šoštanja bosta jutri (v petek) pripravila že tradicionalno srečanje odraslih folklornih skupin občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na srečanju z naslovom "Mi skupaj smo prirajžali" bodo nastopili Koleda iz Velenja, Vandrovčki iz Šoštanja ter folkloristi Oljke iz Šmart-nega ob Paki. Predstavili se bodo na odru kulturnega doma v Šoštanju. Začetek prireditve bo ob 19.30 uri. mtP Nova razstava fotokluba Zrno Med raftarji in kostanjem Jutri ob 20.h vas Fotoklub Zrno vabi na otvoritev nove fotografske razstave. Pod steklom galerije Mesnica bodo tokrat prikazali Šaleški raftarski klub, člani pa se jim bodo pridružili tudi na otvoritvi, kjer vam bodo postregli s kostanjem in moštom. Vabljeni! Šmartno ob Paki Področno tekmovanje iz logike Šmartno ob Paki, Velenje ,16. oktobra - Na področnem tekmovanju iz logike, organizirala ga je osnovna šola bratov Letonje v Šmartnem ob Paki, je sodelovalo 41 učencev od 5. do 8. razreda šol Zgornje Savinjske doline ter gostiteljice. Na državno tekmovanje, ki bo prihodnji mesec v Ljubljani, so se uvrstili: med učenci 5. razredov Tjaša Lampret (OŠ Ljubno), med šestošolci je bila najuspešnejša Mojca Lamut (OŠ Gornji Grad), Adam Matjaž in Urška Glušič (oba OŠ Mozirje) sta bila zmagovalca med sedmošolci, Miro Colnar (OŠ Gornji Grad) ter Jerica Atelšek (OŠ Mozirje) pa med učenci 8. razredov. Organizatorica tega tekmovanja za učence osnovnih šol občin Velenje, Šoštani, Braslovče in Vransko pa je bila šola Antona Aškerca Velenje. Tekmovalo je 69 učencev, na državno tekmovanje pa so se uvrstili: 5. razred: Katja Kuster (OŠ MPT), Darjan Gvozden (OŠ GŠ), Sebastjan Novak (OŠ AA), vsi Velenje; 6. razred: Peter Lendero (OŠ Livada), Kristjan Tkalec (OŠ AA), oba Velenje, Patricija Turnšek (OŠ Braslovče); 7. razred: Pascal Vehovec (OŠ Livada Velenje), Rok Pustoslemšek, Klemen Četina (oba OŠ Vransko), Irma Mehič (OŠ Šalek Velenje); 8. razred: Janoš Veber (OŠ Gorica), Domen Strupeh (OŠ AA), Mojca Tajnik (OŠ GŠ), Ilona Jerič (OŠ Livada), vsi Velenje in Tina Verhovnik (OŠ BR Soštanj). ■ tp Novo mesto - Velenje Hinine plesalke "Sredi prostora 99" Novo mesto - Velenje - V Novem mestu je v petek potekalo Srečanje plesnih skupin Slovenije, ki ga vsako leto organizira Sklad republiškega sklada za Ijubiteljske kultume dejavnosti. V dveh predstavah so se zvrstile najboljše plesne stvaritve pretekle se-zone, ki sta jih izbrali selektorici Andreja Obreza in Daliborka Podboj. Predstavili sta se tudi dve velenjski skupini; Plesni studio N je pod men-torskim vodstvom Nine Mavec - Krenker zastopala Sara Stropnik z avtor-skim ptesom "Ko bi jaz vedela", v popoldanksme delu pa je nastopil Plesni studio iN z odlomkom iz plesne predstave Zenska, Zenski, ženske, v ko-reografiji Nine Mavec - Krenker. ■ bš RK Slovenije Moč glasbe - moč humanosti V okviru akcije Nikoli sami je Rdeči križ Slovenije že lani s pomočjo slovenskih glasbenih izvajalcev, založnikov in pokroviteljev izdal zgoščenko ter kaseto z naslovom Kadar boli življenje. Izkupiček od pro-danih glasbenih izdelkov je namenil slovenskim otrokom, potrebnib pomoči. Letos tvorno sodelovanje z omenjenimi nadaljuje. K sodelovanju v glasbenem projektu z naslovom Moč glasbe - moč humanosti je RK Slovenije povabil nagrajence in nominirance prireditve Zlati petelin. Večina med njimi se je odzvala povabilu in se odrekla honorarju, kaseta in zgoščenka pa sta že na prodajnih policah glasbenih prodajaln ter na sedežih območnih združenj RK. Na izdelku z naslovom Moč glasbe - moč humanosti je 18 sklad, med izvajalci pa Adi Smolar, Društvo mrtvih pesnikov, Miran Rudan, Rok'n'Band, Kingston, Andrej Šifrer. Marta Zore, New Svving Quartet, Mia Znidarič, Darja Švajger, Vili Resnik, Sausages, Pasji kartel, Šank rock, Orlek, Vita Mavrič, Dan- D... Izkupiček od prodanih 500 kaset in zgoščenk bo RK Slovenije name-nil za nadaljnjo obnovo mladinskega okrevališča in zdravilišča Debeli Rtič. ■ tp 21. oktobra 1999 KULTURA NAŠ vas 9 Razstava Prepoznavnost mojega kraja bo odprta do 30. oktobra Iskanje tistega, kar bi predsfav Ijalo kraj nje, utrli pot do kupcev, obisko-valcev te doline in domačinov. Možnosti je veliko, je dodala Sonja Jamnikar, saj je veliko ustvarjalcev in veliko idcj, ki lahko postanejo drobna darila, spominki, poslovna in tudi pro-tokolarna darila. Jasna Klepec pa je naglasila, da se ne bo dalo narediti veliko, če ustvarjalci -ni nujno, da so tudi proizvajalci - ne bodo deležni pomoči. Predvsem pa, je menila, da bi bilo dobro k sodelovanju priteg-niti trgovce, saj bodo konec koncev prav oni tisti, ki bodo izdelke tržili. Razstavo, ki bo na ogled do 30. oktobra, je odprl župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. In kaj pravijo nekateri raz-stavljalci? Darja Fišer iz Varstveno delovnega centra Ježek: "Predstavijamo se z izdelki naših varovancev. Na tak način želimo povedati, da smo tukaj, in da lahko računajo tudi na nas." Irina Kralj se predstav-lja s knjigo za otroke Martinček Martin: "Ta predstavi zgodbico o zmaju Pozoju, skozi njegovo zgodbo spoznamo, kako je nastal premog in se sprehodimo Utrinek z razstave. skozi zgodovino Saleške doline. Zgodbica še ni izšla v knjižni obliki, morda pa kdaj bo." Igor Skrabl se predstavlja z izdelki na steklu in ogledalih: "Tema so gradovi, rudarji ...". Tudi sam je že poskušal s trženjem, pa neka-ko ni šlo najbolje, morda bo zdaj drugače, upa. Rok Poles se predstavlja s tremi sklopi. Posvečeni so mastadontu, zmaju Pozoju in Sveti Barbari, najbolj dodelana je ideja o Pozoju. "Pozoj odkriva kar tri spominske plasti značilne za to dolino. Najprej spomin na stare mite, ki so tukaj še živi in govo-rijo o tem, da so v teh jezerih nekoč prebivali Pozoji; potem gre za spomin na po vojni potopljeno cerkev Svetega Jurija v Skalah, Sveti Jurij je bil namreč tisti svetnik, ki je zmaja ubil in pa tretjo plast, ki pred-stavlja sedanjost, saj je ohranjen spomin na to, da so nekdaj pre-mogu rekli zmajeva kri. Premog je komponenta, ki je najbolj zaznamovala sedanjo podobo Šaleške doline." ■ Milena Krstič - Planinc VELENJE, 12. oktobra - V torek opoldne so na Velenjskem gradu odprli razstavo z zgovor-nim naslovom Prepoznavnost mojega kraja. Nosi naslov isto-imenske akcije, ki so jo precej širše kot z razstavo, zastavili v muzeju, območni obrtni zborni-ci in šaleškem podjetniškem centru. Na njej se predstavlja kar 29 izdelovalcev, avtorjev, oblikovalcev in institucij, ki skupaj razstavljajo več kot 200 izdelkov-spominkov. Mag. Jože Hudales, Sonja Jamnikar in Jasna Klepec, trije entuziasti povezani s to akcijo, so posebej podčrtali, da število prispelih izdelkov na razpis in število sodelujočih avtorjev in institu-cij, presega vsa pričakovanja, še posebej zato, ker njihova pri-zadevanja najbrž niso segla do vseh, ki se v tem okolju ukvar-jajo s temi dejavnostmi. Namen razstave ni v iskanju najboljšega, jc pa lahko v iska-nju najbolj zanimivega in izvir-nega tržnega izdelka, ki bi te kraje predstavljal. Glede na to, da je velika večina avtorjev in razstavljalcev iz Velenja, je razumljivo, da je nosilna tema premog —premogovništvo, pre-mogarji in njihovo delo. Velika je ponudba različnih založniških projektov. Bera izdelkov oziroma spominkov s področja tradicionalne obrti pa je nekoliko skromnejša kot so organizatorji pričakovali, je pa zato na drugi strani velika ponudba različnih umetniških izdelkov, grafik in akvarelov, ki gradijo na simbolih in dediščini naših krajcv. Mag. Jože Hudales je poudaril, da je namen razstave predstaviti izdelke, ki bi si lahko s pomočjo izpiljene tehnike izdelave, dru-god samo s spretnostjo, spet drugje že z začetkom proizvod- Že otvoritev je pritegnila mnoge. Postavljaici pa si želijo, da bi pot do nje našli tudi tisti, ki bi lahko izdelke tržiii. Velenje - Esslingen Zbora sta znova navdušila Velenje, 14. oktobra - Vsem poslušalcem želimo veliko glasbenega užitka, so med drugim zapisali na vabilu za skupen koncert mešanih mla-dinskih zborov partnerskih mest - Velenja in Esslingena v dvorani velenjske glasbene šole. Resnično, bil je to lep večer, čudovit koncert, ki je znova opozoril, da različnost ni ovira pri navezovanju prija-teljskih vezi, če Ijudje to želijo in znajo. Mesti Velenje in Esslingen sodelujeta že 26 let, vezi prijateljstva pa je v teh letih spletlo že več kot 1000 mladih. Zbrane je najprej nagovoril di-rektor Solskega centra Velenje Ivan Kotnik, ki je med drugim dejal, da je leto 1999 za Center leto prijetnih dogodkov, med katere sodi tudi srečanje mla-dih pevcev partnerskih mest. Koncert sta začela zbora sku-paj, in sicer s slovensko Zdravljico in nemško skladbo Fuellt mit schalle, nadaljevala vsak s svojim programom, na-stop pa tudi končala "združena". Najbrž ni treba posebej naglašati, da sta poslušalce v dvorani navdušila. Dirigenta Danica Pirečnik in Wolfram Bolsinger sta izbrala dokaj zahteven program, zanj pa so si vsi skupaj zaslužili rcs vroč in dolg aplavz. Med tistimi, ki imajo največ zaslug za prijateljevanje je go-tovo Klaus Wolf, profesor in glasbeni pedagog Gimnazije Thcodor Heuss iz Esslingena. Bil je gost večera, ki se mu je župan mestne občine Velenje Srečko Meh za njegov prispe-vek k vzpostavitvi in ohranja-nju vezi med zboroma zahvalil s priznanjcm župana in zlatim spominskim kovancem št. 9. Ob tej priložnosti je Meh izra-zil prepričanje, da s kakovostjo in raznovrstnostjo sodelovanja sedmih partnerskih mest sledi-jo ciljem pridruževanja Slovenije Evropski uniji ter da je njihovo skupno delo po-membne drobec v prizadeva-njih Slovenije do polnopravne-ga članstva v skupnosti evrop- skih držav. Klaus Wolf se je za-hvalil za priznanje in poudaril, da sprejema v imenu vseh mla-dih, ki so pomagali gojiti prija-teljstvo in partnerstvo. Na začetku zagotovo ni nihče po-mislil, da se bo obdržalo toliko časa. Glede na naslednike ni bojazni, da ga ne bi ohranili tudi v prihodnje. UTp Župan mestne občine Srečko Meh je Klausu VVoifu na skupnem koncertu mešanih mladinskih zborov Velenja in Esslingena podelil priznanje župana in zlat spominski kovanec. Razstava del Jožeta Horvata-Jakija v Galeriji KCIN Splet figur in poosebljenih duš Dve desetletji sta že minili od zadnje razstave del Jožeta Horvata Jakija v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika in desetletje od razstave v Velenju bodo tokrat predstavili strnjen pregled njegovih del. Z različnimi posta-vitvami in s pretehtanim izborom del bo njegov opus na ogled v nekaj galerijah in razstaviščih po Sloveniji. Tako bodo v njih skupaj z avtorjem proslavili njegov visok življen-ski jubilej - sedemdesetletnico. Razstavo bodo odprli jutri ob 19. uri. Jože Horvat - Jaki velja za hiperaktivnega, mnogovrstnega ustvarjalca, ki ustvarja olja, risbe, grafike, gravure, oblikova-nje in poslikave steklenih predmetov in površin, keramika, emajl, grebenke, tapiserije, poslikave tekstila in številne mešane tehnike. "Večino tehnik je sam razvil in tudi izdelal. Tako so njegova dela razpredena povso: v zasebnih ambientih in poslovnih prostorih, v obliki likovne opreme prostorov in z uporabnikimi predmeti," je v lepem, bogatem katalogu, ki je izšel ob otvoritvi, zapisala vodja galerije KC IN Milena Koren - Božiček. "Njegova začetna dcla se od zadnjih ne razlikujejo veliko. Splet številnih figur, njihove podzavesti in pooseblje-nih duš je razgaljen pred gledalci. Jože Horvat - Jaki je zelo neposredna osebnost v človeškem in ustvarjalnem kontaktu z gledalci. Preko svojih del se Horvat razdaja vsem, ki vidijo ali hočejo videti, doživeti in razumeti njegova dela...," je še zapi-sala umetnostna kritičarka. Z jutrišnjo otvoritvijo razstave se bo Galerija KC IN torej priključila velikemu praznovanju sli-karjevega jubileja, ki se je začelo v Galeriji Tivoli, kjer so 14. oktobra odprli Jakijevo razstavo slik, grafik in tapiserij ter keramike. Ze ob 12. uri bodo jutri otvorili razstavo slik in predstavili obsežno monografijo v avli upravne zgradbe Gorenja. Novembra pa bo krog razstav zaključen v Galeriji v Murski Soboti. H bš Nova sezona Amaterskega gleda-lišča Velenje Ob 40-letnici odra Kralj na Betajnovi Ko so člani ansambla Amaterskega gledališča Velenje razmišljali, kaj bi postavili na oder v sezoni 1999/2000, so se spomnili na več dogodkov: pred 40 leti so v Velenju odprli oder doma kulture in ob tej priložnosti (takrat še pod imenom DPD Svoboda Velenje) zaigrali Cankarjevega Hlapca Jerneja. Ker je bil to edini Cankarjev tekst, ki so ga "predelali" v dosedanjem delovanju gledališča, so se tokrat le odločili zanj, med njegovimi znanimi teksti pa izbrali dramo Kralj na Betajnovi. Zakaj prav to delo? Dolgoletni član ansambla Karli Čretnik je na vprašanje odgovoril: "Ugotovili smo, da je tekst kljub temu, da ga je Cankar napisal v 20 letih tega stoletja, še vedno aktualen. Na roko nam je šla, mimogrede, še potrebna zasedba. Bralne vaje so za nami, delamo že na odru. Tokrat z novim režiseijem - poklic-nim igralcem mariborskega gledališča Petrom Boštjančičem. V gledališču si vseskozi želimo spoznati nove prijeme, drugačne načine dela, kar je bil osnovni razlog za dogovor o sodelovanju z omenjenim režiseijem." Premiera zagotovo bo, je prepričan Čretnik. Zgodila naj bi se v začetku letošnjega decembra, pred začetkom božično-novoletnih prireditev. Gledališčniki upajo, da se bodo v pripravah nanjo srečevali s čim manj težavami. V tem trenutku imajo največje z opremo odra doma kulture, kjer vadijo. Čeprav so v teh 40 letih "park" za ozvočenje in osvetlitev gospodaiji malo posodobili, je oprema danes v mizernem stanju. "Mnogi vaški odri imajo boljšo opremo kot mi. Mogoče se redni obiskovalci naših predstav spomnijo, da so med nastopom večkrat utripale luči in podobno, kar je bila posledica dotrajane električne napeljave. Zdi se nam, da smo v evforičnem praznova-nju 40 letnice mesta Velenje pozabili na dom kulture. Prav bi bilo, da bi o tem pristojni malo razmislili in v zvezi s tem tudi ukrepali. Mi na to opozarjamo že dalj časa, vendar za zdaj učinkovitih ukrepov še nismo dočakali." Sicer pa Čretnik ocenjuje, da je bila lanska predstava Stric iz Amerike uspešna v domačem okolju, glede gostovanj pa temu ni bilo tako. Dejstvo je, da postajajo ta predraga za sam ansambel in tudi za gostitelje. Materialni stroški so za Ijubiteljsko dejavnost previsoki in zagotovo je to eden od glavnih razlogov za nazadova-nje Ijubiteljskega gibanja oziroma za zapiranja slednjega v ozek krog. ■ tp 10 NjIS vas 107,8 Mhz 21. oktobra 1999 KAJ POCNEJO, GOVORIJO, LAZEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO... DJ BOBO Najboljši slaščičar med glas-beniki, švicarski producent, plesalec in pevec Rene Bauman, bolj znan kot DJ Bobo, je izdal še eno kolekci-jo svojih instant plesnih poskočnic. Ljubljenec naj-stniške, predvsem dekliške, publike je svoj zadnji album poimenoval "Level 6" in takoj začel z naskokom na evrop-ske lestvice popularne glas-be. Skladba, ki bo albumu prva utrla pot iz trgovin s ploščami v domače fonoteke, ima naslov 'Together" in je, zahvaljujoč tudi videospotu, že velika uspešnica. Ta sklad-ba je ravno v tem tednu tudi pesem tedna Radia Velenje. JOE COCKER V SLOVE-NIJI 7. novembra prihaja v Ljubljano ena največjih pev-skih legend rock glasbe, Joe Cocker. Pevec z značilnim hripavim glasom, s katerim je zaznamoval rock obdobje od poznih šestdesetih let pa vse do danes, bo slovensko pre-stolnico obiskal v okviru pro-mocijske turneje, na kateri predstavlja svoj zadnji album z naslovom "No Ordinary World". Odličen interpret bluesa, ki je pred leti na ljub-ljanski mestni stadion že pri-tegnil okrog 12.000 ljudi, bo tokrat nastopil v hali Tivoli. MICHAELJACKSON Sodeč po odmevih v medijih kaže, da se je Michael Jackson že izpel. Človek, ki je prodal na desetine milijonov plošč in katerega nastope je obiskalo milijone oboževal-cev, se v medijih pojavlja le še, ko se govori o njegovem zasebnem življenju. Tokrat je rumene stolpce napolnila vest, da sta z ženo Deborah Rowe, s katero sta v zakonski stan stopila pred tremi leti, vložila prošnjo za razvezo. Kot razlog sta navedla velike osebnostne razlike, kar, res-nici na ljubo, ne preseneča preveč. Partnerja, ki imata skupaj dva otroka, sta se glede delitve premoženja menda že sporazumela, glede skrbništva otrok pa še ne. To je sicer po ločitvi od znane Lise Marie Presley Michaelova druga razveza. GARBAGE Med tiste izvajalce, ki so pri-spevli skladbe za eno od šte-vilnih filmskih nadaljevanj o legendarnem tajnem agentu 007, so se letos vpisali tudi rockeiji Garbage. Po Gladys Knight ("Licence To A Kill"), Duran Duran ("A Wiev To A Kill"), če omenimo samo ne-katere, so Garbage posneli skladbo za najnovejši Bondov film z naslovom "The World Is Not Enough". Single bo izšel 15. novembra, povecano zanimanje zanj pa lahko pričakujemo po premi-eri filma, ki naj bi bila po na-povedih 26. novembra. ZORAN Z0RK0 Svojevrsten instrumentalist, virtuoz na diatonični harmoni-ki, ki ta inštrument uporablja nekoliko drugače, kot smo sicer vajeni, pripravlja izid plošče, na kateri bo deset pri-redb znanih svetovnih uspešnic. Plošča z naslovom "Milenium" bo zbirka skladb slovitih izvajalcev, kot so Beatles, Abba, Dire Straits in drugih, kakor jih vidi dvakratni evropski prvak v igranju har-monike. Zoran Zorko je sicer znan po svojih nastopih, na ka-terih s svojim triom navdušuje z zanimivimi izvedbami skladb, v katerih se prepletajo praktično vsi glasbeni slogi, od popa in rocka, do jazza, swinga in latinskih ritmov. ■ MiČ Student naj bo Tako, začelo se je novo študijsko leto. Sicer za ene bolj, druge manj. K zadnjim nedvomno spada naš predsednik, ki se trenutno klati nekje po Kanadi in ZDA ter nabira novih moči. Prav vse vas lepo poz-dravlja. Plac spet odprt!!! Po fenomenalni otvoritvi Placa nekje v začetku oktobra, ko so obiskovalci lahko občudovali njegove sveže prenovljene stene ter po dolgem času spet lahko izmenjali par besed s svojimi stanovski-mi kolegi, pa je obisk nekako upadel. Samo predvidevamo lahko, da je vzok v prezaposlenosti vrlih študentov s študijem. Vabimo vas, da si odtrgate par uric, pridete v Plac, izmenjate izkušnje in spijete kakšno pivo. Ne bo vam žal! Postanite člani ŠŠK-ja!!! Če želite postati član najboljše študentske organizacije v Velenju, pridite v Plac, prinesite potrdilo o šolanju za leto 1999/2000 in dobiti boste člansko izkaznico. Sovica vas pozdravlja iz Kanade in vam želi uspešen začetek študi-jskega leta! ■ Zalika Društvo Šaleških likovnikov in Galerija Mladinskega cen- 1 tra Velenje vljudno vabita na odprtje razstave tečaja študi- j jske in eksperimentalne risbe, ki bo v petek, 22. 10. 1999 ( ob 20.00 uri. I Razstavljajo: Maja Lesjak, Katja Guček,Polona Kuzman, 1 Stojan Kneževič,Uroš Potočnik, Miran Beškovnik in J Andraž Valcl. ■ MLADINSKI CENTER VELENJE Mladinski center Velenje pripravlja v soboto, 23. oktobra, ob 21.00 zvečer nastop treh mladih velenjskih rock skupin. Domačemu občinstvu se bodo predstavili GARAZA 12 (na sliki), ABSURD in SOAP. Garaža 12 igrajo skupaj dobrega pol leta, prvič pa so se predstavili v nekoliko drugačni zasedbi že kmalu po usta-novitvi. Njihova glasba koketira s punkom. Soap so alter rock bend, ki deluje dve leti. Njihov zvok temelji na ameriški alternativni sceni 80-in in 90-ih let, v njihovi glasbi pa je zaslediti tudi vplive hardco-ra in celo pop glasbe. Absurd je najmlajša od skupin, ki se bodo v soboto predstavile v Mladinske centru Velenje. Delujejo šele dobre tri mesece, tako da bo njihov tokratni nastop premierni. FUNK YOU Max club, 15. 10. 1999 Funk You so v nekaj več kot treh letih svojega delovanja prešli skozi tri značilna obdobja. Prvo obdobje je bilo obdobje začetkov, ko so mladi glasbeniki, navdušenci in zanesenjaki, v začetku bolj za zabavo kot s kakšnimi zelo resnimi nameni, začeli nastopati z repertoarjem predelav znanih funky in r&b skladb. Takrat še s pevko Gordano Hleb so nekajkrat nastopili v klubu Max in še na nekaterih manjših nastopih, na katerih so kot sim-patičen mlad bend prvič opozorili nase. To začetno obdobje ni trajalo dolgo in kmalu je prišlo do prvih ka-drovskih sprememb, ki so skupini obetale bolj resen pristop ukvar-janju z glasbo. V skupino sta namreč prišla prekaljena glasbena mačka, člana skupine Sank Rock, bobnar Aleš Uranjek in klavia-turist Davor Klarič. Ob tem je prišlo tudi do sprememb na mestu vokalista, kjer sta svoje pevske moči združila Tina Banfro in Marko Langus. Pred skoraj točno tremi leti so člani takrat zelo številnega benda (poleg omenjene četverice so jedro skupine tvo-rili še tolkalist Dejan Tamše, kitarist Sašo Lušič, basist Robert Jukič, saksofonist Jure Pukl in trobentač Boris Holešek) z nasto-pom v klubu Max najavljali zelo plodno obdobje. Poleg številnih uspešnih nastopov po vsej Sloveniji, so več pozornosti usmerili tudi v produkcijo. Posneli so dve avtorski skladbi ("Se vrti" in "Funk You") in začeli naglas najavljati tudi skorajšnji izid debitant-skega albuma. Vendar pa, na žalost, tega niso dočakali. V času sicer številnih nastopov, zaradi različnih razlogov, niso uspeli pri-praviti skladb za svojo prvo pioščo. Različni interesi so številčno zasedbo vse bolj krčili in na koncu je skupina praktično izginila s prizorišča slovenske popularne glasbe. Najprej sta skupino zapu-stila oba pevca, vse več časa pa so ostalim članom jemale druge ob-veznosti, od študijskih, do angažmajev v drugih glasbenih pa tudi drugih projektih. Letošnja jesen pa očitno pomeni začetek tretjega obdobja skupi-ne. In če gre soditi po začetkih, bo to tudi najbolj ustvarjalno. Funk You so ga namreč začeli z ambicioznim ponovnim prihodom na sceno s težko pričakovanim in večkrat najavljanim albumom. Predstavljajo se s precej spremenjeno zasedbo, v kateri so od pr-votnih članov ostali le Aleš Uranjek, Robert Jukič in Sašo Lušič. Brasovski sekciji so se odpovedali. tovrstne aranžmaje pa prepusti-li tehniki in novemu klaviaturistu Dejanu Jerončiču. Največjo spremembo v skupini pa vsekakor pomeni nova pevka, Diana Kušan. Ne le zaradi tega, ker je odlična pevka z enkratnimi glaso-vnimi sposobnostmi, ampak tudi zaradi tega, ker daje skupini novo prepoznavnost. V to smo se lahko prepričali tudi med petkovim nastopom. Funk You so se predstavili z novim repertoaijem, v ka-terega so vključene tudi skladbe z njihovega debitantskega albuma z naslovom "Intro" (založba MenArt). Kljub precejšnjim kadrov-skim spremembam, so Funk You ostali zvesti svoji osnovni glasbe-ni usmeritvi. Njihova barka še vedno pluje v vodah funka in rhytm & bluesa in tudi precejšen del repertoa ija je poznan že od prej. Novi so aranžmaji, ki so prilagojeni novi pevki, nekaj novih prede-lav aktualnih skladb (Jamiroquai) in pa seveda nove avtorske skladbe. "Pod lučmi" je naslov skladbe, s katero bodo Funk You utirali pot sebi in svojemu debitantskemu albumu na aktualno glasbeno tržišče. To je tudi skladba s katero so začeli petkov nastop in hkrati ena od dveh skladb s slovenskim besedilom (druga je sim-patični rap, v katerem kot gost skupine nastopa lokalni raper Čukur), ki smo jih v petek zvečer slišali. Druge skladbe so (večinoma gre za priredbe) v angleščini, z izjemo ene v hrvaškem jeziku, s katero se bodo Funk You veijetno poskušali prebiti na za-hteven trg naše sosednje države. To bi jim na koncu tudi lahko uspelo. Njhova nova pevska moč namreč prihaja prav od tam ( z Reke), skladba, s katero so se predstavili, pa je kot nalašč za lestvi-ce hrvaškega popa. Lahko se celo zgodi, da bodo Funk You posta-li v naši južni sosedi celo bolj priljubljeni kot doma, saj publika take bende prej ali slej začne identificirati z najbolj izpostavljenim članom. Če je to ženska, kot v primeru Funk You, se kaj podobne-ga lahko zgodi še toliko prej. Še posebej, ker v tem primeru ne bo jezikovnih barier, na katere navadno naletijo slovenski izvajalci, ki se želijo prebiti na Hrvaškem. Kljub odličnim pevskim sposobno-stim, pa Diana Kušan ni edina, ki si pri Funk You upa stopiti pred mikrofon. Poleg že omenjenega gostujočega raperja Cukurja, velja omeniti odlično vokalno interpretacijo tistih skladb, v katerih v vlogi vokalista nastopa Sašo Lušič. Omenjeni je od zadnjih nasto-pov precej izpilil pevsko tehniko, pa tudi v instrumentalističnem smislu sta skupaj z basistom Robertom Jukičem zelo napredovala. Slednjemu se še posebej pozna dolga odrska kilometrina v sprem-ljevalnem bendu Pera Lovšina. Glasbeno je skupina v celoti napre-dovala, nova pevka je prinesla novo prepoznavnost, pred nami je tudi njihov prvi album "Intro". Izpolnjeni so torej vsi pogoji, da skupina doseže tisto, kar si že nekaj časa želi in zavzame bolj po-membno mesto na področju slovenske popularne glasbe. Vendar bo za dosego tega cilja potrebno storiti še kaj več tudi po avtorski plati, ki še vedno ostaja njihova najšibkejša točka. ■ MiČ LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.338) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radki Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 17. oktober: 1.VERDERBER: Bog je ustvaril zemljico 2.PRIMORSKI: Vsrcihje sreča 3.KLAVŽAR: 3* lahko ugibaš 3.ROGLA: Kaj zato, če smo veseli 5.ŠTRK: Čreva na plot Predlogi za nedeljo, 24. oktobra: 1.FW: Vat Savinje 2.KRAŠKI KVINTET: Mio caro Giovanni 3.MIHELIČ: Lončeni bas 4.VITEZI: Deželica sonca in grozdja 5.ZARJA: Teta : 4 glasovi 4 glasovi 0 glasov RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * Viteza Prejšnji teden je časopis-no in radijsko uredništvo spoznavalo lepote Dolenjske -Novo mesto, Otočec, Pleteije, Kostanjevico ... Na tej poti pa smo se ustavili tudi v zna-meniti šampanjskih kleti s ti-stega konca, kjer smo malo poslušali, malo poskušali, malo pa občudovali... Zaradi mehurčkov imamo zdaj v naši hiši dva viteza, tak naziv namreč v tej kleti pode-lijo tistim, ki steklenico šam-panjca odpro z mečem, tako kot so to počeli Napoleonovi vojaki, ko se jim je kakšno zmago zelo mudilo proslaviti. Prvi vitez je Stanislav Stanko Stane Stanči Vovk Drenovc - Pobek (vitezi imajo veliko imen, je rekel, ko se je vpisoval v elitni red vitezov znamenite šampanjske kleti), doslej smo ga klicali urednik Našega časa; drugi pa je vitez ženskega spola - Mira Zakošek, ki smo jo doslej imeli za urednico Radia Velenje. Da sta bila po ime-novanju važna, da se je kar bliskalo, ne gre izgubljati besed, ker je jasno. Prav pa smo imeli tisti, ki smo trdili, da ta slava ne more trajati dolgo. Ze prvi dan po imeno-vanju sta morala opraviti vse tisto, kar ju je čakalo, prav nič viteškega ni bilo vmes. Tako. Še vitezi niso več, kar so bili, je bil njun edini komentar. ■ mkp Stane, preden je postal vitez. 21. oktobra 1999 OD VSEPOVSOD ms vjls 11 HOHOSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4 Zdelo se vom bo, do se razdojote na vse (trani, pa ob tem zelo malo dobite nazaj. Vedno bolj pogreiate Ijubezen in pozornoit, zofo je čas, da razmislite o drugačni tehniki. Morda ne bo čiito nič narobe, če se enkrat tudi vi postavite za svoje pravice in na glas poveste, kaj si želite. Ce ne drugega, bosfe nekomu dokaza-li, da nisfe njegova copata in da znate misliti tudi z lastno glavo. Samozavest se vam bo dvignila, če boste uspeli o svoji ceni prepričati tudi nadrejene v službi. Z malo sreče vom bo uspelol BIK OD 22.4. DO 10.5. V naslednjem tednu bosfe zadovoljni predvsem s svojim izgledom. Dogojalo se vam namreč bo, da vas bodo opazili tudi tisfi, ki se pred časom še ozrli niso za vami. lo vam bo več kot godilo, hkrati pa bo spodbuda, da še naprej skrbite za svoje zdravjc in lepii izgled. Doma bodo srečni, ker boste srečni tudi vi. Predvsem pa si boste privoščili nekoj ležernih, sproščajočih dni, ki ste jih bili že krepko potrebni. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Končno so o vas dobili pravo podobo, sedaj po se potrudite, da si boste težko pridobljen ugled tudi ohronili. Predvsem ne pustite, da bi vam kdo zamajal tla pod nogami, saj že dobro veste, kako težko se je dokazati. Vabili in mamili vas bodo večji nakupi, ki si jih trenutno res ne morete privoščiti, zoto ohranite trezno glavo. No Ijubezenskem področju ne pričakujte velikih sprememb, saj že nekaj čosa le vzdržujete stanje, novih iskric pa ni in ni. RAKOD22.6. DO 22.7. Kot nalašč bo vse, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, zelo veselo. Skoraj ste že malce zaspali in otopeli, sedaj pa se bodo dogodki vrslili z veliko naglico. Med Ijudmi boste uživali, saj vas bodo obkrožali predvsem tisti, ki jih imate iskreno radi. Partner bo srečen, ko vas bo videl tako srečnega, poleg tego pa vam bo pripravil kar nekaj neverjetnih presenečenj, ki voju bodo še zbližale. LEV OD23.7. DO 23.8 Prov nič od tistega, kar je za vami, vam ne bo vzbujalo slabe vesti in za nič vam ne bo žal. Ce pa se boste poglobili v sedanje živl-jenje, si bosfe morali priznati, da prihodnost ne izgleda tako rožnato, če ne boste spremenili kar nekaj stvari v vašem zaseb-nem življenju. Ne bo lahko, a poskusiti ni greh, četudi ne boste naleteli na odobravanje. S partnerjem imata precej različne pred-stave o vajini prihodnosti, zato si čim prej vzemite čas za odkrit pogovor. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Zadevo boste poskušali rešiti kar se da pravično, a ne bo šlo tako zlahka, kot si predstavljate. Pa ne bo vaši krivdi. Sorodniki bodo namreč na stvar gledali iz čisto drugega zornega kota kot vi, zoto se boste najprej sporekli, potem pa vsak malce popustili. Pomembno je, da se stvari premikojo, saj sfe bili nespremenjene-ga stanja že močno navelićani. Ob koncu tedna vas bodo povabili na zabavo, ki si je ne želite doživeti, a dejstvo je, da ste potrebni vesele družbe. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Nimate prav veliko moči, da bi se soočali s težavami, ki vam jih bodo pod nos mefali drugi. Veliko sfvari ste uspeli postoriti in ure-difi, zafo je čas, da se vaše življenje umiri, predvsem pa morafe izgubiti občufek krivde, ki vas tu in fam še vedno žre. Preteklost pokopljife in živite predvsem zo danes, saj za prihodnosf nihče ne ve, kako se bo vrtela. Za voše maferialno stanje je poskrbljeno, sedaj poskrbite še, da vam bo zdravje čim bolje služilo. SKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Zamerili vam bodo, ker boste najbolj srečni, če boste sami in boste tudi vse, kar boste počeli, počeli sami. Stvari, ki sfe sejih lotili, bi veliko lažje izpeljali s pomočjo sodelavcev. Zafo čim prej popravite napako, s pretvezo, da ste le pripravljali teren. Odnosi na delovnem mestu se bodo vidno izboljšali, prav tako vaše počutje, saj boste imeli več časa zase. Na ćustvenem podroćju bo precej napeto, saj se vas bo začela lofevati navelićanost. Poskusite v odnosu s partner-jem osvežiti stare igre in skoraj pozabljene nežnosti. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Ko bodo dnevi postajali vse krajši, se vam bo vseeno zdelo, da vom močno primanjkuje čosa. Prava resnica pa bo, da se vas bo lotila rahlo utrujenost, ki bo posledica prevelikih naporov v preteklih tednih. Sploh se ne boste mogli ne naspati, ne spočiti. Najbolj pomaga zdrava prehrana, v kateri naj prevladujefa sadje in zelenjavo, poleg tega pa rekreacija. Priznajte, do ste oboje zodnje čase precej zanemarjoli in to ćim prej spremenite. KOZOROC OD 23.12. DO 20.1. Kar nekaj nevšečnosti na finanćnem podroćju se bo zvrstilo v naslednjih dneh. Ker jih boste pričakovali, boste znali ohraniti dobro voljo in vedro razpoloženje, predvsem pa nihče ne bo posumil, kaj doživljafe. lokrat vašim nasprotnikom res ne boste dali razloga za privoščljivost, saj se boste vedli, kot da ste nadvse zadovoljni sami s seboj. In tudi boste. Predvsem zato, ker vam bo uspelo uresničiti nekaj želja in popraviti skrhane odnose s partnerjem. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Danes in jutri boste izvedeli dve za vaše nadaljnje življenje zelo pomembni novici. Obe bosta dobri, zato boste takšne volje tudi ves konec tedna. Preveč časa in energije boste posvečali delu, ki vas bo, enkrat za spremembo, res veselilo, zato vam prav nič ne bo pretežko. Predvsem poskrbite, da se boste znali sprostiti in si ne deloti skrbi iz majhnih težavic, ki jih boste z lahkoto rešili. ludi finančno se bo izšlo bolje, kot ste pričakovoli. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. V naslednjih dneh boste velikokrat ugotavljali, da sfe rojeni pod srečno zvezdo. Uspelo vam bo izpeljati dolgo načrtovano nalogo, ob fem pa boste prepričani, da so vse zasluge na vaši strani. Kljub femu boste neprijetno presenečeni, ko bosfe ugotovili, da vam je nekdo spretno nastavil past, v katero pa se ne boste ujeli. Nič ne bo narobe, če se tistemu, ki vam bo pomagal, da spregledate, fudi na glas zahvalite, čeprav to m ravno vaša vrlina. Ansambel Robija Goterja Radi bi izdali kaseto za slovenski trg Številnim ansamblom, ki zapolnjujejo prostor na sceni slovenske narodno -zabavne glasbe se je v začetku leta pri-družil tudi ansambel Robija Goterja. Clani ansambla so pred nedavnim nasto-pili v družbi z legendarnimi Avseniki na originalnem večeru domače glasbe v Avstriji. "Nastopiti v družbi z njimi je bila naša dolgoletna želja. Uresničila se nam je in upam, da se bodo tudi ostale," je zadovoljen pripovedoval vodja ansambla Robi Goter iz Šentilja pri Velenju. To je tisti Robi, ki se že kiti z naslovom zmagovalca Zlate harmonike Ljubečne, ki je dokazal, da je mojster igranja na frajto-narici tudi že na evropskem prvenstvu har-monikarjev v Italiji, letos pa namerava to svoje mojstrstvo dokazati še na svetovnem prvenstvu. Glasbenega znanja ne hrani le zase, ampak ga uspešno prenaša tudi na mlajše harmonikarje. Zelo uspešen je mentor slednjim v Avstriji, tudi v domačem okolju, kjer je še zlasti ponosen na Primoža Zvera - letošnjega dobitnika zlate plakete Ljubečne. "Prej je bil učenec prav tako znanega harmonikarja Darka Atelška, zato je njegov uspeh uspeh vseh treh," je povedal študent 3. letnika Ekonomske fakultete v Mariboru. Letos spomladi je ansambel že izdal zgoščenko in kaseto z lastnimi instrumen-talnimi skladbami za avstrijski, švicarski in italijanski trg. Zato bi radi sedaj izdali kaseto in zgoščenko, kjer bodo poslušalci lahko slišali tudi njihovo petje, še za domače ljubitelje narodno- zabavne glas-be."Poleg tega si želimo veliko igranja, nastopov. Naša največja želja pa je, da bi poslušalci sprejeli našo glasbo za svojo," je povedal o načrtih ansambla. Skupaj z njim v njem prepevajo in godejo še Matej Šarc iz Volčjega Potoka, Andrej Zeme iz Letuša, pevka Anita Vodišek pa prihaja iz Štor. MTp Kvartet Mavrica rozice Je naslov prve zgoščenke vo-kalnega kvarteta Mavrica. CD je plod trdega in vztrajnega dela pevcev Simona, Sama, Marka in Domna pod umet-niškim vodstvom profesorice Katje Kovač. Na zgoščenki je v šopku zbranih 22 pesmi, ki so kvartetu najbolj pri srcu in so jih največkrat prepevali svoje-mu občinstvu doma in po svetu. Gotovo bodo všeč vsem Ijubiteljem ubranega petja. Člani kvarteta Mavrica so se 4. oktobra vrnili iz turneje po Belgiji in Nizozemski. Predvsem s slovensko pesmijo so pritegnili in navdušili ljudi po cerkvah, klubih in mestnih trgih. Najbolj prisrčno so bili sprejeti na Nizozemskem, kjer so peli domačinom slovenske-ga porekla, ki še po preteku ce-lega stoletja ohranjajo sloven-ski jezik in običaje. Nastopili so tudi na njihovi prireditvi Sloveens feest - slovenska ve-selica, kjer je bilo preko 200 udeleženmcev. Naša slovenska pesem jim je še močneje obu-dila spomine na domovino, čustva, nostalgijo, zaiskrilo se je oko, zastajal je dih... A tudi člani kvarteta in nji-hova umetniška voditeljica so bili nadvse zadovoljni in hvaležni nad prisrčnimi spreje- mi ob nastopih, po-sebno še nad gosto-Ijubnostjo dveh diri-gentov - gospoda prof. Tonija Kropivška na Nizozemskem in go-spoda prof. Hansa Scholliersa v Belgiji. Obenem se za-hvaljujejo sponzor-jem, ki so jim s pri-spevki omogočili izid zgoščenke Vse naj-lepše rožice. Do nje ni težko priti - na voljo je pri članih kvarteta Mavrica, UM.I. Cigava bo nevesta? Pevka in televizijska voditeljica Natalija Verboten iz Velenja se je name-nila javno odgovoriti mnogim uličnim namigovanjem o tem, ali je še samska ali ne, kdo jo je odpeljal pred oltar ali kdo jo bo, če je še ni... V poročnem salonu Domino v Pesju so ji sešili pravo poročno obleko, na Ljubnem ob Savinji je najela prostor za zabavo kot se šika, zgornjesavinjski ansambel Zmaji ji je sledil na vsakem koraku, za družabnika pa si je izbrala Strašna Jožeta, zraven so bile tudi kamere Televizije Slovenija. Vse je bilo kot mora biti, le na eno malenkost so pozabili. Ženina! Da pa ne bi po nepotrebnem izgubljali časa, so priložnost izkoristili za snemanje novega Natalijinega video spota z naslovom Tvoja bom nevesta! In tako se še zmeraj ne ve, čigava nevesta bo... ■ jok Kavčnikova domačija Zamenjava strehe V teh dneh se pri Kavčnikovi domačiji, najstarejši ohranjeni alp-ski dimnici v evropskem prostoru, mudijo mojstri. Do konca pri-hodnjega tedna naj bi zamenjali dotrajano kritino in jo nado-mestili z novo. Prekrili je ne bodo z bobrovcem, bramakom in podobno opeko, ampak s skodlami ali šiklni, s čimer je bila domačija pokrita tudi sedaj. Vso delo vodi mojstre Rudi Strmčnik z Graške Gore. Sam je odbral les, ga scepil in ga bo s pomočjo sodelavcev tudi namestil na streho. Pri obnovi strehe sodelujeta občina Šoštanj in republiško ministrstvo za kulturo. UTp Mojstri pri delu (foto:D.K.) 12 NjIK vas VRTIUAK 21. oktobra 1999 ■ * Jolanda Čeplak, velenjska atletinja, ki sicer ni "kros tekačica", septembra pa zaradi poškodbe sploh ni trenirala, je vseeno poma-gala Velenjčanom do ekip-nega naslova na sobotnem Delovem krosu. Njeno tret-je mesto so z veseljem poz-dravili tudi njeni domači. m » Nasmejana sta tudi "informatorja" Premogovnika Velenje, fotograf Ivč Pungartnik in urednica glasila Diana Janežič. Razlog je lahko zelo preprost: pod "streho" sta spravila prvo preizkušnjo pred decembrskim evropskim prvenstvom v krosu. Diano je Ivč vprašal, če bo lahko takrat tako hitro poročala, kot bodo tekli. "Brez skrbi," mu je odgovorila, "če boš le ti lahko tako hitro slikal". Velenjčana (Škalčana) Živica, oba Milana, (mlajši je sedaj Kranjčan) se skupaj pripravljata na sinovo novo sezono. Mlajši je namreč uspešen skakalec s smučmi, oče pa vnet delavec v velenjskem klubu. Nasme-jana vsako priložnost izkoristita za trening. REZANJE ŠOŠTANJA Pred približno dvema letoma sem se v Ijubljanskl galerlji Vila Katarina prvie sreeal z barvami Stojana Špegla. Lastnica galerije, ki je razstavo pripravila, se je takrat prisrčno poigrala s slikarjevim priimkom in vsakemu obiskovalcu za pomoe pri ogledu slik ponu-dila v roke ogledalo - "špegel." Spomnim se, da prvi hip nisem dojel ideje in me je silno zaskrbelo, če le ne gre za posebno ekstravaganten "multimedijski per-formans", saj je v prostoru zvenela tudi prijetna glas-ba, po mizali pa so ležali izvodi nove Speglove pes-niške zbirke. A kot že rečeno, šlo je le za udejanjanje besede, čeprav ni bilo slabo razstavo opazovati tako, da sem stal pri miru in le vrtel ogledalo, da so slike same prihajale pred moje oči. Potem so se najine poti večkrat prekrižale in dovo-]jeno mi je bilo pokukati v slikarjevo delavnieo, kjer me je umetnik vedno znova presenečal z direktnimi vprašanji, jaz pa sem pogosto iskal besede, kako naj preeizno izrazim svoje občutke. Pa mi nekako ni šlo, čeprav so me njegove barve prevzele že pred dvema letoma. O Špeglovem slikarstvu je namreč težko govo riti brez ustrezne teoretske podlage, saj so njegova dela pač takšna, da se nak]jučni opazovalec njegovih slik najraje izgovori, da so mu slike sicer zdjjo zani-mive, ampak da jih ne razume. V javnosti sem v drugo srečal Špegla v Mestni gale-rjji na preglednl razstavi večine likovnih ustvarjal-eev, ki živjjo in delujejo v naši občini. Kot da bi se sam zavedal "pomanjkljive razumljivosti" svojih slik, nas je takrat presenetil z veliko, razumJjivo podobo šoštanjske "fabrike". In zdaj lahko Špegla končno in celovito spoznamo na samostojni razstavi v Mestni galeriji, ki je po moji sodbo, do sedaj najpomembnejša razstava v tem pros-toru. Menim, da Stojan Špegel vabila za postavitev svo-jega dela na ogled, v okviru občinskega praznovanja, ni vzel zgolj kot hvalevredno priložnost, đa se predsta-vi svojim someščanom. S to razstavo skoraj zagotovo zaključuje nek eiklus slikarije, s katero je marljivo razlskoval odnose med barvami, ki šele po daJjšem, skrbnem opazovanju, končno razkrijejo tudi motiv slike. Za to Speglovo obdobje, je dr. Mirko Juteršek za-pisal: "Barva je postala bistvo ter eilj njegove likovne izpovedi. Radoveden in občutljiv za likovno polprete-klost, in sprejemjjiv za marsikaj kar se v tej zvezi do-gaja še tudi danes okoli njega, se z vso potrehno res-nostjo raziskovalca zaustavlja ob številnih zanj zani-mivih spoznanjih. S pomočjo knjig in še raje z nepo-srednih galerijskih ogledov slikarskih mojstrovin, ali z drugovanja z drugimi umetniki, si prečiščuje pohu-de, ki jih v odmaknjeni ustvarjalni tišini, marijivo in z naravno dano mu đoslednostjo, postopno, z nizi ved-no novih slik, tudi realizira." Tako dr. Juteršek ujame Špegla sredi njegove slikarske poti, toda ravno Špeglo-va šoštanjska razstava odstira zaveso z njegovih za-dnjih umetniških snovanj. Ko namreč stopite skozi galerijska vrata, boste najbrž obšli razstavo v ohratni smeri urinega kazalca, kot to nekako narekuje sam prostor. In če hoste šli tako, hoste čisto na koncu srečali tri slike v turkiznem zelenju, ki so resnično drugačne od drugih razstavljenih umetnin. Motiv treh bark, ki lebdijo v mirni modrini (morja?), se po-navljajo na vseh treh delih, na katerih je sieer osred-nja flgura (žene - ženske - morske dekhce?). Le na teh figurah se navzven še poznajo sledi dosledne raziska-ve barv, kot pravi dr. Juteršek, in ki jih lahko spozna-vamo na drugih slikah, še najbolj izraženo na akrilu z naslovom Štajerska pokrajina. Imam to srečo, da lahko obeasno pokukam tudi v Špeglovo literarno delavnico in tam sem tudi našel verze, za katere se mi zdi, da so ne le pesem, ampak tudi sporočilo novega Špeglovega slikarskega ciklusa, ki ga najavljajo tri "zelene žene" v šoštanjski galeriji. Takole govori ena njegovjh pesmi: / preden si odšel / si naročil svojim pticam / naj pošljejo tisoč mladic / kot sporočilo / da je nastopilo novo obdobje .../. Tako jaz vidim to razstavo, ki se te dni zapira. Čeprav tvegam kritiko, prosto po Prešernovem Apelu, da naj čevlje sodi le kopitar, se mi ne zdi nič narobe, če bo ta zapis le še vzpodbudil kakšnega radcrvedneža, da si ogleda razstavo del Stojana Špegla v Mestni gale-riji v Šoštanju. Nenazadnje so slikarske razstave bolj podobne gledališču, kot Uteraturi. Če jih zamudiš, jih ne moreš nikoli vee videti. Posamezne slike že še, to-da razstave nikoli! ■ Perorez Omagali so Nogometašem Rudaija se ni uspe-lo povzpeti na Olimp(ijo). Pa ne, da je ob pocenitvi vstopnic prevla-dal rek: malo gnarja, malo muzike! Precenjevanje Na nacionalni televiziji se pa nekateri res visoko cenijo. Prvi mož RTS je ob zapletih s plačeva-njem TV naročnine celo dejal, da če pade ta televizija, pade tudi slo-venski jezik. Pa menda ni mislil (tudi) na jezik v slovenskih filmih in nadaljevankah. Brez prave cene Ker smučišča belega zajca pestijo zelene zime se mu je zgodil črni scenarij. Saj bi RTC Golte še kdo vzel - če mu zanj ne bi bilo treba nič plačati. Varovanje ovc Minister za kmetijstvo Ciril Smr-kolj je podpisal odločbo, ki napo-veduje smrt 65 medvedov. To ni nič čudnega, ko pa je naš minister znan rejec ovac. Skladno z Evropo Zadnje dni se je izkazalo, da vsaj nekateri pri nas že uporabljajo evropska merila. Velenje, ki je bilo najlepše po evropsko, je vendarle postalo zlato tudi po slovenskih merilih. Ob tako jasni evropski oceni pač niti kakšno pristransko navijanje ne bi moglo prevladati. Preračunavanje Naše računsko sodišče znova in znova preseneča s svojimi poročili, ki kažejo nepravilnosti v nekaterih (tudi zelo znanih) državnih orga-nih. To ne kaže, da bi imeli pri nas več sistemov računanja, bolj, da nekateri računajo na svoj način. Prva naložba Konzorcij Rudis - DBA je že skle nil prvo naložbo. Velenjski zdrav-stveni dom je dobil novo urgentno vozilo. Upajmo, da bo pravočasno sklenil tudi drugo malenkost -čistilno napravo na bloku V šoštanjske termoelektrarne. Dvojno (p)ogrevanje Ob začetku hladnejših dni je pre-bivalce, ki se ogrevajo z daljinskim sistemom dvojno pogrelo. Enkrat prijetno, ko so začutili tople radia-torje, in manj prijetno, ko slišali, da bo treba podražiti. Več svetlobe Velenje je mesto mladih, Šoštanj je mesto svetlobe. Lepo bi bilo, če bi iz tega lahko sklepali, da se mla- | dim v Saleški dolini obeta svetla prihodnost. . -V Padajo glave Več ko je pretresov v policijskih vrstah, več je miru v vrstah krimi-nalcev! so ogrevanje •••••••••••••••••• • • Vrbe žalujke, ki so že preveč prekrile parkirišče pri velenjskem zdravstvenem domu, so potreb-ne striženja. Na to smo v poletnih mesecih že opozo-rili. Nekdo je sicer zdaj ukrepal, a dela še ni končal! V mestu si želimo več zelenja, ki pa je lahko tudi nevarno, še posebej, če zakrije prometne znake. 21. oktobra 1999 ZANIMIVO KAS Ći1S 13 Velenjska Cesta talcev dočakala obnovo Cestne zapore vsaj dva meseca Dolgo so načrtovalci pro-meta iskali ustrezno rešitev za obnovo ene naj-starejših cest v središču Velenja, Cesto talcev, ki vodi od magistrale Celje -Velenje- Šoštanj do želez-niške postaje, tu pa se poveže z industrijsko co-no. Kljub dotrajanosti je po njej dnevno prepeljalo 7 tisoč avtomobilov, pešci pa so bili ob vsakem naj-manjšem deževju deležni neprostovoljenga tušira-nja. Prejšnji teden je ste-kla obnova, ki bo predvi-doma trajala dva meseca. Naj spomnimo, da so promet-ni strokovnjaki želeli cesto na tem predelu razširiti, ne le preplastiti, saj je dvopasovni-ca za tolikšen promet ozko pretočna. Ker se niso uspeli dogovoriti z lastniki zemljišč ob njej za odkupe, so se letos odločili, da bodo dvopasovni-co preplastili. Tone Brodnik, predstojnik urada za javne go-spodarske zadeve na MO Ve-lenje, nam je o obnovi pove- dal: "Dejstvo je, da je to ena najstarejših cest v mestni občini Velenje, zato smo spre-jeli skiep, da jo obnovimo, sredstva za obnovo pa smo re-zervirali v proračunu za leto 1999. Opravili smo javni raz-pis, najugodnejši ponudnik za rekonstrulcijo te ceste pa je bilo Cestno podjetje Celje. In-vesticija naj bi znašala (brez DDV-ja) okoli 22 milijonov SIT. Cesto talcev bodo prepla-stili in za obnovili pločnike. Dodatno pa bomo postavili nove robnike, podobno kot smo naredili ob Kidričevi ce-sti, kajti Cesta talcev je v po- Na obvoze zaradi obnove Ceste talcev se bo treba navaditi, saj bo obnova končana predvidoma v začetku decembra. Prometni zamaški so, sploh okoli 14. ure, veliki. Strpna vožnja in upoštevanje novih prometnih pravil v križiščih sta edino zagotovilo, da ne bo prihajalo do nesreč. vezavi z njo zunanji prometni ring MO Velenje." Ker bo obnova ob ugodnih vremenskih razmerah trajala najmanj dva meseca, kar po-meni, da naj bi bila končana v prvi polovici decembra, bodo vozniki morali v tem času upoštevati označene obvoze. Predvsem pa bo potrebna veli-ka strpnost, saj so že v prvih dneh nastajali sploh ob pro-metnih konicah veliki zastoji, poleg tega ljudje po Jenkovi, Prešernovi in Tomšičevi, kjer je sedaj obvoz, vozijo "na pa-met". Z oznako obvozov so se namreč začasno spremenile prednostne in stranske ceste v križiščih Prešernova - Jenkova ter Jenkova - Tomšičeva. Se letos, že v teh dneh, bo ste-kla tudi gradnja desnega zavi-jalnega pasu na Gorico, ki je že nekaj časa zelo potreben. Tudi ta odsek bo zgradilo cestno podjetje Celje, financirala pa MO Velenje. Veijetno bo zara-di gradbenih del kakšen dan delno oviran tudi promet proti tunelu pod Šaleškim gradom. ■ bš Zapiranje Logarske doline za motorni promet Poklicna in tehnična šola za storitvene dejavnosti ŠCV Velenje Širša javnost ve Dijaki in dijakinje gostinšEh ter turističnih šol v Sloveniji na vsakoletnih srečanjih ob svetovnem dnevu turizma - 27. septem-bru - med drugim predstavijo svoje seminarsko - raziskovalne naloge. Letošnje je bilo v Radovljici, prvič pa so se jim pridružili tudi dijaki Poklicne in tehnične šole za storitvene dejavnosti Solskega centra Velenje. Njihovo sodelovanje v projektu z naslovom Slovenska kulinarika in vino v turizmu 1999/2000 je bilo zelo uspešno. Za obe predstavljeni raziskovalni nalogi - Prehrana Korošcev (avtorici Anita Ošlak in Tanja Božič) ter Vino (avtoija Andreja Kamenik in Dušan Oder) so bili zelo pohvaljeni. "Zadovoljen sem, saj naša prizadevanja po promociji šole v širšem slovenskem prostoru tako niso bila zaman. Javnost ve za nas in naše dijake, njihovi uspehi pa so dokaz kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela," je ob tem poudaril dr. Ivan Voršnik, pro-fesor in mentor mladih raziskovalcev na omenjeni šoli. Voršnik je še povedal, da to ni edina aktivnost, s katero se nam-eravajo predstaviti širši javnosti. Zavzeto se namreč pripravljajo na 5. konferenco mladih na temo Kulinarika, turizem in informacijski sistemi, ki bo marca prihodnje leto. Okvirne naslove so dijaki že dobili, 25 med njimi se jih je za sodelovanje v tem projektu tudi že prijavilo. "Ob tem naj omenil še mednarodni projekt Leonardi De Vinci - multimedijski projekt Hirizem in obmejno sodelovanje. Vanj smo se vključili na osnovi povezovanja naše šole z višjo šolo za gospodarske poklice iz Avstrije. Letos načrtujemo med dijaki in profesorji obeh šol še tvornejše sodelovanje. Poleg izmenjave izkušenj razmišljamo namreč o skupnem projektu za sodelovanje na prej omenjeni 5. konferenci mladih." Voršnik je prepričan, da bodo tako uspešni tudi v prihodnje. Sploh, če jih bosta tako dobro, kot doslej, razumela ter jih podpirala ravnateljica šole Mateja Kle-menčič in direktor Šolskega centra Ivan Kotnik. ■ Tp Zdaj ze od besed in načrtov k dejanjem V Logarski dolini so se že pred leti odločili za postopno umirjanje motornega izlet-niškega prometa. Sam projekt ima cilj in namen, da dolino razbremeni motornega pro-meta, da bi lahko tisti, ki pri-dejo v krajinski park zares uživali v lepotah narave in v miru. V zadnjem času in pose-bej v poletni sezoni je bil hrup motornih vozil z drugimi vpli-vi motornega prometa za ob-iskovalce že kar odbijajoč za obiskovalce. V minulih dneh so projekt tudi dejansko že začeli uresničevati, gre pa za začetek urejanja vstopa v do-lino in parkirišč pred njo. Ta projekt umirjanja motornc-ga prometa bomo izvajali po-stopno, da bi bil čim bolj spre-jemljiv za obiskovalce in do-mačine. Za prvi del smatram že dosedanje zaračunavanje prispevka od motornih vozil, v katerega je vključena tudi par-kimina. V drugem delu bomo zagotovili možnost, oziroma bomo skušali prepričati čim več lSstnikov motornih vozil, da pustijo vozila pred dolino in si jo ogledajo na drugc načine. Se pravi s kolesi, peš ali z drugimi nadomestnimi prevozi," pravi Gusti Lenar, direktor podjetja Logarska d.o.o., ki so ga domačini usta-novili tudi za te namene. Doslej je bil seveda osnovni problem doline ravno v tem, da pred njo ni bilo niti enega parkirnega mesta, kjer bi voz-niki pustili vozila in pot nada-ljevali drugače. "Ta parkirišča bodo izredno dobrodošla tudi v zimskem času, torej v obdo-bju vse bolj priljubljenih smučarskih tekov. Posebej v tem času se je pogosto videlo, da je dolina dejansko preobre-menjena s prometom. Ljudje so parkirali v zgornjem delu in tekli nazaj proti vstopnemu delu. Z ureditvijo parkirišč bo možno pustiti avtomobile pred dolino in se v njo podati s te-kaškimi smučmi skoraj iz avto-mobila, saj bodo parkirišča po-vezana s tekaškimi progami," razlaga Gusti Lenar. Izvajalca za gradnjo parkirišč so že izbrali. Zemeljska dela želijo skleniti še letos, če jim bo to dopuščalo vreme, sicer pa naj bi bila parkirišča pri-pravljena do naslednje poletne sezone, torej do maja. Trenut-no pa so že začeli urejati vstopni del. Bistveno spreme-njena glavna cesta bo poslej vodila iz Solčave proti Pav-ličevemu sedlu, za Logarsko dolino bo urejen odcep. na mestu sedanjega križišča bodo uredili razgledno mesto, kjer bodo lahko obiskovalci malo posedeli, fotografirali in uživa-li v lepotah, nato pa nadaljeva-li pot proti Pavličevemu sedlu ali v Logarsko dolino. "Osnovni cilj umirjanja mo-tornega prometa torej je, da bi dolina tudi vnaprej ostala lepa Dela ob vstopu so že začeli in privlačna za vse ljubitelje narave, da bi v njej imeli pred-nost sprehajalci, kolesarji, ne pa avtomobili, ki dejansko že močno motijo okolje in ravno-vesje v dolini," je odločen di-rektor Gusti Lenar. MjP GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA Tel.: 063/70-37-130, 70-37-131 Delovni čas prodajalne: ponedeljek - petek od 8. do 18. ure V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI # Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah # Dodatno znižanje omar z drsnimi vrati -15 % # Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov - izjemno ugodno # RAZPRODAJA programa C0MP0 - znižanje 30 % I Avtocenter CELEIA Mariborska 107, Celje (063) 42-54-60 Delovni čas: 8:00 - 12:00 in 13:00 - 18:00 Avtohiša JAKOPEC Kosovelova 16, Velenje (063) 864-380 Delovni čas: 7:30 - 12:00 in 13:00 - 17:00 Nova Opel VECTRA Ekipa Poklicne in tehnične šole za storitvene dejavnosti ŠCV, kije uspešno nastopila na letošnjem srečanju gostinskih in turističnih šol Slovenije v Radovljici. A vendar se boste ustavili Ob pogledu na moderno, aero-dinamično zunanjost, ob izrazu brezčasne elegance vam bo zastal dih. In tako varno, udobno in prijetno je biti v njeni družbi. Ko trdno odločeni, da bo vaša sedaj, takoj, ne morete verjeti svojim očem: nova Opel Vectra je cenejša za 100.000 SIT, na voljo pa so vam tudi izjemno ugodnl krediti. OPEL6 Nič vas ne more ustaviti 14 NA8 vas TV SPORED 21. oktobra 1999 CETRTEK, 21. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Oddaja za otroke 09.50 Male sive celice, kviz 10.40 Zgodbe iz školjke 11.10 Življenje ptic, 7/10 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Topshop 09.35 Umazane laži, nan. 10.30 Divji angel, nad. 11.30 Moč Ijubezni, nad. 12.30 Newyorška policija, nan. 13.30 Umor je napisala, nan. 14.30 Brata, nan. 15.05 Varuška, nan. 15.40 Cosby, nan. 16.15 Umazane laži, nan. 17,10 Divji angel, nan. 18.10 Moč Ijubezni, nad. 19.15 24 ur 20.00 Raztresena Ally, nan. 20.55 Nikita, nan. 21.50 Prijatelji, nan. 22.20 Brez zapor z Jonasom 23.15 Kameleon, nan. 00.10 M.A.S.H., nan. 00.45 Krila, nan. 01.15 Columbo: adijo za umor, amer. tilm 03.00 24 ur, ponovitev ^^ kanall tl 09.00 09.05 09.50 09.55 10.40 10.45 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.40 21.45 22.15 22.20 22.25 NAJ SPOT DNEVA VIDE0 TOP, ponovitev glasbene oddaje VABIMO K 0GLEDU VEČERNIKLEPET TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE N0VICE 0TR0ŠKI PROGRAM: PREKLETSTVO V BASKERVILU, 2. del ris. f. TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU FILMI NA VTV; APRILSKO JUTRO, epska drama REGIONALNE NOVICE KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. - 93. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI PETEK, 22. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Oddaja za otroke 10.00 Ročne ustvarjalnosti 10.30 Enajsta šola 10.50 Partizani, 1/3 12.00 Življenje v divjini, 5/9 11.55 Resnična resničnost 12.30 Mojstrovine Slovenije 13.00 Poročila, vreme, šport 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Svoboda izražanja: 13.35 Očetje in sinovi prepovedi... 14.30 Zoom 14.40 Po domače 16.00 Osmi dan 15.30 Naša pesem 1999, 2. 16.30 Slovenski utrinki oddaja 17.00 Enajsta šola 16.00 Opus 17.20 Ročne ustvarjalnosti 16.30 Mostovi 18.00 Obzomik, vreme, šport 17.00 Lahkih nog naokrog 18.10 Resnična resničnost 17.40 Afriške pravljice 19.00 Risanka 18.00 Obzornik, vreme, šport 19.30 TV dnevnik 18.10 Dober večer 19.55 Šport 19.00 Risanka 20.00 Tednik 19.30 TV dnevnik 21.00 TV poper 20.00 Zrcalo tedna 21.35 Homo turisticus 20.15 Petka 22.05 Odmevi, vreme, šport 21.30 Dediščina, 1/13 23.00 Opus 22.05 Odmevi, vreme, šport 23.30 Svoboda izražanja 23.00 Polnočni klub 00.45 Slovenski jazz iz jazz cluba 00.10 The Philippines singers Gajo 00.45 Dober večer 01.25 Resnična resničnost SLOVENIJA 2 SLOVENIJA 2 10.05 Videoring s Tanjo 10.05 Videoring s Tanjo 10.30 Krst pri Savici, gledališče 10.30 Na robu, 7/22 N. Gorica 10.55 Filmski triki: Hollywood gre 13.10 Evropska liga v košarki k vragu (M), UNION 11.15 V znamenju škorpijona, 3/4 0LIMPIJA:T0FAS, 12.10 Svet poroča posnetek 13.25 Liga prvakov v nogometu: 14.30 Casanova se vrne, franc. HERTHA-MILAN, posnetek film 15.40 Tabaluga, 19/26 16.00 Alica, evrop. kult. magazin 16.05 Vsi moški lažejo, franc film 16.30 Varuhinje ognja, dokum. 17.30 Po Sloveniji oddaja 18.00 Nikoli v dvoje brez tebe, 17.30 Po Sloveniji 18/60 18.05 Popolna tujca, 17/24 18.25 Evropska ligavkošarki (Ž), 18.30 Simpsonovi, 33/50 IMOS:BOURGES, prenos 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, 20.10 Evropska liga v košarki 19/60 (M), UNION 19.30 Videoring OLIMPIJA:TOFAS, prenos 20.00 Iskanje izgubljene 22.00 Ciganska duša, španski civilizacije, 1/3 film 20.50 Caroline v velemestu, 23.30 Črnisneg, 11/12 15/25 00.20 Alica, evropski kult. 21.15 Sadovnjak, slovaški film magazin 22.55 Red in zakonitost, 20/22 23.40 Izgnanstvo, 6/7 TV 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Topshop 09.35 Umazane laži, nan. 10.30 Divji angel, nad. 11.30 Moč Ijubezni, nad. 12.30 Raztresena Ally, nan. 13.30 Umor je napisala, nan. 14.30 Brata, nan. 15.05 Varuška, nan. 15.40 Cosby, nan. 16.15 Umazane laži, nan. 17.10 Divji angel, nan. 18.10 Moč Ijubezni, nad. 19.15 24 ur 20.00 Petkova akcija: Desperado, amer. film 21.50 Dosjeji X, nan. 22.50 Teksaški mož postave, nan. 23.50 Obiskovalec, nan. 00.50 Ženske, erotična serija 02.00 24 ur, ponovitev kanall 27 09.00 10.00 11.40 11.45 12.15 12.20 17.55 18.00 19.00 19.05 19.25 19.30 19.55 20.00 21.25 21.30 22.25 22.30 DOBRO JUTRO, informativno-razvedrilna oddaja FILMI NAVTV: APRILSK0 JUTRO, epska drama VABIM0 K OGLEDU KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. - 93. oddaja TVIZLOŽBA VIOEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA MIŠ MAŠ, otroška oddaja REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU FILMINA VTV: VIMENU KRVI, triler REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI SOBOTA, 23. oktobra SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Radovedni Taček 08.50 Male sive celice, kviz 09.40 Denver, 16/27 10.00 Kayla, kanad. nemški film 11.40 Lassie, nan. 12.05 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Homo turisticus 13.30 Medvalovi 14.05 Petka 15.20 Zgodbe iz divjine 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Navrtu 18.35 Ozare 18.40 Obiskali smo .... 13. del 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Resje' 21.55 Zgodbe iz Avstralije 22.40 Poroćila, vreme, šport 23.05 Sorodneduše, 4/13 23.35 Velika svoboda, 1/9 01.05 Bratska Ijubezen, amer. film SLOVENIJA 2 09.05 Videoring 09.30 Noro zaljubljena, 11/25 09.50, Učitelj, 17/18 10.35 Štafeta mladosti 11.15 Obljubljena dežela, nan. 16.25 30. slovenski festival domače zabavne glasbe Ruj'99 17.25 Teniški magazin 17.55 DP v rokometu (M), PRULE 67:CELJE PIVOVARNA LAŠKO, prenos 19.30 Videoring z Natalijo 20.00 Dan organizacije Združenih narodov, prenos iz Slovenj Gradca 20.45 Noro zaljubljena, 22/25 21.10 Dolga pot domov, amer. film 22.50 Trend 23.20 Sobotna noč 01.20 Sla, 14/22 07.0 Jetsonovi, ris. serija 07.30 Kremenčkovi, ris. serija 08.00 Maska, risana serija 08.30 Batman, risana serija 09,00 X-men, nan. 09.30 Skrivnostni svet Alex Mack, nan. 10.00 Kalifornijske sanje, nan. 10.30 Križarjenje, nan. 11.00 Tarzan, nan. 11.30 Brez zapor z Jonasom 12.30 Ugani, kdo pride na večerjo, amer. film 14.30 Fotomodeli, nan. 15.30 Mala Daniela, nad. 16.30 Pop'n'roll, glasbena oddaja 17.30 Beverly Hills 90210 18.20 Melrose place, nad. 19.15 24 ur 20.00 Kremenčkovi, amer. film 21.45 Kama sutra, indijsko ang. film 23.50 Slabo zdravilo, amer. film 01.50 24 ur, ponovitev 09.00 09.05 10.05 10.10 11.35 11.40 18.55 19.00 19.45 19.50 19.55 20.00 20.20 20.50 22.25 22.45 22.50 22.55 NAJ SPOT DNEVA MIŠ MAŠ, ponovitev VABIMO K OGLEDU FILMI NA VTV: V IMENU KRVI, ameriški film, pon. IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM; ALADIN, risani film TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU 837. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program POPOTNIŠKE RAZGLEDNICE: Z UROŠEM RAVBARJEM PO NOVI ZELANDIJI FILMINAVTV: VLOM, ameriški film - drama 837. VTV MAGAZIN, pon. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NEDEUA, 24. oktobra SLOVENIJA 1 08.00 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, 23/26 08.25 Fračji dol, 4/23 08.50 Babar, 21/65 09.15 Risanka 09.35 Super stara mama, 12/26 10.00 Ozare 10.05 Zgodovina novega jazza 11.00 Audubonov živalski svet 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 4x4 13.40 Resjel 15.10 TVpoper 15.45 Parada plesa 16.15 Prviindrugi 16.30 Čarizačimb, 1/10 17.00 Podomače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe, Donava, Jadran 18.40 Mojstrovine Slovenije 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Jesenski super 3x3 21.30 Srečanje s Talijo 22.30 Poročila, vreme, šport 22.50 Krog s kredo, S. Osterc 00.35 Mojstrovine Slovenije SLOVENIJA 2 09.05 Videoring z Natalijo 09.30 Nevarni zaliv, nan. 10.25 Davovsvet, 18/26 10.50 Ljubezen in zakon, 5/9 11.15 Zvezde Hollywooda 11.45 Trend 12.15 Policaji na naši strani 12.45 Dan organizacije Združenih narodov, posnetek iz Slovenj Gradca 15.10 Rio de Janeiro: motociklizem, VN Brazilije-500 ccm, prenos 16.10 Ljubljanski maraton, report. 16.40 Rio de Janeiro: motociklizem, VN Brazilije-250 ccm, prenos 17.30 Mednarodno prvenstvo v Badmintonu, pos. iz Lj. 19.30 Umetnostno drsanje -slovenska drsalka, reportaža z Bleda 20.00 V znamenju škorpijona, 4/4 21.00 Življenje v številkah, 4/7 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Sadovnjak, slovaški film t _ 07.00 Jetsonovi, ris. serija 07.30 Kremenčkovi, ris. serija 08.00 Maska, ris. serija 08.30 Batman, ns. serija 09.00 X-men, ris. serija 09.30 Skrivnostni svet Alex Mack 10.00 Kalifornijske sanje, nan. 10.25 Križarjenje, nan. 10.50 Tarzan, nan. 11.15 Beverly Hills 90210, nad. 12.10 Melrose place, nan. 13.00 Clean & Clear, glas. oddaja 13.35 Prava Ijubezen, amer. film 15.30 Mala Daniela, nan. 16.30 Otroci ne lažejo, amer. odd. 17.00 Pod srečno zvezdo 19.15 24 ur 20.00 Mafijske nedelje: Kazino, am. f. 23.05 Športnascena 23.50 Šola golfa 00.20 Obalna misija, amer. film 02.20 Zbogom, NewYork, am.f. 04.00 24 ur kanall 27 PONOVITVE ODDAJ: 09.00 MIŠ MAŠ, ponovitev 10.00 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBROJUTRO 10.55 10.45 836. VTV MAGAZIN 11.00 11.05 ŠPORTNITOREK 18.55 11.20 IZ SREDINE ODDAJE 19.00 DOBROJUTRO 19.05 12.05 EPP/ VABIMO K OGLEDU 12.10 837. VTV MAGAZIN 12.30 IZ PETKOVE ODDAJE 19.25 DOBROJUTRO 19.30 13.15 VIDEOSTRANI 19.55 17.00 FILMI NA VTV; APRILSKO 20.00 JUTRO, ameriški film, pon. 18.30 VIDEO TOP, glas.oddaja 19.15 VEČERNIKLEPET 21.45 20.00 KAKO BITIZDRAVIN 21.50 ZMAGOVATI; S.E.M. - 93. 22.40 20.30 VIDEOSTRANI 22.45 PONEDEUEK, 25. oktobra SLOVENIJA 1 09.15 Afriške pravljice 09.20 Lahkih nog naokrog 10.00 Dobervečer 10.45 Navrtu 11.10 Obiskali smo..., dokum. serija 11.40 Alpe, Donava, Jadran 12.10 Utrip 12.20 Zrcalo tedna 12.35 Prvi in drugi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Kayla, kanad. nemški film 14.45 4x4 15.15 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Super stara mama, 12/26 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, 21/26 21.00 Odstiranja, dokum. oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Odstiranja, pogovor SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.05 Popolna tujca, 17/24 12.30 Simpsonovi, 33/50 12.50 Iskanje izgubljene civilizacije, 1/3 13.40 Življenje v številkah, 4/7 15.10 Tem trši bo padec ..., amer. film 16.55 Policija na naši strani 17.30 PoSloveniji 18.05 Snežnareka, 16/26 19.00 Jasno in glasno 20.00 Gospodarska panorama* 21.00 Studio city 22.30 Leteči cirkus Montyja Pythona, 23/45 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Temtrši bo padec ..., amer. film 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.35 Umazane lažirnad-,. 10.30 Divji angel, nan. 11.30 Moč Ijubezni, nan. 12.30 Športnascena 13.30 Umor, je napisala 14.30 Brata, nan. 15.05 Varuška, nan. 15.40 Cosby, nan. 16.15 Umazane laži, nan. 17.10 Divji angel, nan. 18.00 Športni krog 18.10 Moč Ijubezni, nan. 19.15 24 ur 20.00 TV dober dan, slov. humor. nad. 20.45 Možje v pajkicah, amer. film 22.40 Cybill, nan. 23.15 Kameleon, nan. 00.10 M.A.S.H, nan. 00.45 Krila, nan. 01.15 Nedotakljivi, amer. film 03.00 24 ur, ponovitev 09.00 10.00 10.20 10.25 52 DOBRO JUTRO, informativno - razvednlna oddaja 837. VTV MAGAZIN, ponovitev VABIMO K OGLEDU POPOTNIŠKE RAZGLEDNICE; Z UROŠEM RAVBARJEM PO NOVI ZELANDIJI TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: PALČICA, 1. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU FILMI NA VTV: VRNITEV NEIMENOVANEGA, grozljivka REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI TOREK, 26. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Odaja za otroke 10.05 Radovedni Taček 10.25 Waynove dogodivščine, 21/26 10.50 Recept za zdravo življenje 11.40 Paradaplesa 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, 21/26 13.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Odstiranja 16.00 Brez meje - moja vas 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Žlampirji, 3/13 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Velike knjige, 6/8 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Klan,4/11 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Partizani, 2/3 00.00 Jean Piaget, dokum. oddaja 01.00 Velike knjige, 6/8 SLOVENIJA 2 10.05 Videoring s Sergejo 10.30 Snežnareka, 16/26 11.15 Gospodarska panorama 12.10 Studio city 13.40 Jasno in glasno 15.25 Leteči cirkus Montyja Pythona, 23/45 15.55 Zgodbe iz divjine 17.30 Po Sloveniji 18.05 Veter v hrbet, 4/26 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.0 Liga prvakov v nogometu: REAL MADRID-OLYMPIAKOS, prenos Sledi MILAN-CHELSEA, posnetek 23.30 Rdeči boogie, slovenski film 00.50 Svetporoča 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.35 Umazane laži, na'd. 10.30 Divji angel, nan. 11.30 Moč Ijubezni, nan. 12.30 TVdoberdan 13.30 Umor je napisala 14.30 Brata, nan. 15.05 Varuška, nan. 15.40 Cosby, nan. 16.15 Umazane laži, nan. 17.10 Divji angel, nad. 18.10 Moč Ijubezni, nan. 19.15 24 ur 20.00 Rekla je ne, amer. film 21.45 Zakon v Los Angelesu, nan. 22.40 Cybill, nan. 23.15 Kameleon, nan. 00.10 M.A.S.H., nan. 00.45 Krila, nan. 01.15 Nevarne misli, amer. film 03.00 24 ur, ponovitev 09,00 09.05 10.50 10.55 11.00 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 20.00 20.20 20.35 22.05 22.35 22.55 23.15 23.20 23.25 NAJ SPOT DNEVA FILMI NA VTV: VRNITEV NEIMENOVANEGA, grozljivka VABIMO K OGLEDU TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM: PALČICA, 2. del nsanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU 838. VTV MAGAZIN, regionalni infonn. program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja FILMI NA VTV: ZNAKI ŽIVLJENJA, ameriški film IZ PRODUKCUE ZDRUŽENJA LTV SLOVENUE; TV CENTER TRBOVUE 838. VTV MAGAZIN, pono. ŠPORTNITOREK, ponov. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI SREDA, 27. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Sprehodi v naravo 09.50 Žlampirji, 3/13 10.15 Velike knjige, 6/8 11.05 Mednarodna obzorja 11.55 Klan, 4/11 13.0 Poročila, vreme, šport 13.10 Obzorja duha 13.40 Ljudje in zemlja 14.30 Jean Piaget, dokum. oddaja 15.30 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Življenje ptic, 8/10 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Sedmi pečat: Angelska nevesta, amer. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmidan 23.25 Beethovnove simfonije s simfoniki RTV Slovenija 00.10 Življenje ptic, 8/10 SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Vetervhrbet, 4/26 11.15 Liga prvakov v nogometu: REAL MADRID-0LYMPIAK0S, posnetek 15.55 Otok čistilk, nem. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Ženska v belem, 7/12 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, 20/60 19.30 Videoring s Tino 20.00 Liga prvakov v nogometu: MARIBOR TEATANIC-DINAMO KIJEV, prenos sledi LAZIO-BAYER, posnetek 23.30 Otok čistilk, nem. film 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.35 Umazane laži, nad. 10.30 Divji angel, nan. 11.30 Moč Ijubezni, nan. 12.30 Pop'n'roll 13.30 Umor, je napisala 14,30 Brata, nan. 15.05 Varuška, nan. 15.40 Cosby, nad. 16.15 Umazane laži, nan. 17.10 Divji angel, nad. 18.10 Moč Ijubezni, nan. 19.15 24 ur 20.00 Gole tarče, amer. film 21.45 Newyorška policija, nan. 22.40 Cybill, nan. 23.15 Kameleon, nan. 00.10 M.A.S.H., nan. 00.45 Krila, nan. 01.15 Ko pomaga smrt, amer. film 3.00 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informativno-razvedrilna oddaja 10.00 838. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.20 ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 FILMI NA VTV: ZNAKI ŽIVLJENJA, ameriški film -drama 12.10 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV; oddaja televizije TV CENTER TRBOVLJE 12.40 TVIZLOŽBA 12.45 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: LEPOTICAIN ZVER, 1. del risanega filma 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 NAJ SPOT, glasbena oddaja 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.30 TVIZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI Nakup po wmJSššI ^S^ BLAGOVICA GORICA PHpravMI smo vam ZABAVNI ###Of A ^jp^ 231 od 9- do 13- ure Preko 20 degustaclj PROGRAM cenah! Plvo st. 0,5 Laško 119 SIT Jeruzalemčan 1L 269 SIT Kava Barcaffe 10Og 139 SIT m Cml SCafr^ 21. oktobra 1999 MODRO © m KRONIKA W vas 15 Pešci v svetlejša oblačila! V dneh, ko se hitro zmrači, policisti priporočajo pešcem, da se, če že ne uporabljajo kresničk, oblečejo v svetlejša oblačila, da jih bodo vozniki lažje opazili. "Radiostezist" odkril denar V petek, 15. oktobra, okoli 12. ure, je Nežko P. na domu v Soštanju obiskal neznanec, ki se je predstavil kot "radiostezist". Pod pretvezo, da bo izmeril radioaktivnost, se je sprehajal po sta-novanju. Po njegovem odhodu pa je oškodovanka ugotovila, da ji manjka 57.000 tolarjev gotovine in hranilna knjižica. Manjši požar v Skornem V soboto, 16. oktobra, okoli 18.30, je prišlo do manjšega požara v stanovanjski hiši v Skornem pri Šoštanju. 11-letni S.S., ki je želel zakuriti v peči za centralno ogrevanje, je pri tem uporabil ben-cin. Ogenj je pri tem zajel posodo z bencinom. Fant jo je odne-sel v garažo, da bi jo polil z vodo. Pri tem se mu je bencin zlil po umivalniku in začel goreti. Ogenj je zajel omare ob umivalniku ter zaveso na oknu. Pogasili so ga sosedje, kljub temu pa je na-stalo za okoli 100.000 tolarjev materialne škode. Vlom v jugo, audi in hondo V noči na torek, 12. oktobra, je neznanec vlomil v jugo, parki-ran na Vodnikovi cesti v Velenju. Ukradel je avtoradio in pri-ključek za prostoročno telefoniranje. Lastnika, Boštjana S. je oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. V noči na ponedeljek, 18. oktobra, pa se je neznanec lotil au-dija parkiranega pred stanovahjsko hišo na Gorici. Iz vozila je odnesel platneno torbo v kateri so bile beležke in listine, "data-bank" znamke Casio, sončna očala in nekaj druge opreme. Pod-jetje Košič & Šorn Arh center je oškodovano za okoli 100.000 tolarjev. Isto noč se je neznanec lotil še honde parkirane pred hišo Na lipi v Velenju. Odnesel je vetrovko last Aleša S., vredno 18.000 tolarjev. "Pozitivno" presenečen tat V ponedeljek, 18. oktobra, med 12. in 15.30 uro, je Elizabeta T. v knjižnici na oddelku za odrasle v Velenju ob računalniku odložila torbico. Neznanega storilca je zamikala vsebina, zato jo je "preveril". Ob pogledu v denarnico pa je bil najbrž tudi tat "po-zitivno" presenečen, saj je v njej našel in odnesel kar 250.000 to-larjev domače in tuje valute. ure pred 1. uro zjutraj, se je na regionalni cesti Mozirje - Letuš zgodila huda prometna nesreča. 53-letni Rafael K. iz Škalskih Cir-kovc je izven naselja Ljubija v blagem desnem ovinku - peljal je iz smeri Moziija proti Letušu - zapeljal levo na nasprotno smer-no križišče v trenutku, ko je po njem pripeljal 50-letni Ivan K. iz Nazarij. Vozili sta silovito trčili. V nesreči se je hudo telesno poškodoval voznik Rafael K., medtem ko sta voznik Ivan K. in sopotnica v njegovem vozilu 22-letna Ksenija K. iz Nazarij, utr-pela lahke telesne poškodbe. Gmotna škoda na vozilih, udeleženih v nesreči, znaša okoli 3.000.000 tolarjev. ESS3 : Ukradeno vozilo najdeno V noči na nedeljo, 17. oktobra, je izpred stanovanjske hiše v Poljčah izginil osebni avtomobil Hunday lantra, last Irene O. Čez dan so to vozilo, sicer poškodovano, našli v Andražu nad Polzelo. Obvozi delajo težave Obvoz zaradi obnove Ceste talcev sploh ob prometnih konicah Velenjčanom povzroča precej pre-glavic, saj je pretočnost Jenkove, Prešernove in Tomšičeve majhna. Težave so še večje, ker neka-teri vozniki sploh ne opazijo novih prometnih znakov, ki spreminjajo tudi glavne in stranske ce-ste, z njimi pa prometna pravila. Zato še enkrat pozivamo k strpni in previdni vožnji! I foto: vos Oktoberje mesec požarne varnosti Vaja in dve novi vozili Mesec oktober je že vrsto let mesec požarne varnosti. Tkidi letos bodo v naslednjih dneh gasilske sirene naznanjale vaje posameniznih prostovoljnih gasilskih društev, v zadnjih dneh oktobra pa bodo v podjetju Gorenje vsi člani GZ Velenje izvedli tudi veliko skupno gasilsko vajo. Eno večjih vaj pripravljajo v so-boto tudi člani največjega društva v Dolini, PGD Velenje. Vabijo vas ob železniško progo, kjer boste od 10. ure dalje lahko opazovali nji-hovo usposobljenost. O nekaterih aktivnostih v mesecu požarne varnosti smo se tokrat pogovaijali z vodjem poklicne gasilske enote pri PGD Velenje Borisom Bri-novškom, ki deluje že skoraj dve leti. Odločitev, da jo usta-novijo, se je v tem času poka-zala kot zelo dobra, v enoti pa je trenutno 8 gasilcev. "Kljub temu, da poskušamo zagotovi-ti dobro požarno varnost sko-zi celo leto, lahko poudarim, da je mesec požarne varnosti namenjen predvsem občanom, da se z njimi pogovorimo in jim svetujemo. Tudi letos smo pripravili organiziran pregled gasilnih aparatov po vsej doli-ni. Tako lahko tudi občani po- Boris Brinovšek: "V mesecu požarne varnosti smo na te-renu tudi ob koncu tedna, ko je doma največ Ijudi." skrbijo in pripomorejo k požarni varnosti. Č-eprav celo leto sodelujemo pri pregledih hi-drantnih omrežij, v tem mesecu delamo tudi ob sobotah in nedeljah, ko imajo občani največ časa. Posamezna PGD pa pripravljajo še druge akcije, cilj katerih je predstavitev širši javno-sti," nam je povedal. Namen letošnje velike gasilske vaje PGD Ve-lenje je predvsem prikazati usposobljenost enote vključno s poklicnim jedrom, hkrati pa predstaviti dve novi vozili, ki so jih dobili letos. "To je vozi-lo za reševanje v primerih teh-ničnih nesreč in pa cisterna. Vaja se bo odvijala na želez-niškem prehodu pri stari Ko-lodvorski restavraciji. Za vajo smo se odločili na podlagi izkušenj žal zelo hude pro-metne nesreče v Šempetru, kjer sta trčila vlak in avtobus. Z vajo bomo tak primer tudi preučili in preverili našo uspo-sobljenost." Ob koncu bodo pred gasil-skim domom Velenje namenu uradno predali oba nova vo-zila, ki so jih kupili s pomočjo MO Velenje in Ministrstva za obrambo RS. Ibš Zapeljal levo In v nesrečo V nedeljo, 17. oktobra, pol Radarji bodo. Na območju Policijske postaje Velenje bodo poli- in torek, 26. oktobra, do-poldan, ter v nedeljo, 24. cisti z radarji "umirjali" oktobra, popoldan. promet v petek, 22. oktobra iWWA 3'S Poiicisti stopili na prste petim mladim Velenjčanom Sumijo jih najmanj 40 kaznivih dejanj Policisti postaje Velenje so v preteklih dneh z zbiranjem obvestil odkrili storilce, gre za 20-letnega Primoža V, mla-doletna M.L. in A.P, 18-letnega Davida S. in 19-letnega Simona B„ vsi so iz Velenja, ki jih sumijo, da so samo od spomladi letos stori-li najmanj 40 kaznivih dejanj. Med kaznivimi dejanji, za katere jih sumijo, da so bili zraven, izstopajo: rop 23. mar-ca na Konovski cesti, kjer naj bi osumljeni Primož V. žen-sko, ki jo je oropal tudi lažje poškodoval; septembrskega vloma v trgovino Dolina v Šmartnem ob Paki, bifeja v neposredni bližini in bifeja Bum bar, od koder so osumlje-ni Primož V., M.L. in A.P., od- nesli za okoli 1.600.000 tolar-jev blaga; junijskega vloma v bife Kino, ko so odnesli regis-trsko blagajno z denaijem; isti trije naj bi bili skupaj, ko je iz zlatarne Tamše izginilo 10 ročnih ur, vrednih 1.000.000 tolarjev; oktobrski vlom v kava bar Klanček v Šoštanju, kjer naj bi sodelovala Primož V. in M.L., prvega sumijo tudi vlo-ma k Malusu v Šmartnem ob Paki... Med zadnjimi "podvi-gi" je drzna tatvina ročne ure, vredne okoli 390.000 tolarjev, iz trgovine Spekter v Velenju, za kar sumijo Primoža V. in mladoletnega M.L. Imenovani pa so osumljeni še več "drobnih" kaznivih de-janj, denimo krajo denarnice iz glasbene šole, denarnice iz Semenarne, poslovne torbe iz Ljudske univerze ... O vseh teh vlomih smo na modro-belih straneh sproti poročali. V času od lanskega decem-bra do marca letos naj bi Pri-mož V. vlamljal v vikende na območju Gavc, Malega in Ve-likega vrha. Skupino sumijo tudi več vlomov v osebne avto-mobile na območju Velenja, Šoštanja in Topolšice. Ker so storilci delovali tudi na žal-skem in konjiškem območju, so se policisti iz Velenja po-vezali tudi s policisti tam-kajšnjih enot in delavci Urada kriminalistične službe Policij-ske uprave Celje, tako da "sez-nam" očitanih jim kaznivih de-janj, najbrž še ni dokončen. Spostovani krajani Na območju naselja Ravne in Zavodnje se že dlje časa pojavljajo skupine klateških psov (nemški ovčar, volčjak in mešanci), ki v dvoje ali troje preganjajo in morijo srnjad. Od zgod-nje spomladi do sedaj je bilo najdenih trinajst primerov raztrgane srnjadi. To pa gotovo ni vse. Koliko jih je obležalo v grapah v gozdovih, bodo pokazala pozneje najdena okostja. Šte-vilčnost pokončane srnjadi poleg tiste, ki jo ob košnjah pokončajo rotacijske kosilnice in na cestah povozijo motorna vozila, predstavlja že skoraj polovico letnega prirastka. Divjad je po ustavi Republike Slovenije državna last, nam lovcem pa je zadana naloga, da skrbimo za divjad in jo zadržimo v naravi za okolje primernem številu. Če se bo preganja-nje in morija divjadi nadaljevala, pristojni pa ne bodo ustrezno ukrepali, bomo primorani to storiti lovci sami. Po zakonu se pes ne sme oddaljiti od lastni-ka več kot petdeset metrov, od domačije pa 250 metrov. V veljavi pa je še vedno občinski od-lok, ki veleva, da morajo biti v času, dokler ni zatrto širjenje živalske bolezni (stekline) psi brezpogojno privezani, da z okužbo ne bi pre-našali bolezni na druge živali in celo ljudi. Prepričani smo, da se v okolju klati več psov, ki so bili od bivših lastnikov zavrženi in si le s preganjanjem in pokončanjem prosto živeče divjadi zagotavljajo hrano za preživetje. Takšne klateške pse bo potrebno iz okolja odstraniti. Vse lastnike psov prosimo, da nam pri tem pomagajo na način, da pse priklenejo, ob spre-hodih pa vodijo na povodcih, kajti le tako bomo lahko ugotovili, kateri psi so res klateški in jih bomo brez da bi kogarkoli prizadeli tudi odstra-nili. Za protipravni odvzem divjadi iz lovišča (uničevanje po psih) bo povzročitelj po Odškodninskem ceniku, katerega je izdalo Mi-nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in trgovino (Ur. list RS št. 52/92) za pokončan komad sr-njadi obremenjen za plačilo 52.000,00 SIT. Za razumevanje in sodelovanje se vam naj-lepše zahvaljujemo. ■ LD Velunja Šoštanj Predsednik Jože Lorbek 16 NjIŠ vas ŠPORT IN REKREACIJA 21. oktobra 1999 Rudar - SCT Olimpija 0 :1 Sodnik jih je oškodoval Nogometaši Rudarja se nikakor ne morejo rešiti treme pred domačim igriščem. Ceprav so bili proti Olimpiji veliko boljši tekmec, so na koncu ostali na ničli, Ljubljančani pa potrdili, da so zanje še naprej neugoden nasprotnik. To je bil drugi Rudarjev domači poraz v dosedanjih desetih prvenstvenih krogih (doma so izgubili še z Muro, s Korotanom pa igrali neodločeno). Ljubljančani so prišli v Velenje , da preprečijo domačim, da bi prednost na prvenstveni lestvici še povečali. To jim je povsem uspelo, kajti zadeli so enkrat, Rudar nobenkrat, pa čeprav je imel veliko, toda jalovo premoč. Brez golov pa seveda ni točk. Rudarji so imeli nekaj dobrih priložnostih za zadetek, najlepšo pa v 43. minuti, ko je žoga dobil Vidojevič. Ljubljanski vratar mu je krenil nasproti, vendar je velen-jski napadalec odlično udaril, žoga zletela je mimo Pejkoviča proti njegovi levi strani vrat, kjer pa jo je pred golovo črto odbil Kosič. Ta igralec, ki je pred nekaj sezonami nosil velenjski dres, je bil v soboto sploh "trn v peti" domačim. Z zadetkom v 71. minu-ti je prispeval, da njihovo drugo mesto ni več tako trdno (samo točka pred Olimpijo), kot je bilo pred to tekmo. V nadaljevanju so domači povsem stisnili goste pred njihov šestnajstmetrski prostor oziroma vanj, dobesedno oblegali Pejkovičeva vrata, imeli nekaj priložnosti in v sodniškem podaljšku končno tudi zadeli. Po prekršku nad Graničem na levi strani ob robu igrišča je prosti udarec izvedel Križanič. Visoka žoga je letela proti Lavriču, ki je bil obkrožen z nekaj gostujočimi igralci, zadel jo je z glavo in jo poslal v levi spodnji kot Pejkovičevih vrat. Na presenečenje sodnik zadetka ni priznal. Sodeč po njegovi dvign-jeni roki (vendar ne takoj ob Križaničevem udarcu žoge s prostega strela, ampak šele, tik preden je Lavrič zadel žogo ) je najbrž ocenil, da je bil Lavrič v prehitku. Na tribuni in na domači klopi je bilo sploh veliko pripomb na sodniške odločitve (glavni sodnik je bil Zirnstein iz Portoroža). Glavni sodnik je s pomočjo stran-skih zelo sekal igro. "Niso dovo-lili, da mi kot boljši tekmec razvi-jemo igro," je po srečanju dejal Rudarjev trener Brane Oblak. Prvo močno kritiko v obliki žvižganja in nekulturnih besed je mož v črnem doživel v 51. minuti, ko je tribuna zahtevala 11 m. Zemljič je z Rudarjeve polovice po prekršku Ekmečiča nad Jermanišem poslal žogo pred šest-najstmetrski prostor Ljubljančanov, kjer jo je Vidojevič podaljšal naprej. Za njo je stekel Podvinski, Cirar ga je vlekel za dres, padel na Podvinskega, zaradi česar se je znašel na travi tudi Rudarjev igralec, sodnik pa nič. Če se ni odločil za najstrožjo kazen, bi bil moral pokazati Podvinskemu rumeni karton zara-di pretvaijanja. Pa tudi tega ni sto-ril. Po tekmi je Oblak še dejal: "Tekma je bila v prvem polčasu dokaj težka, glede na to, da smo oboji čakali, kdo se bo prej odprl. Ko se je Olimpija potegnila nazaj, smo začeli igrati zavzeteje in tako rekoč šestdeset minut igrali na en gol. Gostujoči zadetek je bil plod srečne okoliščine, kajti na vsej tekmi so le enkrat nevarneje strel-jali proti našim vratom, nam pa žoga ni hotela v nasprotnikovo mrežo. Takšna je pač usoda boljšega. Izgubljene točke bomo spet morali nadoknaditi na enem izmed gostovanj." Morda jih bodo že jutri (v petek, začetek ob 15.30) pri Publikumu v Celju. Kljub porazu je Rudar še vedno na drugem mestu s točko prednosti pred Ljubljančani. ■ vos Esotech - Korte 2:0(1: 0) Tekma zapravljenih prilik Igralci šmarskega Esotecha v tretje le niso bili neuspešni na svojem igrišču. Zadnjeuvrščene Korte so premagali z 2:0, vendar zmaga ni bila prav lahka. Smarčani so namreč tekmo začeli pod pritiskom dveh zaporednih porazov doma, na srečo pa so povedli že v 5. minuti, ko se je po podaji Zlodeja pred vratarjem znašel sam Mujakovič in ga z lepim udarcem premagal. Kljub poizkusom gostov so imeli Šmarčani pobudo in v 22. minuti je Dragič že preigral gostujočega vratarja, nato pa streljal preko praznega gola. Prilike pred vrati gostov so se vrstile še naprej, domači pa so bili spet neučinkoviti. Tik pred polčasom se je gostujoči napadalec znašel sam pred Kališkom, na srečo pa je bil nespreten. V drugem polčasu so se gostje povsem otresli strahu, začeli napadati in si v pičlih 15 minutah priigrali štiri lepe priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Domači so igrali v grču, akcije jim niso uspe-vale in pobudo so imeli gostje, ki so v 75. minuti celo zadeli vratni-co. Sele po tem so se domači zbrali, zaigrali bolj umirjeno in v 80. minuti z zadetkom Zlodeja povišali vodstvo, s tem pa si zagotovili tako želeno zmago. Do konca tekme so v sproščeni igri zamudili še nekaj priložnosti za višjo zmago. V nedeljo bodo nogometaši Esotecha gostovali pri ekipi Jadran Sepič v Kozini. ■ Janko Goričnik Bistrica -Usnjar 0:0 Nadaljujejo niz uspehov Nogometaši Usnjarja so tudi na sobotnem gostovan-ju v Slovenski Bistrici ostali neporaženi. Z domačo Bistrico so igrali neodločeno 0:0 in z novo točko nadaljevali niz uspe-hov doma in na tujem. To je seveda dobro izhodišče za sklepni del pryenstva, saj se želijo na koncu jesenskega dela uvrstiti vsaj na 6. mesto. Zdaj so na 8. mestu, za želenim šestim mestom zaostajajo za dve, ta petimi Zrečami pa za tri točke. V naslednjem krogu bodo v Soštanju gostili TIM Laško, ki je trenutno tretji. Elektra Soštanj: Ten Krško 81:88 (39:49) Zelo slaba igra V četrtem kolu 1. B SKL so košarkarji Elektre še drugič izgubili v domači dvorani. Gostje iz Krškega so vodili od začetka do konca tekme. Elektra je svoje možnosti za zmago zapravila že v prvem delu. V soboto igrajp košarkarji Eletre četrtfinalno tekmo slo-venskega pokala proti Loki kavi, ki je sicer član lige Kolinska, v domači dvorani ob 17.30 uri. Zmagovalec te tekme se bo pomeril z zmago-valcem tekme Savinjski Hopsi in Triglav. ■ T.R. Gorenje - Termo Skofja Loka 27: 22 (15:11) Vse boljša igra Kaže, da so dobro delo v pripravah trenerja Mira Požuna že kaže. Njegovi varovanci so si prifgrali novo zmago v tekmi, v katerl so bili večji del boljši nasprotnik. V prvih minutah so gostje trikrat povedli za zadetek, v peti minuti pa so Veleiyčanl prvič povedli (4:3), nato so se dvakrat oddaljili za dva goia, toda gostje so jih vendarle še trikrat ujeli, kar pa je bilo tudi vse. Trener Požun je veliko menjaval, s čimer je držal velik ritem igre, in v zadnjih desetih minutah prvega polčasa so si njegovi varovanci priigrali že šest golov prednosti, na odmor pa odšli s štirimi. Se bolje so igrali večji del drugega polčasa, saj so vztrajno večali razliko, k čemur so jih gotovo spodbudili tudi zelo dobre obrambe Doubonossova. Pet minut pred kon-cem so imeli že osem golov prednosti (26 : 18), nato so zaigrali lagodneje, kar so gostje, pri katerih je bil sijajen Vešligaj, izkoristili in omilili poraz na pet. Branik - Vegrad 19:24 (9:15) Đelijo tretje mesto Rokometašice Vegrada so v 5. krogu gostovale pri Braniku v Mariborn in si priborile zanesljivo zmago. Končni uspeh so si zagotovile že v prvih 15 minutah, ko so povedle z 12:3, kar je bilo dovolj za nove točke. Domače so sicer v nadaljevanju zaigrale bolj zbrano in po odličnih obrambah svoje vratarke znižale prednost Velenjčank na 4 zadetke, v zadnjih minutah pa so spet zaigrale neučinkovito. Zastreljale so celo dve sedemmetrovki in igralke Vegrada so zasluženo zmagale. na lestvici seveda z vsemi 10 točkami vodita krim Neutro Roberts in Robit Olimpija, s po 6 točkami pa jima sledijo Žalec, Jelovica in Vegrad. V naslednjem krogu bo v Velenju gostovala Robit Olimpija. ■ Brezovica : Soštanj Topolšica 3:1 Nepričakovan poraz Čeprav so odbojkarji Šoštanja Topolšica odšli na gostovanje v Brezovico po zmago in nove tri točke, se je izteklo drugače. Naleteli so na izredno razpoloženo, mlado ekipo. ki laihko vedno preseneti. Ze uvodne točke prvega niza, ki je bil vseskozi izenačen, a so ga Topolščani v končnici izgubili, je dal slutiti težko tekmo. Drugi niz so naši odbojkarji borbeno začeli, v nadaljevanju pa naredili preveč lastnih napak. Brezovčani so hitro nizali točke in gladko zmagali. Tretji niz je po-polnoma pripadel gostom, saj so dominirali v vseh odbojkarskih elemen-tih, kar pa ni bilo dovolj za zmago. V četrtem nizu so spet popustili, v ključnih trenutkih pa sta jih oškodovala tudi sodnika in tako pripomogla k zmagi domačinov. V nasiednjem kolu bodo domači v svoji dvorani v Šoštanju gostili odbojkarje iz Kočevje. | Kugovnič Predsednik NK Rudar Zdenko Lah: "Brez sanj ne bi bili nlkoll bogati .. 99 Zdenko Lah je šele kratek čas Rudarjev predsednik. V tem času - sta ga v prvenstvu "doletela" lepa zmaga v Novi Gorici in boleč poraz z Ljubljančani pred domačimi gledalci. • Prvi vtisi? "No, to je za začetek dobro, čeprav se ocene najprej povežejo s prvimi koraki, ob tem pa je treba nujno poudari-ti, da zadeve niso izključno povezane z rezultati. Gre pred-vsem za organizacijo in poslo-vanje našega kluba, kar pa je v Rudaiju zelo zahtevna stvar." e Torej niste preveč kritični po sobotnem porozu? "Sploh ne. Z veseljem sem si ogledal tekmo Rudarja in Olimpije. Kljub ležernemu začetku se je razvila v eno boljših domačih tekem. Na žalost se je zgodilo, kot se v nogometu dostikrat, da smo na koncu lahko ugotovili, da smo bili boljši, zara-di enega nasprotnega napada pa se je vse izteklo narobe." 0 Z vami na čelu ima Rudar novo vodstvo. Kakšni so pogledi na velenjski nogomet v bodoče? "Kar se tiče generalnega sponzoija, se ne bo nič bistveno spremenilo. Seveda ima vsaka nova klubska uprava svoje poglede, pa pri tem ne mislim nič slabega o prejšnji. Nekateri pogiedi so drugačni in mi smo zastavili nekatere aktivnosti, ki od prejšnjih bistveno ne odstopajo, vsaj na dveh področjih pa želimo narediti toliko, da velenjski nogomet bolj približamo ožji in širši okolici. To so stvari, ki nas v tem trenutku najbolj "obre-menjujejo," to je promocija velenjskega nogometa." 0 Enostavno rečeno želite priv- abiti več gledalcev? "Prav to je tisto, kar nas najbolj muči. Povsem jasno je, da je bilo že kar nekaj poskusov, da bi vse skupaj naredili bolj velen-jsko. Morda prej možnosti niso bile dovolj ugodne, vsekakor pa pri tem nova uprava narediti odločen korak naprej. Torej takšnega, ki bo nogomet bolj pri-bližal širšemu okolju Šaleške doline." e Vendar kako? "Na začetku predvsem želimo zadevo narediti ljudem bolj sprejemljivo. Najprej smo glede tega znižali cene vstop-nic. Spomladi bomo poskrbeli še za kakšno zanimivost, deni-mo, za nagradno igro, da bodo ljudje združili veselje ob gledanju nogometa s skritim upanjem in pričakovanjem, da bodo dobili lepo nagrado, kar osebni avto gotovo bo. Seveda so tudi še druge stvari. Zelimo namreč, da bi se ljudje začeli srečevati z nogometom povsod, ne le na stadionu, da jih sez- nanimo še s čem, ne le z igro in igranjem. Opozoriti moramo Ijudi, da nogomet ni sam sebi namen, da potrebuje druženje, da je namenjen širšemu okolju, skratka vsem, ki se zanimajo za ta šport, pa so bili doslej nekako "odrinjeni" od njega. Pri tem seveda mislim na celoten in lep prostor ob lepem stadionu, kjer je možno s pri-jatelji in znanci preživeti lepe trenutke. Če bo to povezano z dobrimi izidi in zanimivo nagradno igro, toliko bolje." 0 Uprave klubov so pogosto nestrpne, uspehe želijo čez noč, zato doma vzgojeni igralci dobijo malo ali nič priložnosti. Tudi v Rudarju v prvem moštvu skoraj ni domačega igralca? "To je res. Vedno so gledalce privabljali domači igralci in tu ni kaj dosti skrivati. Resnično, trenutno v moštvu skoraj ni igral-cev iz domačega šaleščanskega okolja, ali jih je daleč premalo. In tudi to je ena od stvari, ki jo želimo popraviti, in pri tem ni potrebna kakšna posebna filozofi-ja. Neko osnovo že imamo, saj imamo precej mlajših selekcij od kadetov do mladincev, iz katerih naj igralci prihajali v prvo moštvo. Vendar to gotovo ne gre od danes na jutri, takšno delo teija določen 'čas. Ob tem smatramo, da je obseg teh selekcij v tem trenutku malo prevelik, da je mladih nogometašev preveč za naše zmožnosti in dobro obvladovanje tega zahtevnega procesa. Selekcije bomo zato nekoliko zmanjšali, pri tem pa predvsem poudarili kakovost posameznih nogometašev. K sodelovanju smo že povabili nekaj novih treneijev, ki jih poznamo in ki so bili dobri igralci v našem in drugih sloven-skih klubih. Z njimi bomo skušali dvigniti kakovost izobraževanja mladih, vodja selekcij pa bo Mustafa Topčič." 0 V naši dolini sta še drugoli-gaš Esotech in tretjeligaš Usnjar. Kako vidite sodelo-vanje z njima? "To sodelovanje je dogovor-jeno, se uresničuje in tega ne želimo preveč spreminjati. To je seveda dogovor o posojanju igral-cev, da dobijo več priložnosti za igro, kar je zelo pomembno. Le z igro lahko igralec dokaže kakovost. Če se torej mladi igralci dokažejo v Usnjarju, kjer jih je precej, in v Esotechu, se najboljši med njimi lahko vrnejo nazaj v Rudar." 0 Rudar že ima naslov slovenskega pokalnega zmagovalca. Sanjate tudi naslov državnega prvaka? (Smeh) "Brez sanj ne bi bili nikoli bogati, pravijo. Sanje seve-da ostajajo, vendar se morajo ure-sničiti. Predvsem želimo uskladiti naše gmotne in organizacijske možnosti, pa naše delo z zmožnostmi naših igralcev. Torej narediti optimum, s katerim bomo zadovoljni vsi, igralci, vod- stvo in vsa dolina. Če bo to nagra-jeno tudi z naslovom prvaka, bo to pač krona vsega, kar si želi sle-herao moštvo." 0 O novi upravi sva ie govorila, pa bi za konec še enkrat. Novi člani uprave niso vsi iz Premogovnika, ali to pomeni tudi več denarja od drugod? "Tudi z denarjem je to povezano. Namen tako pestre uprave je v tem, da promocija kluba ni povezana le s Premogovnikom, da se klub poveže z ostalimi pomembnimi dejavniki v Šaleški dolini, saj nogomet zares želimo približati vsem. Zlasti tistim, ki doslej niso bili neposredno povezani z nogometom, kot zelo pomembn-im športom v naši dolini, slednje si upam trditi. Če bomo našli takšen stik, bo tudi Rudar lažje zadihal, kot morda sedaj, ko je Premogovnik edini sponzor. Vse kar se bo dogajalo, je povezano z željo, da bi nogomet resnično zadihal v športnem Velenju, kjer se ukvaijamo z mnogimi športi in tudi rezultati niso zanemarljivi. Naj bo v to enakopravno vključen še nogomet, da bomo na našem lepem mestnem stadionu vsi zadovoljni. V naslednjih mesecih nova uprava vsekakor želi dokazati, da ni na tem mestu le zaradi besed, ampak predvsem zaradi dejanj." ■ S. Vovk 21. oktobra 1999 _ŠPORT IN REKREACIJA KAS i:AS 17 34. za pokale časopisa Delo Dvojno zmagoslavje gostiteljev "Vse priprave na 34. kros za pokale časopisa Delo in sama izvedba so bile seveda v sldopu priprav na 6. evropsko prvenstvo v krosu. Generalka je uspela, reči pa moram, da je bila prva, saj bo druga 20. novem-bra, ko bomo izvedli še odprto državno prvenstvo v krosu. Proga je bila odlično pripravljena, prav tako spremljevalni objekti. Vesel sem, da smo poleg orga-nizacijskega uspeha dosegli tudi tekmovalnega z vnovično vseekipno zmago, nadaljevanja tradicije zmag pa smo še posebej veseli. Seveda bomo pospešeno nadaljevaii priprave na zadnjo veliko atletsko prireditev v tem tisočletju v Evropi in nemara tudi v svetu. Zanimanje je veliko, saj smo doslej že prejeli prijave iz 28 držav s približno 370 tekmovalci in okrog 200 spremljevalci. prijav bo seveda še već, saj je zadnji rok zanje 2. december, zato pričakujemo doslej rekordno udeležbo na evropskih prvenstvih," je po sobotnem krosu izjavil nadvse zadovoljen vodja tekmovanja mag. Darjo Pungartnik: Sobotni kros je minil ob lepem vremenu. Resda je malce vmes pihal severovzhodnik, kar pa je tekmoval-cem gotovo godilo. Na nadvse skrbno pripravljeno progo, njena posebnost je v tem, da lahko gledalci spremljajo tekmovalce od starta do cilja, je nastopilo 33 občinskih reprezentanc, 17 v prvi in 16 v drugi skupini. In, kot smo v uvodu že zapisali, so se Velenjčani znova izkazali. Njihovo zadovoljstvo je bilo popolno zaradi dveh razlogov: zaradi imenitne izvedbe in četrte vseekipne zmage zapored, ki je že njihova sedma doslej. Z vsem tem so proslavili tudi droben jubilej, to je bil že deseti kros Dela v njihovih rokah. Vsakdo od velenjskih atletov je k skupnemu uspe-hu prispeval po svojih močeh, od najmlajših pioniijev in pionirk preko mladink in mladincev do članov in članic. Gledalci so videli 14 tekov, mlajše skupine so tekle 1 krog (1000 metrov), najdaljšo progo pa so seveda imeli člani (5000 metrov). Kot vedno, je bil tudi na sobotnem Delovem krosu najbolj zanimiv tek članov in članic. Med prvimi je brez težav zmagal naš najboljši tekač na dolge proge Roman Kejžar, pa tudi pri članicah je bil tek v znamenju besede Roman. Vsi so pričakovali, da bo najboljša Slovenka na dolgih progah Mariborčanka Helena Javornik zmagala z enako lahkoto kot Kejžar, pa ji je "pot" prekrižala vse boljša mlada tekmovalka, lani še zmagovalka med mladinkami, Sonja Roman iz Murske Sobote. Ta je s svojim ritmom starejšo tekmico celo "prisilila" k odstopu. V tem teku sta se nadvse izkazali tudi velenjski predstavnici Jolanda Ceplak s tretjim mestom in veter-anka Slavica Poznič s četrtim, kar je pomenilo tudi ekipno zmago pri članicah. In ko so na cilj prišle kot zadnje še članice, so se Velenjčani že začeli veseliti. Skupaj so zbrali 211 točk, druga je bila reprezentanca Zeleznikov (202), tretja pa Murska Sobota (165). V drugi kakovostni skupini je slavila Ljubljana, druge pa so bile Žiri. Rekli so: Pohvalili Velenjčane Prejšnji teden je bil v Funchalu na Madeiri kongres evropske in svetovne atletske zveze. Pritegnil je veliko pozornost javnosti, saj so bile med kongresom tudi volitve za novo predsedstvo Evropske atletske zveze. Novi predsednik je postal Švicar Hansjorg Wirz, ki je zelo naklonjen organizaciji evropskega prvenstva v krosu v Velenju in si je to progo za kros že tudi ogledal. Ceh Karel Pilny, uradni del-egat za 6. evropsko prvenstvo v Velcnju, pa je postal glavni direktor EAA za flnance. Za Slovenijo je bilo predvsem zanimivo, ali bo njen kandidat Janez Aljančič ponovno izbran v predsedstvo EAA, ki šteje samo 17 članov. Na volitvah je sodeiovalo 48 držav in Janez Aljančič je dobil celo največ glasov in podporo 37 držav. V slovenski delegaciji je sode-loval tudi predsednik AK Velenje mag. Marjan Hudej, ki je na kon-gresu poročal o pripravah za 6. evropsko prvenstvo v krosu, ki bo 12. decembra letos v našem mestu. Novi člani sveta EAA je na podlagi podanega poročila izrazili zelo pozitivne ocene. Oba uradna evrops-ka delegata za kros pa sta dodala, da bo decembrsko evropsko prven-stvo v Velenju veijetno najboljše in celo najštevilnejše doslej. Na koledarski konferenci, ki je prav tako potekala med kongre-som, je Slovenija pridobila več mednarodnih tekmovanj v letu 2000, od tega Velenje kar dve. Najprej so potrdili mednarodni miting ob dnevu rudaijev (ta bo naslednje leto 23. junija) ter še mednarodni miting v krosu, ki bo predvidoma v novembru. Mag. Hudej ocenjuje, da sta mesto Velenje in Atletski klub Velenje v zadnjih dveh letih postala prepoznavna v evropskih atletskih krogih in da bi dobra orga-nizacija 6. evropskega pivenstva to samo še potrdila. ■ Diana Janežič Pozničeva, Buč in Čeplakova na zmagoval-nih stopničakh z največjim pokaiom. Jolanda Ceplak: "Ves septem-bei sem bila poškodovana in sem trenirala lc zadnja dva tedna. Vendar se nisem pripravljala za kros, ampak za nastope v dvorani. Torej brez dolgih tekov, le moč, sprint in tehniko. Na državnem in evropskem prvenstvu gotovo ne bom nastopila, saj sem bom na Slovaškem pripravljala za sezono v dvorani. Dejstvo je tudi, da na 5 kilometrov ne morem narediti dobrega rezultata, saj se pripravljam samo za 800 metrov v dvorani." Slavica Poznič: "Malo sem že presenečena nad 5. mestom, čeprav ne preveč, ker sem se dva meseca pripravljala samo za ta kros. Zelo pa sem zadovoljna, da sva z Jolando zmagali v ekipni razvrstitvi, kar je pravo presenečenje. Na državnem prvenstvu bom nastopila, proga bo dolga 4 kilometre, kar mi seveda še bolj ustreza. Evropsko prvenstvo? Če se bom uspela uvrstiti v reprezentanco, bom rada nastopila." Boštjan Buč: "Upam sem na zmago, vendar je svoje naredila poškodba kolena, ki me pesti že ves mesec, za nameček pa sem staknil še hud prehlad. Vseeno sem z drugim mestom zelo zadovoljen, saj sem tudi s tem prispeval k vseekipni zmagi. Prepričan sem, da bom z nadaljevanjem treninga v pravi formi čez dober mesec, z njo pa bi lahko na evropskem prvenstvu dosegel izjemno uvrstitev." ■ VOS, jp Tenis Odližna sezona Roka in Diane Ob zaključku tekmovalne sezone je Teniška zveza Slovenije iz-vedla sklepna tekmovanja za najboljše po posameznih kategorijah, na katerih so nastopili tudi trije predstavniki ŠTK Velenje. Diana Nakič se je na koncu sezone v kategoriji do 12 let na slovenski ja-kostni lestvici uvrstila na 3. mesto in s tem tudi v državno reprezen-tanco v tej starostni kategoriji. Sijajen je bil letos Rok Bizjak, saj se je uvrstil v kar tri sklepne turnirje. Na obeh turnirjih do 12 let se je uvrstil v finale, na podlagi odličnih letošnjih rezultatov pa je na koncu na jakjostni lestvici do 12 let osvojil 1. mesto. Poleg tega je letos uspešno nastopal tudi v starostni kategoriji do 14 let, na ja-kostni lestvici za leto 2000 pa je pristal na 3. mesto, kar tudi zanj pomeni uvrstitev v državno reprezentanco v tej kategoriji. Kostanjev turnir STK Velenje in TRC Jezero sta ob zaključku sezone za rekreativce iz-vedla vsakoletni "kostanjev turnir." Moški in ženske so nastopili v posa-mični in ekipni konkurenci, organizator je poskrbel za bogate praktične nagrade, postregel pa je tudi s pečenim kostnjem in sladkim jabolčnikom. Turnir je bil seveda rekreativnega značaja, tekmovalci, udeleženci teniške šole in njihovi starši pa so uživali na pikniku. Uvrstitve - moški: 1. Robi Nadvežnik, 2. Jože Kolenc, 3. do 4. Zdenko Lah in Tomaž Turnšek; ženske: 1. Andreja Skok, 2. karolina Szabo, 3. do 4. Jana Dervarič in Zmaga Bratkovič; dvojice - glavni turnir: 1. Gaberšek - Trupej, 2. Bibianko - Brodnik; tolažilni turnir: 1. Špegel - Hribernik, 2. Šteharnik - Dujmovič. Tako so igrali (15:11) Gorenje: Lainšček, Tamše 3, Astafei 3, Gajšek, Kavaš 4, Fricelj, Plaskan 2, M. Oštir 3, B. Oštir 2, Sovič 2, Rozman 6, Povh, Gavriloski 2, Dubonossov. Prva SRL - ženske, 5. krog: Branik - Vegrad 19: 24 (9 : 15) Vegrad: Thdič, Koren, Jukič 1, Dešman, Topič 1, Perše, Rodič, Nojinovič 5, Notersberg, Kranjc 4, Ibralič, Stevanovič 6, Raukovič 7, Grudnik. Prva B SKL, 4. krog: Elektra - TEN Krško 81: 88 (39:49) Elektra: Brinovšek 4, Kovačevič, Rupreht, Rizman 6, Nuhanovič, Božič 25, Maličevič 2, Vugdalič 12, Šipura, Zupanc 8, Milič 10, Crešnik 14. Druga D0L - moški, 2. krog: Brezovica - Šoštanj Topolšica 3 : 1 Squash Smola Petre Vihar Na odprtem prvenstvu Nemčije v Nuernbergu, ki je štelo za svetovno in nemško jakostno lestvico, je nastopila tudi Petra Vihar, kot ena izmed štirih povabljenih igralk iz tujine. Najprej je za vstop med 16 najboljših s 3:0 premagala domačinko Monico HafTner, za uvrstitev med 8 najboljših pa je bila njena tekmica prav tako nemška igralka Katarina Witt. Petra je povedla z 1:0 (9:1), Nemka izenačila na 1:1 (7:9), v tretji igri pa je nemška igralka pri izidu 5:5 Petro že drugič udarila z lopaijem po glavi. Namesto, da bi jo dikvalificirali, so zamenjali sodnika, razplet pa je Vihaijevo precej zmedel in na koncu je bila s 3:2 boljša Wittova. Kljub temu bo Petra z novimi točkami na decembrski jakostni lestvici najboljših igralk sveta že precej pod 100. mestom. Petrine nastope na velikih mednarodnih turniijih seveda omejuje pomanjkanje denaija, zato je posebej vesela, da sta ji udeležbo v Nemčiji omogočila Mestna občina Velenje in župan Srečko Meh. ■ Smučarski skoki Kocnik uspešen v AP Na dveh preostalih tekmah za Alpski pokal je nastopil tudi Uroš Kočnik in osvojil 25. in 23. mesto. Na regijskem prvenstvu za pionirje do 12 let na Ljubnem ob Savinji je zmagal domačin Sašo Tadič, za njim pa so se zvrstili Velenjčani Ziga Urlep, Robert Hrgota in Igor Žižek. Smučarsko - skakalni klub še vedno vabi najmlajše, da se včlanijo, to pa lahko storijo vsak dan ob 18.00 pri brunarici pod velenjskimi skakalni-cami. Šahovske novice Uspešen začetek Igralci Saleškega šahovskega kluba so uspešno začeli letošnje tek-movanje v 2. slovenski ligi - vzhod. V prvem krogu so gostili šahiste iz Slovenske Bistrice in jih premagali z najvišjim možnim izidom 6:0. Nastopili so Drago Kristan, Milan Matko, Milan Goršek, Radiša Rajkovič, Andrej Novak in Sašo Brusnjak. V tej ligi letos nastopa le 8 najboljših moštev iz lanske sezone, ostale bodo igrale v 3. ligi. Sahisti SŠD velenje bodo v soboto v Zagoiju odigrali naslednja dva kroga proti Zagoiju in Trbovljam. MAndrej Novak Liga Šmartno 99 Najboliši RBM Bum Bar Letošnjo ligo malega nogometa so v Šmartnem ob Paki že sklenili. Zmagala je ekipa RBM Bum Bar, do petega mesta pa so se razvrstile ekipe Adsalute, Klub 81, Flamengo in Beni Dori. "Kralj" strelcev je bil Drago Lukner iz Kluba 81, najboljši vratar lige pa Žagar iz ekipe Beni Dori. UL.P. Kegljanje Polovičen uspeh V nadaljevanju kegljaškega prvenstva sta obe ekipi Šoštanja igrali na domačem kegljišču in iztržili le polovičen uspeh. Najprej so se v 2. kolu dekleta pomerila z ekipo Impola iz Slovenske Bistrice. Gostiteljice ! so bile do svojih nasprotnic neusmiljene ter jim zadale visok poraz. Rezultat srečanja 7:1 (2482:2367). Šoštanj: Mihaljev 411 (0), Lozič 425 (1), Premelč 424 (1), Prelog 423 (1), Drev 408 (1), Lesnik 391 (1). Po tekmi deklet so na steze stopili domači fantje in vrstniki iz Slovenj Gradca. Srečanje 4. kola je prineslo veliko razburljivosti in napetosti v posameznih dvobojih. Več sreče in znanja so prikazali gostje ter zasluženo slavili z 2:6 (5246:5364). Šoštanj: Fidej L. 883 (0), Arnuš 814 (0), Fidej S. 930 (1), Kramer 895 (1), Novak 862 (0), Petrovič 862 (0). Srečanje 3. kola pri ženskah in 5. Kola pri mošldh bo zaradi nastopa državnih prvakov na svetovnem klubskem prvenstvu na sporedu čez 14 dni. Dekleta bodo gostovala pri ekipi Korotana, fantje pa potujejo na težko srečanje v Lendavo k domači Nafti. ■ Namizni tenis Zmaga v gosteh V 4. krogu prvenstva v 1. državni namiznoteniški ligi so igralci ERE - Tempo gostovali v Gornji Radgoni in premagali ekipo Radgone s 6:4. Z novim parom točk so igralci velenjske ERE trenutno v vrhu razpredelni- ce. Po običaju je bil dvoboj dveh ekip, ki se borita za mesto v vrhu razpre-delnice najboljših slovenskih namiznoteniških ekip, trd in do konca negotov. Tokrat je zelo dobro zaigral Uroš Slatinšek, ki je premagal dva nasprotnika in zelo tesno izgubil s kitajskim igralcem, ki zastopa barve Radgončanov (tretji set je Uroš izgubil na 19). Dve posamični partiji je dobil Damir Atiković, eno Jure Slatinšek, uspešen pa je bil tudi par Uroš Slatinšek - Damir Atiković. Igralci ERE so se zmage s 6:4 lahko veselili šele po treh urah zagrizenega boja. | dk Strelski šport Veterani odlični Na prvem uradnem državnem veteranskem prvenstvu v Ljubljani so se med 80 udeleženci dobro odrezali tudi velenjski strelci. Ekipa Mroža je s 513 krogi osvojila 3. mesto za Kranjem in Hrastnikom (Žučko 181, TVebše 168, Rek 164). Med posarnezniki se je pri 60 - letnikih z 2. mestom in 181 krogi izkazal Franjo Žučko, v kategoriji do 70 let pa je Stane Rek s 164 krogi osvojil 5. mesto. ■ F.Ž. Lokostrelski klub Indiana Dve medalji na Češkem Člani LK Indiana iz Logarske doline so se v češkem Harachovu, v neposredni bližini smučarskih skakalnic in letalni-ce, udeležili zadnjega letošnjega 3D tekmovanja za evropski pokal. Ves čas tekmovanja je deževalo in pihalo, vseeno pa so osvojili dve medalji. Nova in zadnja letošnja preizkušnja jih čaka 6. novem-bra, ko bo na P6lzeli sklepni del letošnjega tekmovanja za pokal Camo. Uvrstitve: člani - samostrel: 2. Tomaž Praprotnik, 4. Stane Saksida, 5. Gorazd Grosek, 11. Robert Polc, 16. Boštjan Jakob, 17. Maks Janežič; lok compound: 1. Karli Gradišnik. Prva SNL, 10. krog: Rudar - Olimpija 0:1 (0 : 0) Rudar: Lalič, Balagič, Zemljič, Golob, Granič, Jermaniš, Podvinski (Križanič), Oblak, Lavrič, Vogrič (Grobelšek), Vidojevič. Strelec: 0:1- Kosič (71). Druga SNL, 11. krog: Esotech - Avtoplus Korte 2:0 (1:0) Esotech: Kališek, Mernik, Omeragič, Cugmas, Korun (Šarac), Repovž, Zlodej, Borštnar (Kovačič), Bauman, Mujakovič, Dragič (Sprečakovič). Strelca: 1:0- Mujakovič Bistrica - Usnjar 0 : 0 Usnjar: Čanič, Daničič, Softič, Oblak, Kočnik, Mir, Čepelnik, Novak, Pudgar (Mrkonjič), Sabanovič, Podgoršek (Markus). Prva SRL - moški, 5. krog: Gorenje - Termo 27 : 22 18 W vas OBVESCEVALEC 21. oktobra 1999 Po večeru Ijubezenske poezije Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje MLADINSKI ABONMA TUDI ZA ODRASLE Do prvih predstav bo še vedno možen vpis v Gledališki, Mladinski, Pikin in Super abonma. Zlasti opozarjajo na bo-gat program Mladinskega abonmaja, ki je ob isti ceni name-njen tudi odraslim. UUBEZENSKA PISMA Kot prva izmed letošnjih abonmajskih gledaliških predstav bo na vrsti gledališka predstava Giedališča Ptuj, ki se bo pred-stavili z dramo A.R. Gurneya: UUBEZENSKA PISMA. Delo je režiral Zvone Šedlbauer. Nastopata pa Bernarda Oman in Jožef Ropoša. Gre za pretresljivo zgodbo o ljubezni med moškim in žensko, ki si vse od otroških let pa tja do smrti pišeta pisma. Bernarda Oman in Jože Ropoša s to predstavo navdušujeta gledališke sla-dokusce, ki znajo uživati v subtilnem, vrhunskem igralstvu. Vstopnice za izven 2000 SIT Ponedeljek, 25.10., ob 19.30- Beli gledališki abonma, torek, 26. lO.ob 19.30 - Rumeni gledališki abonma. Predstave se bodo začenjale točno ob napovedani uri! PLES JE MOJA JOGA V sredo, 27. 10., ob 19.00, bo v dvorani doma kulture Velenje nastopil mojster indijskega klasičnega plesa Mr. Ujwal M. Bho-le. Predstavil bo indijsko klasično plesno izročilo, kulturo in samo tehniko indijskega plesa. Bhole prihaja iz Bombaya, kjer je red-ni učitelj in plesalec indijskega klasičnega plesa. Predstava je za Mladinski abonma in izven. Vstopnice 800 SIT! MOZART na Dunaju in TANGO v Cankarju V Kulturnemu centru Ivan Napotnik že sprejemajo prijave za ogled muzikala Mozart na Dunaju, ki bo dne 18.12. ter glasbe-no plesne predstave TANGO PASION v Cankarjevem domu v Ljubljani v ponedeljek, 8.11. Informacije tel. 8982 571(572). RABLJENA V0ZILA NA ZAL0GI: TIP LETNIK CENA Honda 1,4 GL 1988 529.200 SIT Suzuki Swift 1,3 GL 1993 800.000 SIT Suzuki Baleno 1,3 GL 3 D 1996 1.290.000 SIT Subaru Legacy 2.0 GL 1993 1.251.000 SIT Lada Samara 1300 S_1996 661.000SIT Informacije in prodaja: Fori d.o.o., Tel.: 063/897-0521, tel.: 0602/42-986 [ffff] 3BB1 FUL GAS akcijska komedija, Dolby Digital Režija: Brett Ratner Vlogi: Jackie Chan, Chris Tucker Dolžina: 98 minut Torek 19.10. ob 17.30 Sreda 20.10. ob 20.30 četrtek 21.10. ob 20.30 Ko se srečata najhitrejše noge vzhoda Lee, ki ga igra Jackie Chan in največji nakladač zahoda Carter, ki ga igra Chris Tucker, je odlična akcija, polna zabave, borilnih veščin in smeha, zagotovljena. LULU NA M0STU kriminalka, Dolby Digital Režija: Paul Auster Vlogi: Harvey Keitel, Mira Sorvino Dolžina: 103 minute Petek 22.10. ob 17.30 in 20.00 Sobota 23.10. 22.30 Nedelja 24.10. ob 20.00 lzzy je jazz saksofonist, ki se mu življenje obrne na glavo, ko ga pomotoma ustrelijo med njegovim nastopom v nekem klubu. Ko pride iz bolnice, naleti na truplo neznanca in mu vzame aktovko. V njej najde prtiček s telefonsko številko in škatlico s kamnom... KAJDOGAJA romantična komedija, Dolby Digital Režija: Doug Liman Vlogi: VVilliam Fichtner, Katie Holmes, Sarah Polley Dolžina: 106 minut Petek 22.10. ob 22.30 Sobota 23.10.17.30 in 20.00 Nedelja 24.10. ob 17.30 Ponedeljek 25.10. ob 20.00 Osemnajstletna Ronna s kolegico Claire obupano iščeta denar za najemnino, ker ji grozi prisilna izselitev. Zaletavi Britanec Simon s prijateljem Marcusom divja po cesti v noči, v kateri med obiskovanjem striptiz barov nista poznala nobenih zadržkov. Televizijska zvezdnika Adam in Zack se znajdeta v središču zasede, ki so jo policaji nastavili preprodajalcu mamil.... ONAJEPRAVA romantična komedija, Dolby Digital Režija: Robert lccove Vlogi: Freddie Prinze Jr., Anna Paquin, Kieran Culkin Dolžina: 106 minut Nedelja 24.10. ob 10.00 Predpremiera! Najpopularnejši frajer elitne srednje šole na Beverly Hills se za stavo s prijatelji odloči iz neuglednega dekleta narediti kraljico maturantskega plesa. Edino, česar ni predvideval je, da se nmimogrede zaljubi v svojo kreacijo. STUDIO 54 glasbena drama, Dolby Digital Režija: Mark Christopher Vlogl: Ryan Phillippe, Salma Hayek, Neve Campbell, Mike Myersn Dolžina: 89 minut T0REK, SREDA, ČETRTEK 26, 27, 28.10. ob 20.00 Predpremiera! V poznih sedemdesetih letih je na ulici 54 , v središču Manhattna, iz zapuščenega TV studia zrasla najbolj znana diskoteka vseh časov STUDI0 54. Klub je utelešal duh tistega časa, v katerem je disco glasba vladal radijskim valovom in je bila v njem razstavljena vsa dekadentnost in ekscetnost tistega časa - droge, glasba, slavne osebnosti in sproščenost pred aidsom. 0TR0ŠKA MATINEJA Sobota 23.10. ob 17.00 Nedelja 24.10. ob 17.00 BABE komedija, Dolby Soround. Cena vstopnice 400 SIT! Dve nagradi za obiskovalce ! Nezgode simpatičnega pujska, ki želi postati ovčarski pes. Filmski ciklus EVR0PA VRAČA UDAREC vsak torek in sredo v oktobru ob 19.00: (PRAZNOVANJE, ONSTRAN TIŠINE, ŽIVUENJE KOT GA SANJAJO ANGELI, MESENO POŽELENJE) Evropa se upira Hollywoodu in svet jo zasipa z nagradami. Dobri filmi prihajajo tudi iz Evrope. Tokrat iz Francije: MESENO POŽELENJ drama, dolby soround. Torek 26.10. ob 19.00 Sreda 27. 10.ob 19.00 Režija: Pedro Aldomovar Vloge: Francesca Neri, Angela Molina, Javier Bardem Dolžina: 101 minuta Film o ženskih nogah, umorih, občutkih krivde in mesenem poželenju. Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. I\li rezervacij vstopnic. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi zateden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure. Informacije in predprodaja vstopnic: 898 24 91 pol ure pred prvo predstavo in dalje. MESTNA OBCINA VELENJE Titov trg 1, 3320 Velenje, tel.: 063/ 871 -339, fax: 063/ 871 -306 0BVESTIL0 Mestna občina Velenje bo jutri, 22.10., v Uradnem listu RS objavila javni razpis z zbiranjem ponudb za prodajo treh gradbenih parcel, in sicer dveh v Obrtno industrijsko stanovanjski coni Stara vas in ene na Gorici. Ponudbe morajo biti predložene najkasneje do 5. novembra, isti dan bo tudi javno odpiranje ponudb v prostorih Mestne občine Velenje. CETRTEK, 21. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijskl nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja -športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poroćila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16 00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila, 17.00Zdravniški nasveti; 18.00 DJ nevvs; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 22. oktobra: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto motozveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 8.45 Klićemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 23. ofcfobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročiia; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poroćila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Sobotno popoldne na Radiu Velenje; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 24. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poroćila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvtomoto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Krčma pri Strašnih Jožetih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEĐEUEK, 25. oktobru: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko upravo Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 26. okfobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Ho-roskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Sloventje; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 27. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govori-mo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. STEHED RUS .8 MHz FM 88,9 MHiFM : f:* GOST d.o.t), gostsnstvo - turizem - tr-govina Kersaikova II, V«i«nj« V podjetju GOST d.o.o. zaposlimo več natakarjev in natakaric. Kandidat-i/-ke morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - izobrazba ustrezne smeri - natakar IV. ali V. stopnje - delovne izkušnje na področju strežbe - znanje slovenskega jezika. Kandidati naj pošljejo vloge na G0ST d.o.o., Kersnikova 11, Velenje. Informacije tudi na telefon: 063/855-402. Vse, ki so pretekli petek napolnili prostore velenjske knjižnice in galerije, sta obe besedni umetnici dobesedno prevzeli. Neža MAU-RER je predstavila najnovejšo antologijo pesmi za odrasle »Igra za življenje«, v kateri so zbrane vse tiste njene pesmi, ki govoryo o strasteh, o sreči, mukah, dvomih, vrtoglavicah, razočaranjih, porazih, nepotešenosti, strahu in veri in o vseh tistih nasprotujočih si stan-jih, ki rezultirajo iz resničnih doživetij. Njeno iskreno in neponarejeno po-ezijo je z blagimi zvoki violine spremljala vanja Sterle, ki se je iz-kazala tudi kot odlična interpet-ka na treh raz-ličnih instrumen-tih: violini, sintezajzerju in klavirju. Vanja STRLEeje predvsem prese-netila s svojo ne-konvencionalno, neposredno, jezi-kovo čisto in z močno čutnostjo obarvano poezijo, pri čemer se je izkazala za odlično recitarko last-nih verzov, kar je redkost pri večini poetov. Vanja doživlja Ijubezen kot sredstvo, preko katerega se človek najlepše učlovečuje in spo-znava samega sebe. Vsak verz je bil tako močno čustveno nabit, da so poslušalci zadrževali dih. Ob koncu so ob kozarčku pristne kapljice vsi obiskovalci prežive-li še drugi del večera v sproščenem pogovru z obema umetnicama in tako zaključili večer, ki bo vsem ostal še dolgo v lepem spominu. 21. oktobra 1999 OBVEŠČEVALEC W ilAS 19 mali OGLASI GIBANJE PREBIVALSTVA APARATI IN STROJI ZELO UGODNO PRODAM ŠTEDILNIK 4 + 2. Telefon 861-834 in 041-879-102. ŽAGO, CIRKULAR, domače izdelave, prodam. Telefon 871-571. INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovne in srednje šole. Telefon 868-479. KOLESA OTROŠKO GORSKO KOLO "Scot junior", dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 832-232. KUPIM KUPIMO RABLJENO SOBNO KOLO. Telefon 851-194. KUPIM DOBRO OHRANJENO SEDEŽNO garnituro, predsobo in pohištvo za dnevno sobo. Telefon 886-014. LOKALI NA ODLIČNI LOKACIJI V VELENJU oddam poslovni prostor 150 m2, z velikim parkirnim prostorom. Telefon 0609-619-242. OSTALO KK VELENJE VPISUJE V KOŠARKARSKO ŠOLO. Prijavite se lahko vsi! (Tudi tisti, ki nimate nobenega košarkarskega znanja.) Informacije 868-319 ali 041-518-907. POSESTI KUPIM HIŠO v Velenju, najraje na Gorici. Telefon 041-209-574. RAZNO PRODAM PRODAM KUHINJO s štedilnikom. Telefon 856-609. DNEVN0 0DDAM0 25 do 301 ostankov šolskih malic in kosil (pomije). Informacije po telefonu 861-501. OTROŠKI KOMBINEZON, št. 80, ugodno prodam. Telefon 870-318. JAB0LKA ZA STISKANJE, nabrana ali na drevesu, kupimo. Prodamo pa slivovo žganje. Telefon 863-234. ŠESTKOTNO VRTNO UTO, novo, KREVZEL irtstalacije s.p. VODOVOD, OGREVAN|E, P1J.N Aškprčeva 5d 3325 Šoštauj Tel.: 06:yS9-8t-85 Fax 0&VS9-S1-S60 VABI K SODELOVANJU 1 .VODJA OBJEKTOV STROJNIHINSTALACIJ (1 delavec) Pogoji -višja (VI. stopnja) strokovna izobrazba strojne smeri ali srednja (V. stopnja) -strokovnost in samostojnost pri delu -delozljudmi -vozniški izpit B kategorije 2. M0NTER OGREVANJA (2 delavca) Pogoji -strokovna izobrazba (IV. stopnja) -samostojnostpridelu -vozniški izpit B kategorije 3. M0NTER V0D0V0DA (1 delavec) Pogoji -stokovna izobrazba (IV. stopnja) -samostojnostpri delu -vozniškiizpitBkategorije Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s preizkusnim delom 60 oziroma 30 dni. Prošnje s predstavitvijo pošljete na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. nu od 11 oktobra dc 17, okMra 1999 povprećne dnevne koncenti cije S02, izmerjene v avtomatskih merllnih postajati (AMP) na območju ' Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno on Paki, niso Ipresegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBĆINA VELENJE URAĐ 2A OKOUEIN PBOSTOR MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACUE S02 od 11. oktobra do 17. oktobra 1999 r s L................... 1 1 _ 1 ii" i LJ | a 1 1 - i Ui rl L _ 1 1 .JjlAfib,.. IILfk.M. SOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKAGORA VELENJE VEUKIVRH ŠKALE [□11.10. 312.10. 013.10. 814.10. [D1S. 10. 116.10. 117.10. prodam. Telefon 893-210. ŠTIRIZIMSKE GUME SEMPERIT 145x13, prodam. Telefon 0609-637-882. KRITINO, SALONITKO, prodam. Telefon 854-926. ULAŽAN HLVSKI GNOJ, listnati, prodam. Telefon 890-214. MAČEHE PRODAM. Telefon 893-071. ZELJE ZA 0ZIMNIC0, prodamo. Telefon 888-603. STORITVE NUDIMO DOPOLDANSKO VARSTVO otroka na vašem domu. Telefon 041 -404-733. ŠTUDENTKA VARUJE OTROKE 3 x tedensko. Telefon 865-773. NUDIM POMOČ pri raznovrstnih gospodinjskih opravilih. Telefon 868-795. STANOVANJA V VELENJU ODDAM STANOVANJE V NAJEM. Telefon 063-858-022. ŠTUDENTKA NAJAME garsonjero ali manjše stanovanje v bloku, do 20.000 SIT. Telefon 041-80-80-37. V VELENJU IŠČEM opremljeno garsonjero. Šifra "Mare." V VELENJU KUPIM garsonjero ali manjše stanovanje. Telefon 875-513, do 13. ure. TRISOBNO STANOVANJE NA FOITOV110, prodam. Telefon 041-423-851. KUPUJEM STANOVANJE do 55 m2, brez posrednikov. Telefon 874-032 po 20. uri. VOZILA MOPED AVTOMATIC, letnik 86, prodam. Telefon 041-577-240. RABLJEN AVTO od letnika 88 dalje kupim, lahko je karamboliran ali v okvari. Telefon 041-672-374. JUG0 55, letnik 89 z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. Telefon 041-829-623. OSEBNI AVTO TRABANT in dve letni gumi 155/13, prodam. Telefon 893-871. FORD FIESTO, letnik 91, Dežuma pogrebna služba PUR pokopališče Podkraj: Telefon: 063/865-866, 0609/640-208, 0609/620-128. AUZEUTE 11 f\; PRODATl-KUPm aLr* DELNICE? KHffiWfOSIIfIiM STO) Pokličite in obiščite nas v poslovalnicah: Velenje; Foitova 2. tel.: 0G3/870-070 Celje; Cesta 14. dhrizije 14. tel.: 486-086 Siovenj gradec; Ozka ulica 4, tel.: 0602/511-161 Veselimo se sodelovanja z vami. Vemo, da si želite prodati in kupiti nepremičnino. Izkoristite seznam potencialnih kupcev in prodajalcev v naši evidenci. Kličite kadarkoli! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice VIDE ŽELEZNIK 11.6.1919- 8.10.1999 iz Malega Vrha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala še dr. Stuparju, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornici gospe Zdenki in pogrebcem. VSINJENI prevoženih 77.000 km, prodam. Telefon 041-547-526. INVALIDSKI MOTOR, TOMOS AVTOMATIC, 3 kolesni, prodamo. Telefon 869-306. ŽIVALI TELIČKO ZA NADALJNO REJO, PRODAM. Telefon 881-778. OVNA JSR, rodovniškega, prodam za pleme ali zakol. Telefon 041-264-638. PIŠČANCE 2 kg, prodajamo. Telefon 885-116. PRODAM PUJSKE težke od 20. do 30 kg. Telefon 885-570. DVA BIKA, težka po 500 kg, prodam. Telefon 728-560. PODARIMO DVA PSA, stara tri mesece, majhne rasti. Telefon 886-006. DVE BREJI KRAVI, mladi, sivki, prodamo. Telefon 893-458. PUJSKE, težke 25 do 35 kg, prodam po 320 SIT/kg. Telefon 881-764. ČIVAVE, kratkodlake, cepljene, prodam. Telefon 063-844-068. BIKCA, SIMENTALCA, težkega 170 kg, prodam. Telefon 778-523. DVE MLADI BREJI KRAVI, sivki, prodamo. Telefon 893-458. RODVVAILERJA MLADIČA, starega 6 tednov, prodam. Telefon 063-881-147. KA-PIS, d.o.o., Novo Celje 8,3301 Petrovče (uvoznik in distibuter elektro kablov) Za nedotočen čas zaposlimo: Računovodjo Pogoji: viSja ali visoka šola ustrezne smeri in veliko delovnih izkušenj Interesenti se prijavite za osebni razgovor na tel.: 063/ 71 31 00. male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. m: 898 17 51 Upravna enota Velenje Matilda Zavšek, roj. 1909, Celje, Jurčičeva c. št. 6; Franc Rednak, roj. 1922, Paški Kozjakšt. 39; Henrik Kobolt, roj. 1923, Meža št. 154/b, Dravograd; Neža Konovšek, roj. 1920, Lokovica št. 61; Marija Imperi, roj. 1919, Florjanšt. 217. Upravna enota Žalec Poroke: Miran Vaš, Kasaze 23 in Andrejka Karnovšek, Kasaze; Vasja Rajh, Prebold in Alenka Orešnik, Šempeter v Sav. dolini. Ivan Čulk, star 84 let, Tabor 59; Djudjo Petković, star 45 let, Liboje 54/a; Pavlina Jošt, stara 77 let, Petrovče 275; Franc Caglič, star 78 let, Žalec, Šprajčeva ul. 5. DEZURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko poklićlte SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je po-trebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoć. Pogovore na tej številki snemamo. Za informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežumo službo pa na 8995-445. Zdravniki: Četrtek, 21. oktobra - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Rus, nočni dr. Kočevar in dr. Lovrec-Veternik Petek, 22. oktobra - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Pirtovšek, nočni dr. Puvalič in dr. Budnjo Sobota, 23. oktobra - dežurni dr. Stravnik in dr, Blatnik Nedelja, 24. oktobra - dežurni dr. Stravnik in dr. Blatnik Ponedeljek, 25. oktobra - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Grošelj in dr. Gusič Torek, 26. oktobra - dopoldan dr. Budnjo, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Lazar in dr. Friškovec Sreda, 27. oktobra - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: 23. oktobra in 24. oktobra - dr. Aleksander Uršič, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Lekarna v Veienju: Dežuma služba je organizirana ne-prekinjeno. Tel.: 898-18-80. Od 22oktobra do 29 oktobra - Ivo Zagožen, dr. vet. med., mobitel 0609/633-677. Smrf in slm odbliinjili \itt najhnjsi (d limenli Mcdn in uilosii... PE VRTNARSTVO POGREBNA SLUŽBA Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskocimo na pomoč in poskrpimo za vse potrebno pri organizačij pogreba. Pogoje plačila dogovarjamo posebej. POGREBNfl SIUZBA PUP, POKOPALIŠČE PODKRAJ 063/865-866,0609/640-208,0609/620-128 ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 56. letu po kratki a zahrbtni bolezni sklenil naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric in boter HERMAN ZAVERŠNIK iz Primorske 5 v Šoštanju Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo solzne se oči! Za izkazano sožalje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem. Zahvala velja tudi gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem, govorniku, godbi Zaija, Andreju za odigrano Tišino, kolektivoma ESOTECH in Gorenje ter vsem, ki so darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivu TEŠ za izkazano pomoč. Zalujoči: Žena Hiida, otroci Leon, Marko, Vesna z družinami ter ostali sorodniki Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame NEŽKE KONOVŠEK 8.1.1920-14.10.1999 Smrt se je izlila v hledo obiičje pogied je zaplaval v neznani pokoj ni več trpljenja, ne bolečine življenje je trudno končalo svoj boj. (Simon Gregorčičj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih s toplo besedo in pomočjo stali ob strani in darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Stupaiju, patronažnima sestrama Slavici in Dragici, Centru za socialno delo, g. Kvartiču za opravljen obred, govornikom, pevcem, sodelavcem GORENJE Vzdrževanje, KS Lokovica in pogrebni službi USAR. Zalujoči: sinova Ivan in Alojz z družinama Mladi za lepši dan starejših i ! Naj osebnost leta 1999 Veliki No, kar pridni ste bili. Za prvič. V pre-teklih letih smo spoznali, da so so začetki MV đ^k liSv vedno nekoliko skromnejši, potem pa vne- ' g§ I: ® Iff *' *" ma za sodelovanje iz številke v številko ra- - ft. S M? ste in tudi tokrat, smo prepričani, bo tako. Bolj, ko se bliža zaključek akcije, več vas je, ki ste pripravljeni sodelovati. Za tiste, ki ne veste, za kaj gre: z vašo pomočjo izbiramo naj ru Šfijo ^BS^ osebnost leta 1999 na območju, kjer prebiramo ~ - | H / 1 Naš čas. ^ Največ med vami se vas za sodelova-nje odloči po tem, ko že objavimo ime- »*» na tistih, na katere najpogosteje stavite. đ1 ^ Te bomo objavili po končanem tretjem M %£, krogu. jr m » Najpomembnejša NOVOST le- 's? M tošnjega izbora je, da sprejemamo sa- ^^^ mo "aktualne" kupone, ali drugače: z današnjo novo številko Našega časa in objavo novega kupona s številko 2, prejšnji, označen s številko 1, ne pride več v poštev! Pred tednom dni smo obljubili NAGRADE ZA SODELOVANJE in na to nismo po-zabili, čeprav danes imena nagrajencev iz prvega kroga, še ne moremo objaviti. Razlog je preprost: v Uredništvu Našega časa bomo žrebanje po 1. krogu izvedli danes. Imena prvih petih nagrajencev bodo tako objavljeni v prihodnji številki, spomnimo pa naj, da bodo prejeli Zaleščanske portrete. Med tistimi, ki boste sodelovali v 2. krogu (ta teden), bomo tudi IZŽREBALI PET NAGRAJENCEV. Nagradili jih bodo: Biro Bit, Teharska 24, Celje (telefon 063 425 610) prispeva tehnični kalkulator; Gostišče-prenočišče Kozlevčar, Bevče 19 (telefon 063 861 250) kosilo za dve osebi; Foto ZOOM, Nakupni center Velenje, Kidričeva 2b (telefon: 063 861 388) namizno uro; dve nagradi - Zaleščanski portreti pa Naš čas, Velenje, Foi-tova 10 (telefon: 898 17 50). Morda boste med izžrebanimi prav vi. Seveda pa velja - dvajset izžrebanih bo čisto ob koncu akcije nagrajenih z lepimi na-gradami. O njih več kdaj kasneje. Kupone in na njih vaše predloge za naj osebnost leta 1999 pošljite na naslov: Ured-ništvo Našega časa, Foitova 10, 3320 Velenje. Pred vhodom v naše prostore pa imamo tudi predalček, kjer jih prav tako lahko oddate. fri"' iff'i nt i i ■ mininf inruB GLASUJEM ZA:.............................................................. f!?||| 0BRAZL0ŽITEV:............................................................. M0J NASL0V:................................................................ mmmmmmmm Veselili so se pridelkov Nestrpno so krajani Škal in Hrastovca čakali minulo nedeljsko popoldne, ko je v kraju spet oživela prireditev - poimenovali so jo Vese-la jesen. Tokratna je bila menda že osma, njena posebnost pa je v tem, da krajani drug drugemu pokažejo, kdo je na njivi ali v vrtu pridelal večji ali debelejši krompir, korenje, bučo, peso, ja-bolko, hruško, kutino, kivi (da tudi nekaj več kot sto kivijev je zraslo pri eni izmed domačij)... V nedeljo ni bilo rekordnih pridelkov, toda vseeno je bilo ob brunarici ob športnem igrišču veselo. Zadišalo je tudi po pečenem kostanju, oglasila se je harmonika. Preživeli so prijetno popoldne ter za nekaj ur pozabili na vsakodnev-ne skrbi. Tiste, ki so dobro gnojili, je v imenu KS Škale - njen predsednik Herman Arlič nagradil s čokolado, druge, ki najbolj, pa z buteljkami. ■ vos Zbornik velenjskih osnovnošolcev Velenje - moje mesto Na velenjski OŠ Gustava Šili-ha so v ponedeljek popoldne pripravili prijeten kulturni program, ki so ga popestrili s predvajanjem diapozitivov o Velenju. Učenke te šole so prebirale literarne prispevke, zbrane v posebnem zborniku z naslovom "Velenje - moje mesto". Z njim so velenjski osnovnošolci na svoj način prispevali k praznovanju 40 letnice občine. Glasilo sta uredili učiteljici OŠ Gustava Šiliha Biserka Hrnčič in Urška Skvarč, ki sta tudi pripravili kulturni pro-gram. In kako je glasilo nasta-lo? O tem nam je Biserka Hrnčič povedala: "Ravnatelji so sklenili, da bo vsaka osnov-na šola v MO Velenje na svoj način obeležila 40 letnico so-dobnega mesta. Šole smo si delo razporedile, v vseh pro-jektih pa sodelujejo učenci vseh šol. Mi smo se odločili za literarno področje. Junija smo V zborniku literarnih besedil so velenjski osnovnošolci zapi-sali veliko lepih misli o svojem mestu, predstavile pa so jih učenke OŠ Gustava Šiliha. Ob koncu so najboljšim avtorjem razdelili knjižne nagrade. objavili razpis, iz prispelih li-terarnih prispevkov je nastalo glasilo, ki ga je naša učenka Jana Flego tudi likovno opre-mila. Vsa besedila so vezana na mesto, predstavljamo pa zelo različne literarne zvrsti." Najboljše mlade avtorje so ob koncu nagradili s knjižno na-grado, mentorjem, učiteljem in učencem, ki so se predsta-vitve udeležili, pa je spregovo-ril tudi župan Srečko Meh. ■ bš Srečanje starejših krajanov KS Lokovica dan najbolj oblegan prav Focus, avto leta Evrope 1999, z zani-manjem so se popeljali tudi s terenskim vozilom Explorer, pozornost pa sta seveda pri-tegnili še Fordovi mački -športna Puma in prestižni Co-ugar. Družine pa so se najbolj navduševale nad eno prosto-rnim Galaxyem. V Ljubljano, na sedež generalnega uvozni-ka Fordovih avtomobilov, so poslali približno 100 kuponov voznikov, ki so opravili testno vožnjo, za žrebanje osrednje nagrade - avtomobila Focus. K kratkemu sporočilu Forda Pričakujete več? Ferdinand Krbavac dodaja še brezplačne preventivne preglede vozil za prihajajoči čas ter napovedu-je, da bo v prihodnje kakovost storitev - od prodaje novih av-tomobilom, nakupa rezervnih delov do servisnih storitev, av-tokleparskih in avtoličarskih del - z razširitvijo obstoječih objektov še bolj prepoznavna. ■ Tp Lokovica, 17. oktobra - Že 18. zapored so krajevna organizacija RK Lokovica, tamkajšnja krajevna skupnost in Društvo prijateljev mladine pripravili srečanje sta-rejših krajanov, starih več kot 60 let. Od 130 se jih je približno 60 odzvalo njihove-mu vabilu in preživelo prijetno popoldne v dvorani lokoviškega doma krajanov. Zanj so poskrbeli predvsem mladi kra-ja, in sicer s toplo besedo, z nasmehom, ki obogati in z glasbo, ki prežene skrbi. Pri tem so sodelovali tudi člani domačega moškega pevskega zbora. Ob koncu kul-turnega programa so se lahko še zavrteli ob zvokih ansambla Lokoviški fantje. Ob tej priložnosti so organizatoiji po-sebno pozornost namenili najstarejšima krajanoma - 91-letni Tereziji Drev, 92 -letnemu Janku Hermanu pa bodo šopek izročili na domu. g Tp Starejši krajani so pozornosti mlajših vedno veseli. Ford Krbavac iz Rečice ob Paki Dobro obiskan odprtih vrat Šmartno ob Paki, 16. in 17. oktobra - Ne po naključju so pri Ford Krbavac iz Rečice ob Paki na široko odprli vrata svojega salona in delavnice. Kot pooblaščeni trgovec in serviser Fordovih avtomobilov za Savinjsko - šaleško regijo so v mesecu Focusa želeli čim širši javnosti pokazati ves pro- gram, predvsem pa opozoriti na novosti, s katerimi se pred-stavlja ta proizvajalec avtomo-bilov na slovenskem tržišču. Kot je povedal direktor pod-jetja Ferdinand Krbavac, so bili nad obiskom ob dnevu od-prtih vrat prijetno prese-nečeni. Med obiskovalci in vozniki testnih voženj je bil Fordova vozila so pritegnila pozornost obiskovalcev Največje buče so zrasle pri Sitarjevih, Glinškovih, Rotovnikovih in Oblakovih, ki so se ponosno postavili za svoj pridelek.