33. številka.
ütsrogßftia listne — C®!o leto . . KI2-— «M feta . , ,	, 6 —
Seta , ,	, 3—
Mesečno. . .	„ 120
Ism&j Avsirife:--—
Odo leto . .	„ 15 —
S^ssamosa« ižsvilk®
•«- H0 vinarjev. -
%
Posamezna številka stane 20 v.
Maribor, dne 26« aprila 1918
Iretnik X.
BS« H'iniirn'Bflr-
Inserat! ali oznanil»
se računajo po 18 ođ čredne petitvrste: večkratnih oznanilih '
— popust —
„Straža“ izhaja v po» del jek in petek popot^Mk
Rokopisi se ne vračaj«!
W&#én$Btv*s te upravntätvo - Maribor ölte®. S. Telefon St. 113.
Neodvisen političen Usi za slovensko ljudstvo. I
Z uredništvom se more gov«# vsak dan od 11.—11. ure dopata
Poglavja o veleizdaji in
patriotizmu.
Nemški in nem ^ u farsi: i časniki venomer tulijo in krulijo proti slovenskim „veleizdajalcem.“ „Star j ere“ ne more nikdar dovolj na široko razkreni ti svojih ust, ko kriči proti zavednim Slovencem:: veleizdajalcu ! In protestjantovskn-vsenemiška „Morburger Zeitung“ se trudi svoj avstrijs n patriotizem dokazati •s tem, da Jugoslovanom očita veleizdajo. Drugega dokaza za svoje avlstrbsto domoljubje tako ne more prinesti. 'Tudi „Grazer TagMatt“' kakor razjarjeni petelin naskakuje našo jugoslovansko politiko kot protiavstrijsko. Kajpada tudi brumna graška, tetka | kjer so trpeli tedne in mesece. Nemci, ki so v ozna- \ ponosno capljajo nemšjko-liberaln’ gospodje v gospo-„Tagespost“ ne sme Slovencem odreči svojega domo- ! čeni resoluciji jasno nastopili proti osebi presviltjle- j ski zbornici. Dne 23. aprila so načelstva a rfavovorhe
j resolucijo, v kateri so hoteli graški j>ruso!ili nasto-j piti celo proti osebi vladarjem. Graška „Tagespost“ i od sobote, dne 20. aprila, milo toži, da je moral c. j kr. državni pravdnik te nemške patriote prijeti po § 03 in jim zapleniti dotično resolucijo radi zločina, r a z ž a [I j e n j a V e 1 'i č ai n s it vt a „T ages-pošta“ pripominja, da je državno pravdništvo nape-rilo proti vsenemškim patriotom samo. objektivno in i ne subjektivno postopanje. Vprašamo višje e. kr. državno pravdništvo v Gradiču :
Zakaj so ne meri tukaj z enako moro J Sloven-
je ravnanje napram državi določevali, po tem, od nomškonacionalne stranke slovesno proglašenem načelu, potem o avstrijskem patrio,izmu v .m-ih kraiih \:e bi bilo isledu. Dosedanu vlat ni sistem v Avstriji namreč priznava Nemcem m Madžarom prvenstva in vlndstvo, Slovanom pa. rojstvo m hlapce..tvo Kje je torej doma nesebično avstrijsko domoljubje, ali mel nemškimi zagrizenei ali med zapostavljenimi Slovenci. Kje so veleizdajalci?
Za Gradcem, za Fiirstenfeluom, za I. auge n lifts' nom, za Kraftom in mariborskim Mravlaggom (ki je
ce, katerim niste mogli dokazati ne trohice, kar bi j že na shodu v St. liju razlagal vsenemški evangelij jm (spravljalo v navskrižje s § 68 in sorodnimi par | o avstrijski državi in Nemcih), bodo gotovo prišli še [ ragra.i, se je gonilo kot romarje okoli, metalo v ječe, Studi mnogi, mnogi drugi. Za vsenemšk'mi hujskači
1 j u b n o-m a t e r i n sk e g a blagoslova ter ns(s škropi z natolcevanjem in očrnjevanjem- •
Slovenci smo mirno prenašali te očitke. Lela 1914 so nas preganjali, pretepali in Ijjali v ječe. Pri
j ga cesarja, pa se še brezskrbno gibljejo doma in še j lanko .naprej hujskajo in rujejo, kolikor jim drago \ Dokazov in suhih dejstev, ki govorijo, da se je j med Nemci pojavila močna in vedno bolj naraščajoča
aodnijski preiskavi pa niso našli ha nas niti pege j struja, katera zavzema zoper državo, zoper Habsbur-
j Žane in zoper našega cesar j ä stališče, ki ga ne more I odobravati noben domoljubni Avstrijec, jo dovoli in j množijo se vsak dan. Nemški trg Fürstenleid na Sre-j dnjem Štajerskem je sklenil, da priredi koncem apri-I la „Karlov teden“ v korist fonda za oslepele vojake. V.sl cd zadnjih dogodkov na Dunaju pa so fiirstenfeld-fjfci Nemci dne 18. t. m. sklenili, da odpovejo Karlov teden in da hode pobirali raje ,za nemška napadalna društva Südmark in iSchuI verein, Alt niso ti nemški zagrizenei v resnici patrioti?
I Dokaz, da imamo v Avstriji opraviti med Nera-
in sence kakšne veleizdaje. Ravno takrat, ko so naši narodni mučeniki največ in najhujše trpeli vslednesramne in podle nemšflconajeionalino gonje, so naši slovenski polki' na bojiščih najsijajnejše izkazoval slovensko zvestobo do cesarja in do države Ce pa mi sedat od države -zahtevamo, naj bo mati tudi proti 'Slovencem, ki so ji svojo ljubezen in vdanost dokazati s' potoki krvi, to vendar ni protin,vstrijsko ali veleizdajalsko. T,o smo zahtevali in to bomo zaide vaji. dokler ne dosežemo svojih ciljev.
Toda med Nemci prihajaj' na površje močna struja.., ki zavzema zoper državo in -njenega vladarja stališče, kakršnega Slovenci nikdar niso zavzeli. Ker ! ci z ljudmi, ki poznajo samo „zvestobo na odpoved“, je pisal cesar Karel znano, za mir posredujoče pi«- \ sta nam tudi poslanca Langenhan in Kraft. Langem mo svojemu svaku princu Sikstu Parmskemu in ker je j ban je dne 15. aprila, Kakor smo že poročali v pon-grof Czernin moral iti, grozijo ti ljudje celo z burjo. f deljkovi „Straži“, govoril o „popolnoma temnem raz-Se'daj smatrajo, 'da je ugoden trenotek, da javno od- \ logu“, ki je povzročil Czerniiiov padec, nastopal je
krijejo svoje srce — za Hohenzollernoe. Neprestano so iskali vzroka za nastop proti Habsburžanom Tn sedanji politični položaj smatrajo za primernega, da dajo diiška svoji ljubezni in srčnemu nagnjenju za pruske Hohenzollernce.
V Gradcu so nemška društva, skupno skovala. ? razmerje do nemškega naroda. Ce bi mi Slovenci svo-
m srednje stranke imela dabše posvetovanja. Sklenili so, da. zahtevajo od predsednika zbornice, princa Windiscngnätza, da mora sklicati gosposko zbornico za prikopajo soboto k posvetovalnju o politični situaciji, Hi je nastala vsled odjsitopa grofa Czerni-na. Nemški plemiči grozijo, 'da če princ Windisoh-grätz ne bo ugodil njih želji, bosta obe skupini stopili pred javnost s „primerno izjavo.“ To dokazuje, kako je tudi med plavokrvnimi avstrijskimi Nemci zavladal nemški nacionalizem in nemškonacionalna zagrizenost. Ti gospodje ne najdejo besede, da bi pohvalili mirovaio stremljenje našjega plemenitega cesarja, njim je samo pri srcu poglobitev zavezniške politike napram Nemčiji. Nadalje “zahtevajo TT~remš-" krasni ia. zgledni avstrijski j ki gospodje, da se morajo v bodoče vsa državna pod-
Ì vzetja vršiti v okviru konstitucije. To se pravi z drugimi besedami: Cesar naj ne ponovi več svo tli mirovnik poskusov, ako tega ne odobrijo od Nemcev in Madžarov komandiram ministri. Ta izjava se <e s-pre eia skoro enoglasno Same" dr. pl. Wit,tek in baron Engel sta, glasovala proti. Dunajski župan dr. Weisskirchner in bivši minister pl. Leeth pa sla prišla ,,prepozno.“ Ulstavoverna stranka je sprejela e-nako resolucijo celo — soglasno.
To so samo odlomki dogodkov v nemškem taboru: ki jasno pričajo, kak duh je zavel med raznp-i me viski m i nemškem aciona.l n i mi strankami.
To si je treba dobro zapomniti, ko bodo nemš-
proti „temnim dogodkom“, proti „neodgovornim činiteljem.“ Vsak poštenočuteč Avstrijec dobro ve, kam merijo te besede. In poslanec mesta Meran, Kraft, j je grozil, „da si' mora nemški narod urediti svoje j razmerje do države tako, kakor ureja država svoje
vrani
LISTEK.
Domsča zgodovina im
ljudska vzgoja»
Nova doba naznanja vsepovsod svoj nastop — .z velikimi bolečinami sicer, a nevzdržno. Por a, a jo se nove potrebe, odpirajo novi vidiki, pokajo stari obroči, kakor prazne očesne luknje v mrtvaški lobanji zijajo v nas prejšnji in po vojni povzročeni nedostatku
Pod strabovi-timi udarci svetovne vojne katastrofe se je posebno jasno pokazalo, koliko je vredna e 1 a s t ii c i te t a m i |š 1 j e n j h i n 'žilave s t vol je, V polgem obsegu se dejstvuje psihološki zakon, da pred dejanjem gre spoznanje. Slepec na podu je vse „praktično“ delovanje brez zadostnega umskega spoznanja. Ves sedanji duševni pokret med narodi kaže zlasti, kolikega pomena je spoznavanje zgodovine. Nikakor ni zgodovina samo za to, da z mičnimi histerijami pase našo radovednost ali obtežb je, naš spomin, z mrtvimi imeni in letnicami, marveč za poedinca in narod je velikega vzgojevalnega pomena.
Demokratična misel je zavela tudi kakor svež veter ro znanstvu, zlasti še zgodovinskem. pV dobi, ko ljudske mase niso več 1« pasivni element., marveč državotvorni činitelj, tudi zgodovina ne • tiči več v aktih pretkani,, diplomatov in v blestečih palačah na-
vanje zgodovine ni le lasi i. i. udeOdgenlne aristokracije, marveč historična zavest mora. prešiniti tudi najširje sloje. Kar, je za posameznika zavest in spomin, to je za celotne narode njih zgodovina. Vsak narod ima svojo zgodovino, kakor ima vsak narod svojo preteklost. Četudi narod v svoji zgodovini ne more pokazati mogočnih kraljev, ki so morda, svet strahovali in ne svoje moči nad drugimi narodi, je že to veliko, če iz svoje zgodovine dobi živo z a-V e za
cijalnih, kulturnih vprašanjih. Vedno Še velja izrek starega Cicerona: zgodovinarje luč resnice, učiteljica življenja.
Neprecenljivo veljavo ima zgodovinska snov za vzgojo resne, žilave volje. Ob zgodovinskih spominih je Grk in Rimljan likal svojo mladino in Če pogledamo v sv. pismo, ali ni pred vsem historična metoda, po kateri se naj večnoveljavne ideje vcepljajo v mlada srca? „Dela očetov“ je pripovedoval Izraelec
st. da fee mu je stoletja delala, krivica'in da je- Ì svojemu potomfetvu in oznanjevanje evangelija se je svojo.1 dolgo in zvesto službo v korist tujcu žel le \ Ov. početka vezalo na dejanja, torej na zgodovin-'nehvaležnost°in zaničevanje. Že ta zavest, ki,jo obu- i ske dogodke. Prvi oznanjevalci: Peter,- Stefan, Fa-ja v srcu ljudstva zgodovina, je neprecenljive vred- I vel predstavljajo ljudstvu v markantnih potezah nje-nosti in prvi pogoj, da se narodi,izvije iz sužrtjega ’	J	*• ’
za
oložaja. Politična svoboda brez zgodovinske zavesti je nemogoča, nima opore v ljudstvu in ne more biti trajna.	-
Zgodovinski pouk	dalje ljudstvu estet-
sko izobrazbo, budi in žlahtni umetniški čut. Domača zgodovina usposablja ljudstvo, da zna ceniti dela svojih dedov, svoje starine, da iz svojega proizvaja okusne oblike pri obleki, pri stavbah,^ pri hišni o-, pravi, v vsem svojem žit ju in bitju. Vandalsko razdiranje in pobijanje starinsko-umetniškilh predmetov je najslabše znamenje ljudske nekulturnosti.
■V vzgojevhlnem oziru je zgodovina nenatiomest-Tivo sredstvo vzgo'e za jmsgmeznika in za ljudstvo. Vpogled v zgodovinski razvoj Mrl ‘ človeku in narodu obzorje, razrešuje uganko sedanjosti, svari pred u-sodnimi pogreški, kože nazorno vzroke, ki upropaš-čajo narode. Ne zunanji udarci, marveč znotranja
' in
ga zgodovino in ga hočejo po tej poti pridobiti Kristusov evangelij.
V resnici, mogočni vtisek napravi na človeka toki človeške zgodovine. S starim grškim filozofom nam zgodovina kliče v zavest znani stavek:	pants
rhei, vse beži, vse se spreminja, „stalna na tem svetu le sprememba je“, da govorimo s Preradovičem. A zgodovina nam kaže, da se skozi to deročo reko večnihi sprememb vendar vleče zlata žila trajnih' vrednot in vsak Človek more in mora k tej zlati žili priložiti vsaj majhno zrnce svojega dela in truda.
Slavni Newton je zgrabil nekdaj rokovet pokošene trave in vzkliknil:	ta trava mi spričuje, d a
je Bog. Slično je slavni Linne, ki je tako izvrstno poznaval zatone, ki vladajo v rastliinaVrii, priznal, da je ridel v rastlinstvu iti mimo nekoga noske n č n o modrog -a in v s e m o g Ò č n e g A.
Tako tudi zgodovinar, ko . ima pred svojimi očmi celokupen tok .človeške povestnice. nekam čuti u-
roriov in grofov, marveč stona med ljudstvo do zad- j /miloba konlje narodom grob. iZmisel za z godovi:.	..	.	,
nje kmetske in delavske koče. Zato pa tudi pozna- { varuje pred enostransko ideologijo v političnih, so- S tri ponje žilo višjega razuma, la po svojih nédouronife
komir innaitoi in nemškutarski hinavci zopet prišli z •Silk1* o -jugoslovanskem veleizdajaiStyu. Slovenec je avstrijski domoljub z dejanjem in trpljenjem, nemški pa le tako dolgo, dokler mu Avstrija ščiti hn^ptfavlja njegove predpravice in ponemčevanje Skuhanov. Ko se pa Avstrija začenja spominjali, da ni nemška in ni madžajrska država, ampak država narodov, ki mora biti enakopcavlčna do vseh narodov in da ni šemo privesek kake tuje države, da ima svoj lastni namen in svoje dolžnosti do lastnih državljanov, s* že med nemškonaeionaJnimi in všenemš-kimi zagrize nei krha avstrijski patriotizem in izjavlja se vsenemška. iredenta, ki bi rada Avstrijo pretvorila v nemško zvezno državo. Dogodki zadnjega basa dokazujejo, kaj smo zlasti Jugoslovani za Avstrijo in da smo Jugoslovani za državo Habsburžanov eminentno drža vooh ra n j n joči nared.
Kakšne pravice imajo obmejni Slovene!.’
m. ìli V BI. g.. 2S. aprila 1518:
Iz ust nemških nacionalcev in tudi takozvanih »«nŠMh krščanskih socialeev slišimo večkrat m tuđi l^hovi listi to opetovano povdarjajo: Kaj se vendar EM oven ei v Asiriji toliko pritožujejo, saj se jim dobro godi, saj imajo svoje pravice, saj jim te nihče ne krati? To je samo hujskanje, ako trdijo nekateri Slovenci, da niso z drugimi narodi v Avstriji enakopravni. Agitacija za jugoslovansko deklaracijo je sam „humbug.“' Posdejmo si dve župniji na slovensko-nemški meji in videli bomo, kakšne pravitee imajo Slovenci in Nemci.
Te dve župniji sta C mu rak v sekoveki škofiji in St. I 1 j v Slo v. gor v lavantinski. Obe dve župniji ista sosedni. Cmurek ima gotovo toliko Slovencev -r- po -pravici še več, Sladki vrh je öijsto Slovenska občina in tudi nižje ob Muri ležeče občine cmureške župnije imajo slovensko večino — kolikor ima St lij Nemcev. Po zadnjem ljudskem štetju, po katerem so bili tudi nemškutarji šteti za Nemce, ni v St. liju niti ena šestina prebivalcev nemška. Recimo, da je v St. liju 3000 duš, je torej Nemcev približno 500. Slovencev v emureški župniji pa je gotovo nad 1200. V St. lij privandramh Nemcev ne računamo zraven, jih tudi ni toliko. No pa recimo Slovenci smo jako popustljivi — v Omureku je toliko Slovencev kakor v St. liju Nemcev. Kdor pozna razmere in je nepristranski, bo rekel: To ni res. Pa recimo, da bi tako bilo. Tudi pošten Nemec, ako ni seveda blazen kakor naši Vsenemci, do rekel: Približno bo tako. Da nas ne razume kdo napačno, pri-o»,emn tu dejstvo, da je Nemcev veliko manj v St liju, kbFor v emureški žu ruji Slovencev P a č e b i bilo v emureški župtnijji res toliko Slovenčev, kakor v St. liju Nemcev, bi morali imeti Slovenci v c m ur eš k i
zakonih ravna usodo človeštva, narodov in posameznikov. Rod za rodom nastopa na pozorndeo svetovne zgodovine in zopet izgine, ljudje umirajo, ideje pa o-stajajo. Zgodovina kliče mlademu človeku^ prav glasno z besedami pesnikovimi: „Življenje ni praznik. Sila resno je naše pozemeljsko življenje, gorje mu , kdor mora oh koncu življenja trpko priznati, da je zastonj živel. Ne v pohajkovanju, v popivanju, brezdelju, marveč v službi dolžnosti in večnih idej naj poteka naše življenje!
Zgodovinski čut tudi blaži nasprotje med svetovnimi. političnimi, socijalnim! nazori. Tu se zlasti nudi razumništvu hvaležno pozitivno polje. Manj politikovih j a — zlasti pri pivskih mizah — pa več pozitivnega kulturnega dela, to nam nareka nastopajoča nova doba!
Tn še čakajo delavcev v zemlji zakopane starine iz sive davnine naše domovine, zgodovina naših mest, trgov, gradov, občin, župnij, samostanov , servi tu tov-,	kjolopizacije, ) soc i i alno-pravjn ih uredb,
literarnih spomenikov.
Zelo važna veda v novejšem znanstvu je a a -r o d o p i s, obenem neprecenljiv pripomoček « razumevanju historičnih spomenikov. Tu še čaka obilo hvaležnega dela, da se opiše žitje in bitje našega naroda. Tu je proučevanje narečij našega jezika, ki je sila. važno tudi za zgodovinarja. Mesto jalovih strastnih prepirov si poiščimo tn ali na tehničnem ali gospodarskem polju pozitivno delo. pa bodo zginile one odurne oblike. M so tako kazile pred vojno naše ; -no in zasebno življenje, zlasti še časnikarstvo. Prazni mehur svojegta narodnjaštva izpolnimo s pozitivnim jedrom spoznanja zgodovine in nrav! naše zemlje in našega naroda. Zato tudi krepko podpirajmo gmotno in duševno organizacije, ld jim Je cilj proučevanje domače zgodovine in narodopisa, kakor j* »a Štajerskem „Zgodovinsko društvo v ’Mariboru.”
žu pini,ji tiste pr avl epe v, y sa k® ni o iz ti, -r u, kakor jih imajo Némbi v šentiljski. Zdaj pa poglejmo, kako se kruh reže narodom v Avstriji, kakšna, je pri nas toliko hvalisanja pravica!
Kako se godi Slovencem v, verskem oziru v (anurešld župniji ? Nimajo celo leto niti ene slovenske pridige več, ne slišijo niti enkrat evangelija v svoji materinščini. Se spovedati se ne morejo svojemu župniku v slovenskem jeziku. O tem ni ne duha in ne sluha, da bi kak Slovenec smel zahtevati kako Uradno listino v svojem jeziku pri župnijskem uradu. Župnik ne razume niti besede tistega jezika, ki ga govori precejšnji del njegovih župljabov., In v St. Hju? Nemci imajo petkrat rut leto nemško pridigo, vsako nedeljo Slišijo evangelij v svojem jeziku. Za časa. misijonov so imeli čelo vrsto govorov. Spovejo se lahko v nemškem jeziku. Vse uradne listine dobijo Nemci v nemškem jeziku. S svojimi dušnimi pastirji se lahko razgovarjajo v nemščini. To pa še ni dovolj, Še več zahtevajo. Kje je tu pravica?!
Vem, da bo mi kdo rekel:. V emureški župniji razumejo itak vsi Slovenci nemško. Prvič; to ni res. Drugič pa imajo Slovenci pravico po božjem in naravnam zakonu, da slišijo božjo besedo v svojem jeziku, kajti najbolj gre vernikom k srcu težja, beseda.. če jo sliši v materinščini. Saj tudi Nemci v St. liju skoraj izključno vsi razumejo slovenski, pa. še vendar zahtevajo vedno več nemških pridig. Kje pa to stoji v katekizmu, da mora Slovenec nemške znati, če hoče pridigo razumeti? Ali naj cerkev pomaga ponemčevati ? Niso li v Avstriji vsi narodi enakopravni? Ali sme cerkev soj »omaga ti, da se Slovenci v nemških krajih odtujijo svoji materinščini ,• katero ljubiti zapoveduje celo 4. božja zapoved? Ali sme cerkev podpirati vsenemško ponemčevaliKV politiko? Nje prvi in poglavitni namen je Siriti božje kraljestvo na zemlji po besedah božjega Zveličarja : „(Pojdite 1u ličite vse narode!“ (Gotovo v njihovem jeziku.) Ali je sv. Pavel Grkom pridigoval v judovskem jeziku?
Kakšne pravice pa imajo emureški Slovenci v šoli? Nobene. Niti enega slovenskega razreda nimajo. Niti ene slovenske besede ne slišijo v šoli. Tudi v veronauKU ne poučujejo otrok v materinščini. In vsak pameten Človek ve, da se otrok ne more naučiti popolnoma elementarnih predmetov, če se jih ne uči v materinščini. Glavna zahteva vzgojeslovja je: O-trok se naj uči brati, pisati in računati v materinščini: Drugače je tak otrok, ko iz šole izstopi, duševni kretin (bebec). Tak otrok ne zna nazadnje ne nemški in ne slovenski. Je siromak. Verskih resnic ne razume in mora biti tudi slab kristjan. Kako odgovornost pred Bogom si nalagajo oni iafctorjj, ki podpirajo tako ponemčevanje? S solznimi očmi so mi že pravili taki otroci: Ne vem ničesar, ker nisem ničesar v šoli razumel.
Kako je pa. v tem oziru v St. liju ? Maloštevilni šentiljski Nemci imajo tri, reci in piši: tri nemške šole. Nemško šolo na Slaidkem vrhn obisikuje precejšen del Sentiljčanov — seveda slovenskih, ker so prisiljeni (!) to šolo obiskati. Vlovenci v StGlju pa nimajo niti ene popolnoma slovenske šole, kajti tudi petrazredna takozvana „slovenska“ šola v St, I-lju je dvojezična, bolj nemška kot slovenska, in jo obiskuje lahko vsak nemški otrok, ne da bi v katerem oziru škodo trpel. To je pravica!
In glede drugih pravic pri uradih itd. moramo reči, da so emureški Slovenci popolnoma, brezpravni. Ali se sme pred sodnijo zagovarjati v Cmureku Slovenec v materinščini ? Bog ne daj ! In pri davkariji? Uradnik bi skočil pokoncu, če bi zahteval Slovenec v materinščini pojasnila. Uradniki so vsi nemški, ki nočejo slovensko govoriti. Svoj Čas je bil na emureški davkariji stalno slovenščine zmožen uradnik. A izginitiJe moral Jtn vse dopise pošiljajo u-radi Slovencem v nemškem jeziku. Kaj M se zgodilo, če bi Slovenec zahteval v Cmureku na kolodvoru vozni listek v slovenščini ? Zaprli bi takega — „hujskača.“
In šentiljski Nemci? Imajo vse pravice v temi oziru, Šentilj,sidi Slovenci pa malo ali nobenih. Pa je že tako: Ce Slovenec v narodnem oziru isto zahteva kakor Nemec, je hudoben hujskač, Nemec pa i-ma do vsega pravico. Pred Bogom in pred državo sta pa oba naroda enakovredna. To je ironija? Edina rešitev iz teh žalostnih in krivičnih razmer je sa-mojstojna, neodvisna jugoslovanska država. Cim prej pride, tem prej bo konec krivic, prej ne.
teniški nacion&lci za prisilno vojno posojilo«
V seji finančnega odseka, avstrijske državne z-bornice dne 23. aprila je finančni minister Wimmer naznanil, da bo 8. avstrijsko vojno posojilo raspisano najpozneje koncem meseča maja ter da je ir interesu države, da odsek Sprejme vse vlada® finančne predloge, nanašajoče se na nove državne dohodke, še predno bo razpisano 8- vojno posojilo, da bi na ta način Mio pravočasno poskrbljeno za kri^è obresti novega vojnega posojila.
Ta, izjava finančnega ministra je dala. v#en.«m-škomu »raškemu listu „Grazer Tagblatt" dobrodošel povod, da je v svoji sredim številki dne 24. april* izlila v posebnem članku celo golido obrekovanj ia sumničenj na Slovence, češ. Nemci pogojujejo svoje denarje državi v obliki vojnih posojil, Slovenci si pa. nakupujejo razna posestva še celo v najbolj avstrijskem nemškem mestu v Gradcu: Članek izvaja med drugim:
„Ne varajmo se; mi imamo v državi podanike, ki se iz p oliti č' n ib v z r o k o v a e marajo o tl zvati svoji d o 1 ž n o S t ji ti a p Ir a m držav i, da hi del svojega premoženja dali državi na razpolago v obli kr vojnih posojil iz eiiostovnega razloga, ker ne marajo, da bi država uspešno nadnjjie-yäla vojno. Stovahslci ; kapitalisti se sploh ne: tiBirajb na visokost obrestne mere in na varnost naloženega denarja, pač pa posta vii a jo ves svoj odvi še. n kapital v službo narodne politike na ta način, do nakupujejo razna nemška posestva. Dočim se bo po končani vojni nahajal ves odvisen nemški kapital v vojnih posojilih, bodoi Cehi in Jugoslovani razpolagali po vojni z veliMmi svotami, M bodo služile narodni d-svajalni;politiki. Vrhutega pa umevno ne bodo imeli Četudi bi se njihdvi vfisoko zamišljeni načrti ne izpolnili, -- nobenega interesa na tem, da M se u-redile državne finance, ker bi za slučaj kakega fi-nancijelnega državnega poloma ne bili oni prizadeti, ampak v prvi vrsti Nemci.
N« bilo bi čudno, če bi se \ spričo takili pomislekov in vsled ogorčenja, ki je zavladalo xn©‘d Nemci vslod političnega kurza, M sedaj vlada v Avstriji, Nemca vzdrževali podpisovanja vojnega posojila. Tukaj bi bil samo eden izhod: Prisilno * v o j n o p o soj i J o. Temu bi se utegnilo oporekati, češ: takšna odredba bi škodila ugledu države in državnemu kreditu, toda prav gotovo ne huje, nego so ji že škodili gotovi dogodki. Pač pa bi dobili v inozemstvu utis, da hoče država nadaljevati vojno do končne zmage.
Pri.sül(no vojno posbjÉ/ò bi sicer pov&ročfdp finančnim organom novega dela, toda za sedaj bi zadostovala, naredba, ki bi določala, da bi moral vsak naložiti gotov del svojega premoženja v obliki državnega vojnega posojila. Pri denarnih zavodih bi to ne povzročalo nobenih posebnih težkoč.“
Tako ta vsenemški list. Slovenski narod je v tej vojni doprinesel najsijajnejše dokaze požrtvovalnosti napram državi in vladarski hiši:	Žrtvoval je
svoje najdražje. Žrtvoval je cvet naroda, svoje junaške sinove, skorodane vse svoje imetje; slovensko ljudstvo kakor zlasti njegovi denarni zavodi so kàr tekmovali med seboj pri podpisovanju vojnih posojil, in v zahvalo za njegovo požrtvovalnost si drzne ta' vsenemški list ga sumničiti in obrekovati, Češ, da ni storil svoje dolžnosti napram državi ter da je treba vrhu vseh neštevilnih rekvizicij Še tudi rekvirirati' stoyenski — denar! Takšen je nemški nacionalizem! h-
..•«Sto*.;
'v- C-'-V.
Mamdaostno vprašanja in so e! alita demokracija*
Meseca januarja t. L «e je vrnilo na Dunaju
posvetovanje nemških, češkfh ifr: poljskih socijalnih deraoKratov, ki se nahajajo na Skrajnem levem krilu. Zborovanje je imelo namen, da se glede avstrijskega, narodnostnega vprašanja doseže sporazum med soc. demokrati imenovanih treh narodnosti, ki se nahajajo na levici. (Zborovanje je izrazilo svoje tozadevno n oziranje v pomembni resoluciji, v kateri se med drugim glasi:
V	Avstriji imamo sedem jezikovnih okolišev in sicer: nemški, Češki, poljski, ukrajinski, jugoslovanski, italijanski in rumunski jezikovni okoliš. Na podlagi ljudskega^ glaisovanjia ob splošni pravfici glasovanja vseh mož in žen, ki imajo v občini svoje redno bivališče, bi naj določila vsaka občina sama zase, h kateremu teh sedem jezikovnih okolišev hoče pripadati.
V	vsakem jezikovnem okolišu bi se naj izvolila ustavodajna narodna skupščina in sicer na podlagi splošne, enake in direktne volilne pravice vseh mož in Žen, ki bi naj samostojno določila ustavo in -upravno organizacijo dotičnoga jezikovnega okoliša.
Vsak narod naj po svoji ustavodajni narodni skupščini uravna svoje odnošaje do svojihrodnih bratov izven Avstrije, do tistih narodnostnih držav, ki tvorijo prebivalstvo iste narodnosti.
Vsak narod naj sam s svojo ustavodajno skupščino uravna svoje odnošaje do drugih avstrijskih' narodnosti. S pogodbami med narodi , bi se npj
aprii«
Čjjtfc, kalftpe ^ailevo W naj njed ■ narodi ostala 4ggj$g% in kakšni skupni? organi bi nai bili potài'nwi, da «-pravljajo te «adeve. V okvirju ustajpda|jiih narpd-nih sfchpQèin bà se naj socialna (jornok^aoiia zavzemala m te, da bi gospodarske zadeve ostale skupne ter da bi ne prišlo med njimi do promet ovirajočih n-mejitev sv'Obbdne selitve in iwne^jiay® blaga.
Na podlagi pogodb med narodi bi se nadalje naj UThdilo: varstvo narodnosnih manjšin, poprave mej mod narodi, na podlagi katere bi naj posameli« obfiinfc bile priklopljene kakemu drugemu narodnemu okolišu, “kakor k tistemu, m tatovega so se odločile na podlagi ljudskega glasovanja.
Socialna demokracija se bo v okvirju ustavnih narodnih skupščin zavzemala za. to, da bode moral vsak narod dovoliti kaki drugi manjšini v okolišu za; doatno: zaSöito in obširnih jezikovnih pravio, da si na ta način tudi on zasigura enako zaščito in «neke prhvte® v du jih jezikovnih okOliSah,
AH j« »Ir ir Brestu-Lit »iv* sk«m v«lj«vea?
'O, tej zadevi pi$e „ Arbeiter-Zeitung“ rine 24.. a*
BiH«:
Osrednje vlasti so v Brestu-Litovskem sklenile mir it Rusijo. Kljub sklenjenemu miru se naenkrat pojavlja vprašanje, če je v Brestu-Litovskem sklenjeni mir še splloh veljaven. Zakaj očividno je, da nemško državno vodstvo določila te mirovne pogodbe ne smatra več za zadostna; da hoče dežele, ki so po določilih te pogodbe ostale last Rusije, ločiti od rusr jce države in jih po personalni uniji zvezati z Nemčijo. Nemška državna vlada -se ne čuti več navezane na mirovno pogodbo v Brestu-Litovskem. Vsled tega izgubi seveda mirovna pogodba v;sako veljavo.
Kakšen je predvsem pravni položaj? Mir v Brestu-Litovskem je končnoveljavno ločil od Rusije štiri dežele: Kuronsko, Litvansko, Poljsko in Ukrajino. Kar dostaje Ukrajine, ie Rusija priznala, da bodi Ur krajina samostojna država in se je zavezala, da s-fclene mir s to državo. Kar dostaje Kuronske, Litvanske in Poljske, je Rusija -priznala, da te dežele ne tvorijo več dela Rusije ter da morejo osrednje vlasti državni red teh treh dežel poljubno urediti „sporazumno“ z njihovim prebivalstvom. Cisto'drugače se pa glasi pogodba v Brestu-Litovskem glede Livonske in Estonske. Ti dve deželi tudi z mirovno pogodbo v Brestu-Litovskem nista bili odtrgani od Rusije, Pogodba je priznala Nemčiji samo pravico, da sme te dežele imeti zasedene po „policijski sili“, 'dokler se ne vrhe red v deželi. Toda ta miniogredoča okupacija ne spremeni nič na tem, da tvorita Livonska in Estonska še tudi dandanes, tudi po „nemškem miru L v Brestu-Litovskem, del ruske države. To je tudi nemško državno vodstvo izrecno priznalo. Ko je nemški državni zbor razpravljal ö miru v Brestu-Litovskem, je državni podtajnik baron Busche na vprašanje glede državnega stališča obeh dežel odfeovOril z izjavo, da še slejkoprej spadate pod „vladstvo" Rusije. ‘Tak je torej pravni položaj.
Sedaj pa politika! Pretekli pomieljek je rekel državni kancelar grof Hertling odposlanstvu, ki je prišlo k njemu iz Livonske in Estonske, da je nemški cesar voljan, vzeti obe deželi pod zaščito države ter da hoče podpirati poskus obeh dežel se odcepiti od Rusije. Želja oben dežel, biti združeni z Nemčijo s personalno unijo, se bo dobrohotno preizkuševala. Državni kancelar torej ne trdi, da sta obe deželi že vsled miru v Brestu-Litovskem odtrgani od Rusije ; on iridi, da se hočeta sedaj, po sklenjenem mini, odtrgati o(I Rujsije, h kateri še vedno pripadata, in odposlanstvu obljubi k temu podporo nemške države. Nekaj tednov pozneje, ko je bila, podpisana pogodba, j vsled katere se glasom prvega člena Nemčija zave- i že, da- hoče v bodoče živeti z Rusijo v. miru in prija- j telistvu, izpove nemški državni kancelar javno, da I hoče Nemčija dve ruski piroviinei podpirati v jstrem- j ljenju, da bi se odtrgali od Rusije!
Na kaiko mednarodnopravno pravico se torej nemška politika ne more sklicevati. Morda na kako moralismo pravico, ki je višja kakor so vsa zapisana pravila ? Grof Hertiinjg pač misli tako ; zastonj ne reče, da je odcepitev obeh dežel njih lastna želja. In višja kakor vse pogodbe je vendar pravica samoodločbe narodov! Seveda sta Kühlmann in Ozernin v Brestu-Litovskem zelo odločno ugovarjala proti zahtevi, da bi se naj ta pravica priznala vsem narodom in da bi se naj povsod uporabljala,. Toda naj bo temu fako ali tako! Kako pa je s pravico samoodločbe v Livonski in Estonski?
Nikakor ne dvomimo, da si fvemci v teh deželah želijo, da se jih priklopi k Nemčiji. Toda v teh deželah so Nemci samo velepojsestniki-plemenitaši In majhen del mestnega prebivalstva, k večjemu še d protestantovske duhovščine, vsega skupaj gotovo ne več kakor ena dvajsetinka prebivalstva. Devetnajst dvajsetini; je Letov in Estov. Da- bi pa tudi ti želeli biti pridruženi k Nemčiji, si še celo najbolj vneti aneksioniSst ni drznil trditi. Torej se tudi na pravico samoodločbe narodov v Livonski in Estonski ne bodo mogli sKlicevati.
Ostane torej za-Nemčijo, le se eden naatlpy pre-.
mcß: _ mq$ nemškega orožja. Ta, naslov prajKjee je kajpada neoporečen, Rusija je tako slaba, dš si bo
S S 1 à 2 li
bržčas morala postiti dopasti še tudi to amputacijo. -Kaj naj torej »vira Nemčijo, da stori to, kar ji'Je v prid? Seveda se bo vojska vsled tega» kakor se domneva, podaljšala. Kajti Amerika ne bo v tem izvrševanju moči spoznala WilsBnovrh temeljnih načel, glede katerih se je grof Hertling še pred enim mesecem izjavil, da jih prizna; Anglija in Francija se bosta branili do zadnje kaplje krvi, ako zgradi Nemčija na , vzhodu sistem gospodstva, ki bi ji zasigura,I neizpodbitno nadvladfstvo na Suhem in ki hi napravil kar iz vseh drugih samostojnih evropskih velesil na suhem' države drugega razreda. Toda kaj je končno ležeče na tem, aim traja vojna eno leto več ali manj? Glavno je, da se Konča z dobrim Vspehom. Da pa bo. to končni izid dober, Je, kakor se zdi. mnenje v segli nemškega naroda.
'Kajpada se lahko dvomi tudi o teni. Tukaj je ooTomno rusko telo. To telo so odrezali od Črnega morja in se ga? hoče še tudi od Vzhodnega morja odrezati. Rusije bi imela dohod do morja le še na visokem severu, kjer je morje zamrznjeno več kakor % leta in na daljnem jugovzhodu, kamor ima fushìp blago preveč dolco pót. Vso Evropo je vselej znova vznemirjalo, ker si je hotela majhna Srbija priboriti dohod ko morja, velika ruska država bi pa naj mogla biti brez dohoda o morja? Ker je Nemčija izpodrinila Rusijo od Vzhodnega morja, bo morala Nemčija io plačati z novo vojno, kakor" hitro se bo Čutila Rusija močno dovolj, da jo začne. Do tiste dobo pa bota oba naroda, ruski in nemški, morala napeti vse svoje sile, da se pripravita za novo vojno.
Končno je pa vse to zadeva Nemčije. Mi nimamo nobenega vpliva na sklepe Nemčije. 'Toda ne s-matramo za odveč, Če vprašamo barona Buriana, jeli vstraja pri izfavji grofa; Czerininja, da bo Avtstro-Ogrska posestno stanje njenih zaveznikov, kakor je bilo pred vojno, sicer branila, ne bo pa nadaljevala vojne za noibene pridtobitv« ozemlja, ne za svoje in tudi ne za nemške.
v
Amerika ii Švica.
Vojska ni voli v ala neugodno le pa gospodarstvo vojujočih se, ampak v veliki meri tudi na ono nepristranskih držav. Osobito se imajo boriti vse nevtralne države z velikimi težkočami radi prehrane. Nedavno temu so bili na Nizozemskem veliki lakotni nemiri, že poprej pa smo čuli o enakih nemirih na Švedskem.
S tem, da sta se Angleška in Amerika polastile ladijskega prostora Nizozemske in ŠkandinavisKih držav, se prehran jevalne razmere v teh dežel ali seveda ne bodo zboljšale. Entente rabi svoje in zaplenjeno ladjevje pač v prvi vrsti za-se, m prevažanje živil, vojnih potrebščin in moštva Nevtralci naj Čakajo.
To mora posebno občutiti Švica.
Glasom pogodbe, sklenjene med Švico in Združenimi državami Severne Amerike, bi morale jslednje dobaviti Svici počenši z decembrom 1917 mesečno 30 tisoč ton žita. Do konca marca t. 1. pa Amerika še ni dobavila niti ene tone. Sedaj jim obljubujejo, da se v to porabijo holandske Indije.
Med tem pa nakupujejo isti Amerikanci prav pridno Živila in druge potrebščine v Svici. V, ta namen so ustanovili poseben urad, ki nakupuje pred vsem sir vseh vrst, mast, olje, kože, stročnice itd. Potem fine kovine, cement in drugo. Ta urad je naročil T,2500,000 jardov (1,365.000 metrov) blaga za, ka-ki-uniforme in 500.000 hlač.
Umevno je, da delajo Švicarji pri tem izvrstne kupčije. Toda zato pričakujejo zamanj kompenzacij v ote liki obljubljenega žita. Nemčija je sicer zajgotovjila za ladij» pod švicarsko zastavo prosto pot. toda A-meriku bo za Svico namenjeno žito poslala pod last-! nO zastavo, vsled Česar bodo ti transporti seveda v i veliki nevarnosti, da jih potope nemški podmorski : čolni. V tem slučaju bo morala Švica Še dalje čakati . * .
Državno gospodarstvo prt nas In drngfo.
Nemška valuta ima v; nevtralnem inozemstvu j mnogo večjo veljavo nego avstro-ogrska. In vendar bi moralo v resnici biti razmerje ravno narobe. Av-stro-0grška je se danes povečini agrarna, država in ima torej vse predpogoje za zdrav razvoj po vojski. Nemčija pa je nasprotno po 70% industrijska in le po 30% agrarna država. Ker se bo imela nemška industrija po vojni brezdvomnd boriti z velikimi težkočami in sicer na eni strani pri dobavi surovin, na drugi strani pri zopetni pridobitvi odjemalcev in tržišč. ki jih je izgubila tekom vojne, je pričakovati, da bo njen gospodarski položaj po vojni vse drugo, nego ugoden, vsekakor pa manj ugoden, nego gospodarski položni Avistro-Ogrske, ki kot aferama držar va ne bo v tako visoki meril odvisna od inozemstva, kakor industrijelna Nemčija. Zato bi tudi kredit Av-, strigo,grške moral biti večji, nego oni Nemčijo. Tu ì vendar je to ravho narobe. Za^j to?,
Uri nas snm (telali dolgove kar vse vprek, ue da bi bili skrbeli sproti tudi za obrestovauje. a fà-
moli za odplačevanje teh dolgov. Nasprotno, J>®? i» nemici Reichstag dovoljeval sproti nove davkar ito so zagotovijali otonstpvanje in odpbfte v^ujo vojnih posojil. Brez ozira na davék od. vojnih riohif* kov. ki bo trajal te za čas vojne In ki Je proračun-jen na eiro in pol du dveh milijard mark Iptpb, • Reichstag dovolil leta 1016 đavpk od. l^agovnega priv meta in kolek« ud voznih listov in listin, ki prinaša lepih 800 milijonov mark. Leta 1917 je Riinchs^ dovolil davek od ofelja, ki Je prerrfčunfeu na IŽOmjmb lijonov mark. Sedaj pa razpravlja ReiebstSg o novih davčnih predlogih, med katerimi so glavni monopol na žganje, ki bo prinašal državi 800 milijonov mark letno. Dalje se poviša davek na vino, pivo, peneče vino, mineralne vode in umetne pijače. Potem carina na čaj, kavo in čokolado, poštni tarifi in vozni davki. Dohodek vseh novih davkov je preračunjén brez vojnega dobička ira 3179 milijonov mark. Vsi aozdtf' v Nemčiji avšdeni In od Reiehì^lafea dovoljeni • novr davki so proračunjeni na 5370 miìijonfltV mark, pÄ čemur pa davek od vojnih dobičkov ni vračunjen. H temi novimi davčnimi dohodki bo mogla Nejnčiia na le kriti obresti vojnih posdjil, ampak tud| pokrivati stroške, ki jej narastejo za oskrbovanje invalidov* bi vd*r ter sirot padlih vojakov.
■ In v tem obstoji tudi ena tajnosti za razliko trna avstrijsko ih nemško valuto. Dočim skrb» sedaj že v Nemčiji zato, da se ohrani ravnotežje v držav* nem gospodarstvu, se delajo pri nas kar tje v en dan naprej novi dolgovi, ne da bi se mislilo na lö». kako se bodo ti dolgovi tudi poplačali, toda kaj poplačali, obrestovali. Mi še. danes, ne vemo, kaktf bgr mo plačevali ogromne obresti ter invalidne, vdovske oj sirotinske rente. In vzrok?. Postati moramo VsJ Katoni in ponavljati o vsaki prillici:	Sicer sem }>^
mnenja, da treba dualizem razrušiti.
Napetost med Nemčiji in Nizozemsko.
Med Nemčijo in Nizozemsko postaja razamrj« od dne do dne vedno bolj napeto. Na Nizozemskem je prebivalstvo skoro do zadnjega moža navdahnjeno sovraštva proti Nemčiji. Ce bi teritorijalni položaj Nizozemske ne MI tako neugoden, bi bila Nizozemska sigurno že davno še tudi v vojaškem ozirti ^pridružila ententi. Zadnji čas se je ražhierje mèd'Nèdi* èijo in Nizozemsko zopet zelo poostrilo: Govori se O ultimatu Nemčije Nizozems^ci. Pbšlednjtt jè nämreß dala večino svojih ladij na razpolago entenfi. To pa smatra Nemčija za prelomitev nevtralnosti. Oficielno se sicer zatrjuje, (la so testi o ultimatu nereshičtte, a gotovo pa je, da severne nevtralne države ne bodo več dblgo ostale mirne, posebno sedaj ne, to vse-nemška struja v Nemčiji vedno glasneje zahteva, da naj nemška armad» zasede Nizozemsko: kakor Je zasedla Belgijo.	' K
Guatemala — nov sovražnik Nemèije,
Iz Washington a se dne 23. aprila poroča:
Ko so Mie med Gnatemalo (masjhna Ijudovt&ft* v Srednji Ameriki) in Nemčijo pretrgane diplomatih ne zveze, je vsled izmenjave not med Una temuto in severoameriškim državnim tajnikom LartsinfejMn sklenila Guatemala, da se postavi v vrsto ^aveznìKov. öd danes naprej se nahaja Guatemala v vojnem star nju z Nemčijo in njenimi zavezniki.
Nova vojska med Nemčijo in Rusijo?
Iz Kijeva poročajo, da je ruski general Kornilov organi rir&l v južni Rušili precej močno rusko armado, s katero bo pričel ofenzivo proti Nemčiji. Zar vzel je baje že mesto Jekaterinošlav, katero iso imele zasedeno nemške čete. Tudi Nikolaj Nikolajevič sc nahaia pri Kornilovih četah.
Razven hudih bojev v kotu med rekami Somme — Luce — Avre pri vasi Hanguard nobenih večjih vojnih dogodkov. Nemcem se je posrečilo zavzeti vas Haogaard ter nekoliko pomakniti bojno črto bližje proti Amiensu.
Pomorska bitka ob flandrijski obali.
Iz Berolina se z dne* 24. aprila uradno poroča: V noči od 22. na 23. aprila je po hudem obstreljevanju priplulo nekaj majhnih anglešKih križa-ric v spremstvu številnih rušilcev in motornih čolnov pred obrežje pri Ostendu in Zeebrüggu z namenom, da bi razdejali tamošnje jezove in pristfaniške naprave. Po izpovedi vjetnikov bi naj štiri stotnije angSeških pomorščakov stopile na suno, zasedle pri-staniške jezove v Zeebrüggu ter uničile vse tamošnje stavbe, topove, vojno gradivo ter v pfistštfiiš&a zasidrane ladje. Od teh štiri stotnij je Mio samo !• okrog 40 pomorščakov izkrcanih na obrežj in še ti sa bili deloma usmrčeni, deloma pa vjeti. Na visokih i&
j.	.	,%	_
ozkih zidovih pristaniških jezov je prišlo do srditega hiojja. Od angleških križark, ki so se udeležile teda napada, so bile majhne anglešike križajrhe .ji phi genia", Üntrepid“. „Syrins“ in Se 'dve drugi pi) irdene neznani angleški križarki tik pred obalo potopljene. Artilerijski ogenj je tudi potopil tri angleško rušilce in veh torpednih motornih čolnov. Pristaniške naprave in obrežne baterije niso bile poškodovane, pah pa nekoliko eden nemški torpedni Spin.
; Angleško uradno poročilo pa pravi :
.Napad je izvršil podadmiral Rager. Udeležilo se-ga je nekaj angleških • in . francoskih ruMlcev ter
d.	zastarelih in sicer 20 do 30 let starih angleških križark, z: namenom, potopiti & z beto(nom napolnjenih križark v kanalu in Se mogoče pred vhodom v pristanišče. V Ostendu sta dve ladji obtičali ob obali ter bili razstreljeni. V Zeebrüggu sta dosegli 'dve la-iji svoj cilj, bili potopljeni ter pred vhodom v kanal razstreljeni, ena ladja je pa obtičala ob obrežju. Sovražni rušilci in druge ladje so trpele Škodo, e A-hjgjleški kralji je k vspeRu brzojavko čestital éiltnirftlu Ragerju. '
Zaplemba „Stražah pred sodnijo*
• Dsr^avno pravdništvb je zaplenilo v „Straži“ 2. aprila 1818 št. 26.članek „Pogojna zvestoba.“ To zar plembo je c. kr. okrožna sodnija v Mariboru potrdila
s.	sklepom 4. aprila. Ker je smatral naš urednik to zaplembo za neopravičeno, se je pritožil, vsled Česar m je vršilo dne 20. t. m. pred tukajšnjo okrožno sodnijo javna razprava. Predsedoval je razpravi dežel-nosodni svetnik Kronasser, ki je vodil razpravo izključno v nemškem jeziku. Slovenski se je prečisti le samo zaplenjen Članek. Zaplemba se je utemeljevala s §§ 800 in 802 k. z. (pregrešek proti javnemu miru n1, cedui.
V	utemeljevanju zaplembe je rečeno, da vsebuje članek, vrsto nedokazanih, dinastiji in državi ' sovražnih 'dejanj Nemcev, častnikov, ter kritikuje postopanje oblasti z oči vidnim namenom, hujskati ha sovraštvo proti Nemcem ter s psovanjem, navajanjem neresnic in potvorjenjem dejstev vzbujati 'sovraštvo proti 'državnim oblastim.
Državni pravdnik , Verderber je — v nemškem jeziku utemeljeval zaplembo ter skušal dokazati, da je mariborska cenzura zelo obzirna in da ravno „Straža“ nima nikakega razloga, da bi se pritoževala. V zaplenjenem Članku se navajajo razni nedokazan ine patrioti Čiri čini Nemcev in se hujska proti Nemcem. Zaplemba je torej povsem opravji čelna. Predlaga, naj se priziv zavrne.
Urednik Stupan povdarja predvsem, da se ni Sß-nikdar pritožil proti kaki zaplembi. Toda zaplemba članka „Pogojna zvestoba“ ga je osupnila. Tendenca zaplenjenega članka ni hujskanje protji javnim oblastim, 'niti --proti Nemcem, pač« pa povjdarjanje patrio-fičnega mišljenja slovenskega ljudstva n apr am državi -in njegova zvestoba do habsburške dinastije , — navzlic raznim v Članku popisanim dogodkom — ter je protest proti omalovaževanju zaslug naše armade.
Prvi odstjavek ugotavlja samo neprimerno [ponašanje Nemcev pri odkritju buršovskega spomenika v mestnem parku; leta 1918, drugi potek veselice v Ijudskem vrtu na dan umora prestolonaslednika Pran Ferdinanda in njegove soproge.
V	daljnih izvajanjih Članka se'le slikata potek znanega zborovanja v Gradcu v nasprotju s patrio--fičnim čustvovanju slovenskega ljudstva, izraženo v naši inajniški deklaraciji iz leta 1917, ter povdarja , da naša zvestoba napram 'Avstriji in dinastiji ni po: goju a, kakor ona Nemcev: saj jim je to očital celo
^poslanec Steinwender na shodu v Spitalu.
Vsa v Članku navodna dejstva so’ splošno znana, o njih se je že večkrat razpravljalo v raznih listih. Tudi o graškem shodu je bil izdan komunike in dolgo poročilo. Zato je trditev, da prinaša zaplenjeni članek nepotrjene izreke iz dejanja Nemcev in nekaterih častnikov, neutemeljena. Sicer pa odlok niti sam ne trdi. 'da bi bila navedena kritika neopravičena.
V	zaplenjenem (Stanku se‘nikjer ne poziva k sovražnostim proti Nemcem ali k zaničevanju državnih oblasti, najmanj se pa hujska proti kakemu samostojnemu oddelku cesarske armade. Ako je v -članku govor o posameznih častnikih, teh še ni mogoče smatrati za samostojen oddelek cesarske armade.
Urednik je nato omenil, da mu je bil dostavljen nemški sldep o zaplembi. Sprejel ga je molče. Toda vpraša: Kaj bi storil urednik „Marburger Zeitung“ v, podobnem slučaju — slovenski pdlok? Uradnik. ki bi zagrešil kaj podobnega, bi pač moral izginiti preko noči. Končno je urednik predlagal, naj se zaplemba razveljavi.
Sodni dvor se je nato umaknil na posvet ovan-> čez kakih 20 minut je predsednik prečital razsodbo, a katero se priziv zavrne in zaplemba potrdi. Naš urednik se je proti razsodbi pritožil na višjfo develop sodnijo v Gradai.

Mariborska cenzura, JMarburger Zeitung“ z dne- 2j0. aprila prinaša, napad na cesaričinega bruta Siksta Parmskega, ker je. 'dobil od francoskega predsednika Poincareja vojni križec- ter končuje: „Vojni, križec daje Francija najhrabrejšim vojakom. Vojuje se torej proti nami“ Vsakdo lahko razbere, komu velja ta napad na cesaričinega brata, samo — mariborski cenzorji nel
Vedno lepše! Nedeljski dunajski listi priobčujejo zopet nove sklep d nemških društev, "jv katerih pravijo, da bodo spremenili, svoje stališče nasproti državi in vladi. Tako nemškonacloniiihio društvo za Avstrijo, nemško ljudsko društvo za Koroško in nemško ljudsko društvo v RajBenburgu na, Češkem, Posebno zanimiva, pa je ta-le vest:	V Gradcu je cela
vrsta nemških društev sklenila sklepe, v katerih se izražajo društva o Czerninpvem odstopu. Tenia cenzura je prepovedala, da še sklepi objavijo. Obenem je držav(ho pravdništvo v tej zadevi upel j alo objektivno kazenskosodno postopanje po § 63 k. z. Ta-paragraf govori o razžaljenju Veličanstva..
Kaj Nemci zahtevajo. Iz Dunaja-se nam poroča: Nemški poslanci hodijo sedaj neprenehoma okoli ministrov ter zahtevajo, da se začne proti Jugoslovanom in Čehom strožje postopati. Radovedni smo, ali fco vlada upala ugoditi željam nemških poslancev, kjojih društva po vseh pokrajinah delajo sklepe, da ife treba spremeniti stališče nasproti državi. Nemško ljudsko društvo na Koroškem je celo sklenilo, da je treba Jugoslovane upogniti ali streti. Bomo videli !
Zahteve avstrijskih Nemcev. Po poročila čeških listov zahtevajo avstrijski Nèmci od vlade sledeče: Ustanoviti še mòra okrožno sodišče v Tratno vem; okrajna glavarstva, kazenski davčni okraji in radarske oblasti se morajo deliti v dva dela, v nemški Seški, in sicer v administrativnem in narodnem ozira; v teh nanovo urediti jezikovne razmere; te odredbe se naj smatrajo kot priprava in temeljna podlaga za ustanovitev samostojne nemško češke province. Glede na državnopravne zahteve Ja goslovanov in Čehov se zahteva, da se naj omeji svoboda tiska, društvena in zborovalna pravica. Državne uradnike in duhovnike, ki so podpisali češko in jugoslovansko deklaracijo in jo podpirajo, je treba kazensko zasledovali. Zahteva se ustanovitev nemške mornariške šole v Trstu. Nemci so zahtevali od ministrskega predsednika, da jim mora odgovoriti do sobote. Na te nesramne in docela blazne nemške zahteve treba pripomniti, da bi bilo na našem slovanskem jugu veliko premalo jet hišnic za tiste Jugoslovane, kateri so poopisali Jugoslovane, kateri so podpisali jugoslovansko deklaracijo. in jo podpirajo; zakaj ves slovanski jug bi bil na mah spremenjen v eno samo veliko jetniš oico.
...Brez moči. Nemški'poslanci iz alpskih dežel so popolnoma potrti radi ju gostova.; iskega- gibanja. Na svojih shodih in vladi nasproti zatrjujejo, da nimajo. nobene moči več proti velikanski sili jugbslo-vansjce misli. (Verjamemo. . Zato moledujejo, naj jim vlada pomaga. Tudi dobro. Preganjanje je rodilo našo misel, a zatrlo je ne bol
Slovani pri ministrskem predsedniku. V sredo, dne 24. t. m., so bili poslanci Eaberman, Hruli an, Korošec, Pogačnik, Stan ek ir. Tušar kot zastopniki Češkega S vaza'' in Jugoslovanskega kluba pri ministrskem predsedniku. Vprašali so pa, ali so nem-škomesčanske stranke res predložile vladi enostranske narodne zahteve, po katerih bi se naj preganjali Čehi in Jugoslovani. Nadalje s'o ga vprašali, ali je ministrski predsednik pripravljen izpolniti te nemške zahteve, mogoče kot plačilo za to, da niso samo nem-škomeščanske (stranke, temveč tudi gosposko zbornične stranke prestolu in državi odpovedale, zvestobo. Ministrski predsednik je priznal, da se je sicer zadnji čas razpravljalo o znanih zahtevah nemškomeš-čanškili strank, a je izjavil, da še doseda.j odločitev ni padla. O krivicah napram kateremukoli narodu se ne more govoriti. Zastopniai omenjenih skupin so ministrskemu predsedniku odločno izjavili, da bi vsako preganjanje njih narodov in enostranska rešitev nem-škomeščansldh zadev zadela na najsilnejši odpor ter bi spravila v nevarnost tildi obstoj parlamenta.
, Nemci razobešajo v znak velike žalosti za odslovljenim zunanjim ministrom grofom Czerninom —. črne zastave. Da pri tem velikem žalovanju Slovenci ne bi preveč zaostali, zložili So dne 18, t. m. v veseli družbi v gostilni g. Karbaš v Gornji Radgoni zbrani Srbi, Čehi, Hrvati in Slovenci mesto venca na grob politično umrlemu grofu Czerninu znelsek po 82 K za slovensko šolo v Mariboru. — Slovenci, posnemajte!	.
Kriza v gosposki zbornici. Predsednik gosposko zbornice, knez Alfred Windischgrätz, je z ozirom na nelojalni nastop ustavoverne in srodnje stranke gosposke zbornice (o katerem govorimo Že v uvodniku), dne 23. aprila zvečer, naznanil, da, Želi odstopiti kot predsednik gosposke zbornice. Cesar pa baje njegovega odstopa ni vzel na znanje. — Kakor se poroča fz- Dunaja. se je knez. Wimdif«^hjn*afz ppsta-vM
odločno po robu zoper ; zahtevno ustavoverne .in srednje-stranke, da bi se sklicala za soboto, dne 27. t. ni., plenarna seja gosposke zbornice 4n da. bi- se v tej seji diskutiralo o položaju, ki je nastal vsled odstopa grofa Czernina. Omenjeni stranki tudi pripravfjejta • predlog, da bi v bodoče imela pravico sklicanja plenarnih sej večina zbornice in ne predsednik. Pred-s dnik knez Windischgrätz je proti tej zahtevi. Na Windischgrätzovi strani je princ Ferdinand Lobkoyic kot načelnik desnice in ž njim vred vsa desnica. Levica je dne 24. aprila izročila svojo izjavo ministrskemu predsedniku Heidlerju. Političen položaj se vedno bolj poostruje. .
Vsenemci ne zaupajo Avstriji. Vodstvo vsr n e niške stranke na Štajerskem je imelo dne 22. t. m. posvetovanje, na katerem se je sprejela resolucija, v kateri izjavljajo vsenemci, da od nemških poslancev ne upajo prave brambe nemštva proti slova^ifeldm stremljenjem. Najboljše sredstvo proti Slovanom je ožje zavezniško razmerje z Nemčijo. Edino tako razmerje bi stalno zasiguralo obstoj nemštva v „Ostmarki.“ — Zopet nov dokaz, da hočejo vsenemci, naj postane Avstrija popolni vazal Nemčije!
Pogajanja med Avstrijo in Francijo. „Manche-d "sfer Guardian“ piše, da so se pogajanja za poseben , mir med Francijo in Avstrijo razbila radi tega, ker.
>e Italija vložila svoj veto. Tedaj je še italijanska armada stala pred Trstom in Sori ni no je upal; da bo Italija ostala zmagovalka nad Avstrijo.
r©4©aske ««vic©.
Slava cesarici Ziti! Jutri, soboto dn« 27. aprila bo vsak domoljuben Avstrijec slavil god naše preblage cesarice Zite. V naših cerkvah bodo verniki in domoljubni Avstrijci utri in v nedeljo v vročili molitvah k Vsemogočnemu prosili za srečo in nebeški blago-
, slov. ^saffke družine. Mi Jugoslovani stojimo t» if rosnih ,ča-i;! Ji o vstajajo prču cesarski hiši iz temnih ju črnih kotov 1 n rije. ki t-e (l,8icer kar. cedi o samega patriotizma. -> zvesto
vsi kot en mož na strani naše ljudondle cesarice in njenega miroljubnega soproga ter kličemo : Bog Vsemogočni, čuvaj nam cesaric®
Zito!
Tudi cesarica Zita posredovala za mir. Francoski list „Journal des Debats“ poroča, da je kmalu po pismu cesarja Karla princu . Sikstu Parmskem« tudi cesarica Zita pisala pismo Sv, Očetu Benedikt« XV. Prosigala ga le, naj uveljavi svoj vpliv za mir.
Častno občangtvo. Občina Bučečovci na Murskem polju je imenovala svojega rojaka vlČ. g. dr. Matija Slavič, profesorja bogoslovja! v Mariboru, za zasluge, ki si jih je pridobil za blagor svoje domače občine, svojim Častnim občanom. Čestitamo!
I u ’tfiiovsae 'Sketlje. ,Prezentiram su: Na žup-i nijo Gtmzenborg g. M. Thaler, kanonik v Strass j burgu; za Projern provizor K. Jareš, za Ingolstal j g. Al. Sponring, provizor v Vajčah, za Naborjet ' g. A. Patterer, župnik v Trvengu. To župnijo j® doslej oskrboval Slovenec! —- Župnijo Domačele soosbrbuje g. Anton Gabron, župnik v Skoči dolu.
Novoutašnikov je v celovški škofiji letos 18, med temi samo dva Slovenca, gg. Kuhar Alojzij iz Kotelj in Orel Jurij iz Železne Kaple. Nem cev iz Koroške je 9, iz ostale Avstrije 4, iz »rajha«
B. — Mašoiško posvečenje bo ciré 28. junija. — Celovška bogoslovnica se bo morala s tem letom zaključiti, ker v nižjih letnikih ni več nohtnega 'bogoslovca.	.
Celjski okrajni glavar baron Müller je stopil v stalni (pokoj. Ob tej priliki mu je cesar podelil naslov* dvoraea» svetnika.
Odlikovan zdravnik. Polkovni zdravnik dr. K. Ipavic pri rezervni bolnišnici Št. 1 v Mariboru je odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda.
Iz učiteljske službe. Na, d vor agre dni ljudski šoli v Starivesi pri Bizeljskem (2. plačilni razred) je razpisano mesto nadučitelja, na trirazredmei pri Sv. Roku bb Sotli pa mesto učiteljice. Prošnje do dne
15.	maja.
Notariat v Mariboru. Za mesto notarja v Mariboru po umrlem notarju Hanssu sta prišla v tern« umirovljeni slovenjebistriški notar dr. Wiesthaler iu konjiški Svoboda. Kje pa so slovenski kompetent! ?
labor na Bizeljskem. Due 12. majnua popoldne ob 3. uri se vrši na Bizeljskem velik narodni tabor. Govorili bodo predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, poslanec dr. Benkovič in eden hrvaški poslanec. Shod ob štajersko hrvaški meji (bo navdušena manifestacija Slovencev in Hrvatov za majniško deklaracijo in za samostojno in svo- ; hodno insoslovan8ko državo.
'SBm ^agoslavlia se Je izjavilo zadnji posebno tta Koroškem veliko Storilo sfoveiwfldh nhü», «i*.





Mr	.	...	■
drihov^ftiha in na sartine .posameznikov. Vsi koroški slovenski kraji hočejo biti v svobodni Jugoslaviji pod habsburškim žeziom. Iz Štajerske so se izjavili za deklaracijo: Sv. Stefan pri Šmarju in skoro vse ta-mošnje žene in dekleta, občina Pokoše pri Slov. Bi-asfcritev.--Bitne- v Slov. gor., Sv» Tomaž, Trnovci, Savci pri Ormožu, Tolsti vrh pri Konjicah. V GOlava-buku 'pri Slovenjgradcu je podpisov 217, v Smartau nad 1200. v Legnu nad 360, mesto iSlovenjgradec več itot aOO. v Budini pri Ptuju 198, St. Janž pri Vuzer albi 166 ' Dravče pri Vuzenici -4J24; St. Vid pri Vuzenici 61Vuzenica trg 24, možje in fantje v St. liju . v Slov. gor. 612 — Izobraževalno društvo Laporje: (',50 elanov), • Občma Laporje 170, vas Levič obč. 2-abljek 67, slovenski in hrvatski rudarji iz Fohns-dorla na Gornjem Štajerskem 170, katoliško kmetsko bralno društvo Frankolovo pri Cejjiu. krajjni šolski | »vet Frankolovo, 687 Župljanov na Lrankplovem in | sicer J38 mož, 203 žene, 136 mladeničev in 210 deklet.
:	ŽiijJif jugoslavijo in močno gibanje zanjo je,
seve »eaogjasao« protestiral tudi občinski odbor v Porečah ob jezeru. V resoluciji so samo zna ne fraèb’ O Vlajih posIbncihV;. Nas zanitna stvar samo V toliko;, ker opetovano beremo, kako se ’hvno :tajci; :L; j. ponajVeČ ogrski Ži dje vedno bolj kazš)^|rpoj,Porečah. in okolici, nakupujejo majv.ečja podjetja za tujce, tako da dom*čini v doglednem času, če pojde tako naprej, ne bodo več jmeii, besedo v občini. Tako se suče svet! Eljen!
Slovenska šola v Mariboru. Odsek prosi vse (tete gospode, bi so dobili začetkom aprila prošnjo, da zapišejo naslove narodnih Slovencev ih Slovenk, ki bi"lahko prispevali za šolo in jih pošljejo tajniku, da ustrežejo tej prošnji in poma- I gajo -s svojim trudom staviti temeljni kamen bodo- f čem« obrambnemu stolpu na narodni meji.
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali:	Josip Goropevšek v Trbovljah (zbirka) 300
it ; po 100 K: Anton Umek, trgovec v Brežicah, Jo-■M.p Lončarič, župnik pri Sv. Jöderti nad Laškini Jingom, Josip Medved, posestnik v Lehnu, Mati ja.-Zcin-..l|iS, Sv. Tomaž pri Ormožu; po 20 K: Peter Zorko, posestnik v Pekrah, Martin Kozinc, posestnik v Pregni Loki pri Sevnici, Josip Lassbacher, župnik v Belih vodah, V. Koprivšek, župnik v Framu, J. Selih, kapnit pri Sv; Kungoti; po 10 K: Friderik Kukovič, župnik v Dobrni. Minka Jerič, trgovka v Skalah , Tončka’ Pečovnik v Framu, Mimika Pečovnik v Framu, Emerik Mravljak, trgovec v Vuzenici, J. Reg-vat, trgovec v Pilšltajnu, Anton Somrek, kaplan v Šmartnem, Vladimir Vošnjak, posestnik v Slov. Bistrici; po S K:	Kristina Berthold, učit. v Pilštajnu,
dr. -Stojanovič, Gregor Juvan, posestnik v Razboru;
St K Franc Fras, posestnik v ŽupečjiVasi; upravn. ■•.Slov. Naroda“. 10.50 K; iz pušice v Nar. domu K 33.76. Prispevke je pošiljati na. naslov:	Moška po-
družnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru. — Spiski odsek.
Trstenjakov sklad. Posojilnica v Framu 100 K, Martin AvŠiČ, kaplan pri Sv. Križu tik Rog. Slatine, 10 K; Ivan Medvešek, župnik v (Tinjah, 1.0 K; Franc Moravec, stolni župnik v Mariboru, 20 K; Posojilnica v Mariboru 100 K; J. Jalen v Ratečah 10 K; Martin Meško, župnik pri Kapeli, 100 K; Andrej Podhostnik, župnik na Rečici, 20 K; Vid Pavlič, kaplan V St. liju, 3 K;- . Josip Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru, 10 K : Fr. Sinko, župnik pri Sv. Martinu na Pohorju. 1(5 K. Zadnji izkaz 35Ö7.20 K. sedaj 399 K, skupaj 3966.20 K Zgodovinsko društvo v Mariboru. :
Zgodovinsko društvo v Mariboru jé na občnem
zboru dne 21. aprila spremenilo v nekaterih točkah • svoja pravila.' Nàjvažnejša sprememba je ta, da se je radi silne draginje letna Članarina zvišala na 10 K, ustanovninapa na 200 K. Nova članarina velja od leta 1919 naprej. Dosedanji ustanovnih! se priznajo’ tudi zanaprej kot taki, a se prostovoljno doplačilo 100 K k prejšnji ustanovnim - hvaležno sprejme. Društvene publikacije se bodo tudi primerno pomnožile, Kolikor to 'dopuščajo med vojno tiskaijske razmere.
Slike naših odličnih mož želi zbrati Zgodovinsko društvo v Mariboru. Sedaj se Še dobe fotografije in slike naših zaslužnih, že umrlih mož. Prosimo vse rojake, ki imajo take slike, da jih dopošljejo in se tako sestavi galerija slik naših odličnjakov. Ravno! ako se želijo tudi slike ali fotografije rojstnih hiš odličnih rodoljubov in učenjakov. VeŠčaki v risanju lahko pošljejo risbe. Pošiljatve se naj naslovijo na: Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Zagrebški Usti nam naznanjajo, da so od dne
12.	aprila, naprej radi stavke tiskarn iškega osobja za nekaj Časa prenehali izhajali/
Iz dež. šolskega sveta. Za člane štajerskega deželnega šolskega sveta je cesar imenoval lavami stolnega dekana Josipa Majcen in gimnazijskega ravnatelja dr. Josipa Tominšek. Za nadučitelje so imenovani: Viktor Leitgeb za Rogaško 'Slatino, Ludotvik FvanjŠiČ za ßv. Jurij ob Ščavnici in Alojzij šekel *a okoliške šolo v Sl oven j gradcu. Za stalne učitelje 90 imenovani sledeči: Za Konjice-trg Janez Lah, za Arfiče Jožef VutkoviČ, zaLjubeČno pri Celju 'Alojzij Vizjak, za Šmartno, na Pohorju OŽbold Mejak, zaS. IknSraž v Les*ov(cu Jernej Paulič, za Sv, Vid pri &Nu Prahe Hajnšek, m €M Adolf Testih, zn 'Sv.
STRAŽA.

Tomaž Ludovik Belšak, za Majšperg Žiga Kerbler in Za St. Ilj v Slov. gor. Marija H asi.
Smrt slovitega nemškega letalca,. Sloviti nemški letalec ritmojster baron Richthofen je v zračnem boju bil posebno drzen. Premagal je đosedaj 80 sovražnih letalcev. A s svojo drznostjo je ludi plačal svoje življenje. Dne 2b aprila se je v dolini reke Somme na Francoskem spustil zelo nizko za nekim angleškim letalcem: Pri tem pa ga je zadela sovražna krogla in Richthofen je smrtno zadet se zgrudil za angleško Črto mrtev na tla. Krogla je prebodla Richthofenu srce. Angleži so priredili padlemu junaku zelo Časten pogreb. Sest angleških Častnikpv-le-talcev je spustilo rake v v grob. Na gomilo so položili več vencev. Eden je nosil napis: „Hrabremu in dostoj n emu sovražniku J°
Nove rekvizicije na podlaigi naredbe celokupnega ministrstva se bodo tikale med drugim tudi Štajersko; Kranjska, Dalmacija, Primorje so izvzete, ker tam se prizna, da ni ničesar več dobiti. Pri nas pai očividno vlada na podlagi poročil Claryjevih misli, da še kaj dobi.
Oster odpor poslancev proti novi rekvizicijski naredbi. -češki in slovenski kmetski poslanci so se dne 24. t. m. posvetovali o nadaljnih korakih prob vladi. Predlagali bodo, da se ukine pooblastilni ziliken od dne 24. julija 1917, ki so ga Nemci proti slovanski deklaraciji sklenili in s katerim vlada sedaj lahko mrcvari kmeta kakor hoče.
Petrolej., Mariborsko okrajno glavarstvo (prehranjevalni urad) je nakazalo občinam petrolej za mesece februar, marec in april. Koliko petroleja se je razdelilo v drugih okrajnih glaviarstjvih, nam ni znanö.
Haložani pred gospodarskim polomom. Iz Haloz se nam piše: V drugi polovici leta 1916 je pritisnila precej močna suša, tako da, se ni pridelalo prav nič otave in ker tudi paše ni bilo, je bil Haložan pri-I moram' skrčiti svojo živino za eno četrtino. V; teku zime se je še seno rekviriralo in primoran je bil marsikateri posestnik nadalje skrčiti števjflo svoje živine. Posledica tega je bila, da so vinogradniki samo redkokje gnojili svoje vinograde. Haložan se je na-djal, da mu bo prihodnje leto to ložje mogoče. Lansko leto je bila v celi Avstriji suša, a v Halozah jé bila uprav nepopisna. . Sena je prirastlo zelo malo, otave pa celo nič. Vsled tega je moral Haložan, ker ni dobil nikjer krme, zopet prodati živino, akoravno jo je silno rabil. Ker je prodal živino, ni imel gnoja. Kdor je imel leto« priložnost opagovaii obdelovanje (kop) v Halozah, >se je moral kar vstrašiti. Nikjer se vinogradi niso gnojili Strah in groza’mora vinogradnika pretresti, če pomisli, da, mu bo odvzet edini vir 'dohodkov. Vinogradi morajo opešati, ako sene gnojijo. Kdo bo zopet v stanu, jih nanovo zasaJditi..? Kdo bo preživel vinogradnika v Halozah, ako vinogradi opešajo? Treba je pomisliti! Namesto da bi tu vlada priskočila Haložanom na pomoč - - čujte in pa strmite ! — hoče iste celo popolnoma, uničiti. Evo vam dokaz! Okrajno glavarstvo v Ptuju je izdalo u-kaz, da se le tistemu posestniku pusti ena glava goveje živine, kateri ima 5—6 oralov orane zemlje. Na vinograde, gozde, travnike, sadonosnike in pašnike se ne ozira. Vzamemo h. pr. posestnika s 15 orali zemlje. Od tistih je običajno 3—4 orale vinograda , da zamore vspešno gnojiti. Vinograd rabi za en oral najmanj po eno velike, govejo živino, potem še ima vinogradnik 2—3 orale sadonoshika, 1—2 orala travnika, 1—2 orala orane zemlje, drugo pa je gozd. A posestnik s 15 orali na ta načtn ne bi smel imeti ne ene glave živine? Kaj pomeni to? Ato se misli.res po tem ukazu odvzeti živino, potem v Halozah ni več živine, potem tudi mora propasti y inoro j a . in ž njo prebivalstvo. Tukaj javno in odločno zahtevamo, da, se pusti Haložanu, na vsak oral vinograda eno govern živino. Naše gospode poslance prosimo, ‘da takoj opozorijo vlado na pretečo nevarnost in da ukaz c. j kr. okrajnega glavarstva v Ptuju za Haloze ne pri-I de v poštev, oziroma da se mora pustiti za vsaki o-I ral vinograda vsaj eno govejo živino.
Dopisi«
Maribor. Umrl je tukajšnji dimnikarski mojster Vaclav Vanek, star 47 let. — V Koroški ulici bo otvori! mag. farm. Karel K.rautecky novo javno lekarno. — Prihodnjo nedeljo, dne 28. aprila, b» v St. liju v Slov. gor. v tamošnjem Slov. domu proslava godu cesarice Zite. Kdor more, naj obišče ta dan naše obmejne brate. Vlak vozi iz Maribora ob %2. uri popoldne.
Maribor. Prehranjevalni urad je poslal te dni na občina zaostale količine petroleja za februar, marec in april in sicer po naslednjem ključu: Rače za februar 240 litrov, za marec in april 140 litrov, ši-janec (prva Številka pomeni količino petroleja v litrih za mesec fepruarja, druga, pa za marec ìd april) : JeŠencl 100 60, Sijanec; Studenci 750 460, Austria v Mariboru, Grajska ulica; Pobrežje 870 500, Dogoše 130. 80, Zrkovci 100 30, A. Marko; Krivine 18Q 120, M'ydlil v Mariboru, 360 240, Sock v Mariboru : Leitersberg 580 300, Serec: Razvanje 180.100,
Koc; 8f. Peter-SoO 210. Lajnšičj. Tezno 300 180, Ser veder; Slivnica 120, 80; Orehova vaš 1(50 100, R&ù-če 140 90, Poli ; Tavola 100 60, Gornje Hoče 50 40„ Pohorje 70 50', Lebef Rogoza 80 50, Šphdnje'Tloče 130 90, Bohova 50 30, Polž; Fram 220 140. Loka 13$ 80, Morje 110 70, Högemyart:	SL ‘Nikolaj 1(30 80,
Skoke 120 80, Florjančič ; Sv. Marjeta na Dray, p. 270 Ì50, Maoun ; Podova 150 90, Gorica TOO 60,V Novak; St. Martin pri Vurbergu 90 50, Sp, Duplek 130 90, G. Duplek 160 100, Ciglence 70 50, Krajnc; Radvanje 680 400. Lobnig: Kamnica .200 ilO, Rošpoh-250 1.50, Bresternica 190 120, Roš v Marìborii; Uembah 130 8Ö, Pekre *90 70, Sorko; Bistrica più Ijembahu 90 50, Vrhovdol 120 80. Bistrica pri ’Rušah 110 70, Kas jak; Rušo 230 130, Lobntjca 80 50, Serno: Smolnik 120 70, Konsum: Lehen 120 .70, Rotenberg 60 40, Povoden ; 'Rotenberg 120 70, Sv. Lovrenc 330 190. in Recenjak 80 50, Boldin ; Kume n 140 00, Činžat .120, 90, Kores; jelovec 60 40, Slemen II0.60, A. Golob,; ’• Pesnica 20Q 120. Kapiža 40 30, A. Pinterič: PloderŠ-nioa 90 60, Srednji Gusterà) 80 50, Schönwetter; Št, lij 180 il0, Plevnik: Cirknica 1110 70. Gasser: Ceršak 110 80, Selnica ob Muri 200 120. Herzog: Jare-nina 170 110, Vukovski jdol 120.80, Polička vas 11.0 70. Cvilak : St. Jurij ob Pesniei 3^0 170, Dobaj; Sv. Križ 220 140, Verdonig; Svečina 110 70. Plač 90 50, Špičnik 60 40, Slatina 110 60. Smonig; Vrtiče 70 50, Gornja, Sv. Kungota, 220 1 20, Vaupotič; GradiŠknlOO 60( Ranca 110 60, Dobrenje 130 80, Likavec ,V<feek 150 90, Dragučova 100 60, Sv. .Marjeta ob Pesnici .140,90, Grušova 120 80, Baumgartner.: Gornji Jakobski dol 270 4 70, Spodnji jakobski dol 200 120, Snee-berger :	Spodnja Veličina 120 70, Gornja Veličina
120 70, Ragoznica 50 30, Lorber^ Selca 150 90, C mlenŠak 21(0 130, Rojs; Biš 90 60. Gočbva.90 60, Ketiš: Sp. Žerjajvci. .90 .50. Kremborg 50 30, Žitce 70, 50, Spon dri ji Porčič 80 50. Čeh; Smplinei 100 .60. Žu-pétinci 80 50. OzvatiČ; Čaga 80 SO, Sv. Anton 400, 60, Cogetinci 130 80, Vcanga 430 90., Ahdrenci.110, 70, Tušak: Sv. Trojica 120 80, Verjane 50 30. Senarska. 110 60, Golob; ,Gsek 120 70. Gornji Porčič 120 70, čauš: Zimica 120 80, Jablance 120 70, Šauperl:’ Korena 480 120, Žikarci :120 80, KostajnŠek; Sv. Benedikt i70 90, Sv.. Trije kralji 80 50, Drvapja 120 70. Jrotkova 90 60, Thova 80 50, Gornja Ročica 100 60, Šnmenjak:	Sv. Jurij v Slov, gor. 140 90,
Sp. Gasteraj 100 -60,- Žitence '90 50, Malha 90 50, T. Wergles:	Partinje 230. 140, Krambsenger : Ledinek
T20 70. Zamarkova 70 50, Sv. Lenart 230 200, Seta-rici a-Radahova .70 40. Gornji Žerjavci 100 30. Zemljič: Septovec 1Ó0 60, Ritoznoj 60 40, Smiteberg 70 50. Werdnig: .Sv. Martin na Pohorju 130 80, Fraj-hajm 70 50, Vojtina- 50 30. Kalše OO 40, Smerečno 30”’ 20. Osel 60, 40, Kos: Gornja Ložnica 120 70, Spodnja •Ložnica, 70 40, Cigonca 110 60, Spodnja Nova vas 70 40. Kranfsdorfer: Gornja Bistrica 150 90, Slov..Bistrica 540 380. Stiger; Laporje ,00.-70 Pretreš'90, 50. Verhole 200 100. Hošnioa 120 80. Žabi jak 140 80. Krošelj : Poljčane 160 100. LušeČka vas 100 60. Sumer: Pekel 220 1 40, Stanovsko 110 60, Sima; Črešnjevec 220 130, Vrhloga 150 90, PoČivavšek; Makole 120 70. Sv. Ana 110 70. Statenbreg 150 90, Ozcbek; Stopno 100 60, Pečke 110 80, Dežno 140 80, Novak; Studenice 80 50. Hrastovec 90 60, Modra že 00 60, Brezje 180. 100, Kaučič; Gornja Polskava 180, 100; Bukovci 50 30. Oglenjšak ,70 40, Uranjek; Gabernik 60 40. Pokoše 60 .40, Zisel : Pragarsko 220 130, Tiš-ler; Sp. Polskava 180 110. Sihcrl: Tinje 290 ' 450 Rozman : Selnica ob Dravi 350 210, Boč 170 110, in • Jan že v Vrh 200 120, JageriČ. Vsak župan mora imeti natančen _seznam . kako se deli petrolej. Občinski,u-radi dobijo nekaj litrov petroleja za nujne potrebe 'bolezni, itd.)
Št. D| v Slov. gor. Prihodnjo nedeljo, dne 28. iprila, {jopoldne po večernicah, bomo obmejni Slovenci proslavili god naše ljubljene cesarice Zite. V Slovenskem Domu /to priredila naša mladina slavnost s posebno izbranim sporedom» Predstavljala se bo igra „Junaška ’deklica“, zgodovinska oseba, blažena Ivana đ’Aro. Ponavljala se bo tudi igra: „Kukavica, modra ptioa.“ Nekaj pač bo za sedanji čaa novega in za goste prijetnega, da bodo namreč postreženi v Šotoru, kjer bo Dekliška Zveza prodajala kavo, čaj, pecivo in slične reči. Nastopali bedo tu® pevci, dogiači in jareninski. Obljubili so obisk tu® Slovenci iz Spielfelda, Štrosa in Maribora. Prav posebej pa še vabimo domačine in sosede iz Carenine, Št. Jakoba, Kungote in Svečine.
Sv. Bolfenk v Slov. gor. V nedeljo dne 21 v prila popoldne, je imel poslanec Miha Brenčič sijajen shod pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Okoli 503 zavednih poslušalcev od Sv. Andraža, Sv. Lenarta, Sv. Urbana, Sv. Bolfenka in drugih krajev se je izbralo na prostornem dvorišču gostilne Horvat in je z vidnim zanimanjem sledilo časuprimernim izvajanjem svojega poslanec. Poslanca Roškarja žal ni böa »3 shod. bil je zadržan. Govornik je raztolmačil no* slušalcem v poljudnih besedah vinski davek, rekvizicije, podpore, oprostitive in psv^od pokazal postavno dolžnost, pa tudi postavne meje dolžnosti. Brez vsakega ugovora se je nato sprejela naslednja resolucija :	. *’'0638288®•
-4- 21ato poaduravljaoif) jz eekega^ sre« vsak karat, ki tn nas vsaj nakpfKk»
■ ■
"T.	1 1	- 'J 1  - i'."1" 11 1 ' ? "i	1
časnikarskem orada ministrskega predsedstva uradni komunike.
Grof Silva- Tarouca?
SnoCi ob 9; uri se je pričel ministrski svet. & fc dolgo trajal Dpmpev^ sp, d* mm d<? Im»» Grof Silv* Tarouca, se imeopJi|§t naslednik dr. viteza Seidlerja. Ostali kabini pa bi

Jceneo
& uremije; feMm se temu vladarju, in cesarju Kadu X. ki se neumen tradi aa oosego splošnega miru. Ö dft, bi le kinaiu napočil njegov najlepši t%i. dsut miru za kpr&we^Q lAvsirijel: Ik srea se zitiivaljujemu posùjppcem Jugo-stovamì^ega kluba, Id mm nesebično za olajšanje vojnih, ležfcoč in m prosit svojega ljubljenega», žal, •saniranega, zapostavljenega slpvensltoga. narodà, Iz-m&aoto figa s tem svoje, popolno zaupanje, želimo iz «Dtoga sroa, Up m pr^kostej uresni^ njihepra. izjp.ya * dne 30. majnika 1917, dà se namreč naj združijo ?st JugDslpT&pi naše mile domovine v: eno jugoslo-wastö kronorrino pod osreèujodim Žezlom slavne naše habsburške vladarske • hiše. Življa Benediki XV.! Sivijo cesar Karel L! Živijo naiSd poslanoi! Scečnft Jugoslavija na dan!u Predsednik zborovanja vlč. g. Rupnik Plunder je ob konòu zborovanja, govoril o mirovnom delovanja preavi tinga Ibarja Karla, Svečanosti» trenutek je nastopil, ko je zbrana, množica, po krepkem trikratnem živijorklica na cesarja in 008«$--cò navdušeno zapela avstrijsko himno. Odkrito gla? VÄ, navdušeno petje, bratovska vzajemnost, vse tp je kazalo, da to ni n armi sovražnikov Avstrije, ampak narod zvestih sinov in hčera, udanih Bogu in česa-$€,!• Ta narod ne zasluži ved, da m ga zapostav^a v javnem življenju inzajira, temveč zasluži zahvalo calè domovina. Dal Bog in sreča, Junaka!:
Sv. Urban pri Ptuju. Shod S. K. Z. v nedeljo dim 21. apr.Uft, jft otTOril po ranislužbibožji poslanec Brenčič, predsednikom shoda je bil izvoljen g. Rameršak iz LoČkega vrha. Poslanec Brenčičje ob limo razpravljal o naši deklaraciji, zakaj se bojijo razni Župani podpisati to deklaracijo, kakòp tudi ite Artige temporaoije; jih navdušeni za našo dobro stvar; govoril je o d^ovanju v državnem zboru v prid kmetskega ljudstva itd. 0$ro, je prijemal postopanje ptujskega okrajnega zastopa, osobito njegovega načelnika Orniga. Nad 200 zborovalcev je navdušeno sledilo izvajal jem g, palanca. Enoglasno so s-prejeli resolucijo, v kateri se protestira' proti uprav neznosnem rekviriranju zrnja, krme, siatele in živine, proti vinskemu davku, izrekli so neomajano zaupanji poslanoem Jugoslovanskega kluba, osobito svojem«! poslancu Brenčiču ter z velikim navdušenjem glasovali za našo majniško deklaracijo. iPredsednik h! je zahvalil g, posl-apeu v imenu vseh za obširro porobilo. S trikratnim »Jivijo** na presvitlega cesarja 1« zaMjufii! predsednik lepi zliirovanje Nato je g. poslanec zabeležev^i razne pritožbe svojih volitev.
Šmarje prt Jelšah. Tu je umrl zasebnik tržen Rugo TanČiČ v 77. letu svoje Starosti ter bil tata -dre 2tj. t« m pokopan. N. p. v m. !
: ’ ' Velenle. Gospod c. kr. jamomerec pri premo* gtekopu v Velenju FTaiic Jereb nam piše, da je zaveden Siovenec in si ne pusti dopasti, da bi ^ ga prištevalo med nemškutarje. Shoda v Št. Janžu se je udeležil na nemčurski strani neki Bruno Jereb, s katerim da g. Eràrio Jereb ni v pikakem sorodstvu. Bruno Jereb je pred Èràncem jerebom opravljal njegov posel v rudniku, To priobčujemo, da ne ba kdo oo nedolžnem dolžil našega somišljenika in naročnika 8- Franca Jereb nemškutarstva.
Nadaljevanje dopisov na 7. strani.
Iz najnovejSega nemškega
B	J^CMP OGJkJktfc :. è&&
Berolin, 25. aprila.
Franeosko bojišče.
Francoski protinapad na višina Fleagelhsegl ob reki Ufs je feil odbit. Kadi boji na jnžneni /brega reke Somme južno od kraja Villera — Bre tonneux, kjer so nemške Cete zavzele vas Haaga mrd. Na zahodnem brega reke Avrà se jo po ha dih bojih nemškim četam posrečilo zavzeti višino Castel Vsi sovražni protinapadi so bili odbiti.
j ■ •.	.	^	■
! Angleško porodilo o pomorski bitki j	ob	flandrijski obali;
j O napada Angležev na Zeebmgge poroča Ion-; donski Reuter:
i Vhod v Zeebrtigge- Kana! je zaprt z dvema potopljenima križarkama Nemški rušilec je bil torpediran, drugi je bi) zadet od dragega rušilca, tretjega pa je potopil angleški izkrcevalhi oddelek. Vsi topovi in skladišča z velikimi zalogami stre Ijiva na obsežnih atrbah sp bili uničeni. Razdrto je tudi stebrovje viadukta med polomom in suho zemljo. Ko je stopil napadalni oddelek (angleški) na pomol, se jé vrgel velik Nemec proti Angle tem. Bil je ubit z gorjačo. Nekateri od napadal nih oddelkov so potopili nemške rušilce v
nišču, še predno je moštvo imelo priliko na krov.
Nemški radile «lai proti rodbini
Nemški radikalci zahtevajo, da naj pride naredba, sklenjena po § 14 o razmerju med hišo Parma m sodnijo čim prej pred parlament. Krščanskosocialna iu nemškonacionalna zveza sta imele snoči že pozno v noč klubove seje. izdali bosta strankine izjave.
Seidler ostane.
-	Dunaj, 25. aprila.
Danes opoldne so še viseli črni težki oblaki nad SeidMerim ministrstvom. Po sprejemu zastopnikov ustavo verne in sre lnje stranke gosposke zbornice pri ministrskem predsedniku, se je položaj nekoliko zboljšal Zastopniki omenjenih strank, ki so bili pri Seidlerju od 11 ure predpoldne do enih popoldne, so baje izjavili ministrskemu predsednika, da njih skopni nastop ni naperjen proti sedanji vladi, temveč da skupini uhi un želita, da bi se sedaj spremenila vlada. Po sprejemu teh za stopnikov je bil Seidler sprejet od cesarja v avdi jenci. Naglasa se, da Seidler nima povoda odsto piti Razjasnitev položaja je prišla čisto nepričakovano. Izjava obeh gosposkozborničhih strank se ne bo objavila. Izdal se bo samo o sprejemu obeh pin in razgovora z ministrskim predsednikom
Nemce so pobili, ako so se prikazali pri pohodih. Nemški rušilec, ki je skušal uteči iz pristanišča, je trčU ob drugega in je bil prerezan na dva dela. Ko je napadalna četa zapustila pomo je vel» na njem angleška zastava.
Spopad t Otrantski ožini.
V noči od 22. na 28. aprila so avstrijske lahke ladje pred Valeno napadle sovražne torpedne rušilce. Po kratkem artilerijskem boju v katerem so se opazil) dobri zadetki, so posegle v boj močne sovražne ladje, ki so bile alarmirane iz pristanišča. Ker je bil od naše strani dosežen namen, da se v Otrantski ožini izmeni sovražni promet, se je boj prekinil. Sovražni rušilec je bil težko poškodovan, dragi pa je odpltil proti Valoni. Naše ladje nišo imele nobenih izgub in tudi nobenih po-škodb.
Razne norice.
.... ‘ .v 4	.... . ....	.	j
Brezžični telefon na 9000 km. Ruskemu Amerikancu M, J. Pupinu se je posrečilo izgotoviti brezžični telefon ha 9009 km, kar, je n. pr razdalja med Novim-Jorkom in Berolinom. že svoj čas je izgotovil tako brezžično spojitev med Vašiugtonom in Mare Islandom pri San Frančišku, kar znači razdaljo 4509 km, ali opazilo se je, da se le pogovor slišal tudi v stanici V- Havai, L j. na razdaljo 8800 km. Pri tem pa so bili tresljaji, povzročeni z zračno elektriko tako močno zaznamovani, kakor bi jih bila napravila detonacija oddaljenih topovskih strelov:. Pupin se Je posvetil izgotovitvi električne generatorje, ki so proizvajali eletrične utrinke v množini 20.000 do 200,000 v sekundi in sicer enakomerno in brez zvokov, potem se je trudil te valove tako izpremeniti, da. bi iz-premembe ustrezale izpremembi zvočnih valov pri govorici, In vse to je dosegel, Ali pri tako velikanski oddaljenosti! so prihajali valovi v prejemno stanico ta,ko slabo, da jih noben aparat, ni mogel natanko konstatirati. Tedaj je pa Pupin pred nekaj mesci napravil svojo Ženijalno iznajdbo Ojačevalca, ki je slabotne valove v jako močni meri reproduciral, ne Ida bi izpremenil njih karakter. In sedaj |e bilo omogo- . ženo razumeti se na. razdaljo 8000 km, ali pogovore je prekinjevalo obilo električno valovanje, ki stalno kroži v vzdušni atmosferi, katero pa je njegov ojačevalec še povečeval Poslednja prevažna Pupinova iznajdba je pa bila, narediti konduktorje delnih valov, ki naj bi prepuščali med očajno in prejemno stanico hPvalot^ dolpčenp dalje, Ker so zračni električni valovi večji d el kratki v primeri z onimi, ki so jih gememtorji ptóiljnfi v zmk. je dandanes omogočeno:
k« m. delni konduktor. naraivna na v$oye getoya Jave, „prepuščati ž njim samo one valove, ki |)oarflò^ ^vlijejo govorjene imsede, dočim so vsi moteči stranski zvoki izločeni. In tako je po Pupinovem nmonJ» omogočena brezžična telefonska spojitev' up! pol^ib-riirai točkami naše zemlje, samo če se na oddajni stanici proizvajajo dovolj močni valovi, prva prafctižaA brezžična telefonska spojitev bo v bližnji prihodnio-sli mod Ameriko in Evropo. Novi Pupinovi iznajdbi pripisujejo strokovnjaki velikanski pomen, ker; vežfc dežele preko brezmejnih morskih daljav bre* žice ja-kabla, katerih naprava in popravila stanejo mililo»* m! milijone.
„Prekrščenei* v nemških vrtovih. Pomlad je pqvsod in torej tudi na Nemškem obrnila? pozornost na. vrtove, a tedaj so z grozo konstatirali na Nemškem, da so vrtovi polni Napoleonov, Dijonov, glovic itd., namreč sadja in cvetja s tujimi, francoskimi P meni. Oglasili so se glasovi, ki so odločno žačeli ž* preteistirati proti tej r&žjvadi. Cernu je treba Nemce» imenovati sadove svoje zemlje s francoskimi imeni ? t Ali bo vrtnica manj dišala, če se bo imenovala „dicke Berta“ namesto „La France“? Ali bo hruška, rm-manj sladka, če se bo odslej imenovala Hindenburgo va hruška, nego poprej, ko se je imenovala Naiml«^ onova hruška? Zato pa proč s tujimi iaieni ia vrti-narskili matrik!
Živijo vojna! V seji upravnega .avete. ke rudnifèke in plavžarske družbe dne 6. aprila jt predložilo vodstvo bilanco za poslovno 1 etp 1917. T% družba izkazuje 22,954.050. škupnpga'c9)|p(^«.' proti 21,852.901 K lanskega leta. Cis;tegä döbiökfi, Pa l« P-mela družba v tem letu 12,720.416 K proti 12,838.306 K lani. Sklenilo se je, razdeliti za letošnje leto divi-đenđe po 88 K za akcijo. /	'	" ?
Vojni dobički ! ‘Tovarna za, izdelovanje toitoV ' Skoda v Plznu na češkem izkazuje za .preteklo leto 17 milijonov K čistega dobička in bo razdeljevala dividende po 56 K.
Tudi grobovi so vedno dražji: V Budimpešti se-e zemljišče na pokopališču tako podražilo, đa lisfc „Vilah“ s skrbjo vprašuje, kam vse to vodi. „Kaj II hočemo storiti, ako vsled draginje ne bom j mogli ve* ne Živeti ne umreti?“
Lakota na Nizozemskem^ V sied vojaški!; i» policijskih odredb so na Nizozemskem lakotna revol;.»-'dne 1|3. aprila ni mogla bolj razširiti; kljub teiph p», j« ljudstvo plenilo in je prišlo do hudih izgi*edoy< Mnogo stotin prodajaln je bilo demoliranih. govin so zabita z deskami. Mnogo predmestij je. za? prtih % vojaškimi kordoni.
Ustnica
-G.
g. vojni kurat F r a n c R e s c h, Orađefti Nam so razmere v Apačah dobro znane. Vemo, dà ]©. tam nastavljen kaplan, ki bi naj znal slovenski- Ker ja žalibog slovenskega jezika ni popolnoma, »vešč, zato tudi ne more pridigovati, kakor bi bilp ppjtrcha. Pove te par slovenskih stavkov in slovenske ‘e konec. Tako so nam opisali^^ sjpven$cp pačani. Ne dvomimo, da je za časa Vašega p^sflf% vanja tam bilo drugače. —-..R,i t,U n, j.»■&d• dfeTl..-n a: Spio dobili Že poprej enak dppijš iz s],oyenj.gr.a-gke okolice, ki a;\ priobčimo jirihoilijiA Rožuravt; .-
Sv, Alpjitij, zaščitnik mladine- Ta se je silap prikupil paSi mladini, 'vsebina je Wà Obsega kratek tivljenjepfe l'asma pobožnosti k sv. Alojziju. Najbolj ste šestnedeljfiki pdbožnosti k sv. m dftliša. druva krajša. Drugi del vsebuje i
S h To knjigò^frirokp;: prliJpjp^ÄöCBp i ■ in sicer mo*ki in ženah! ' Režejo pa di botri • tor jo kupijo birmancem. IÉR lago so zdaj samo tri ragne ' vezavo ,z, zhdp GM K 2.60 In K '	' ■ r'~
r Cirilovi iiskarni v
s poštnino
Knpn kr»»o ia kočo kroj» ali ■ ■velim mlekom. 3fa*W peve «-pràvailtvo poi ,Mleko* H. 637
vcwmemy?— lu.iiiiiuu—m» ■■■ w|"i|.|in||,l|i—|^>g—1—■■ I.	■
Za avolo se da 6 meste» stara deklica. Naslov : Erman Neža, Land-vrkrg. 6. Maribor.	1
Majhen vinograd
zraven nekaj gozda, 1 njiva, z o-peko krita hiSa, stiskalnica, klet, hlev, vse novo v izmeri dveh oralov, krasna solčnata lega v Socki pri Nori oerkvi se proda za 6000 kron. Vpraša so: „Curhahs*
____Dobrna pri Celja.____________!
Apne in eement se be v kratke»-prodajalo ha postaji v Fesaiei b Ré haj naroča v trgorini Birgma-jerja v Mariboru, Teg. ttfeolstr. 77, bodi si na dròkné ali pii r eelih vagonih. •'	''
.Varuhinja atarejia, zanesljiva ha-potteaa, vajena etrok, se spreim« takoj k drema deklicama v dobre kile. Kje pove «pravhiitvo „Str* *e*.	.	f»-
Pristni {ebeloi rasel
ramen krea tolče aa den la dae-kèle ▼ panjih kapi V Herb-ek' * Spielfeld« Za ponudbe» ecnadk« cene se prosi.	7*
ima na prods,!, dokler je v
Franc O^rj)
trgovec z vinom in sadjem,
0 »A »EC, Parkstrasse »«.7
m
Dopisi.
.>,> jtt&ribw. Mesar R. Welle Je preselil stojo . tab v$0kc aa klobase in svojo' prekajevalnico mesa v ■ LeiteroMrgi Kupil je v to svrèo Marksov mlin.
Sredice. V nedeljo, dne 7. ». m., se e vršil pri nas- dobro obiskan sestanek, na katerem se je razpravljalo, na kakšen način bi se naj v bodoče rekviriralo, Ljudstvo bi naj zavzelo svoje stališče in izrazilo tozadevno svoje .želje- Bolski raviiatelj gop-pod Kosi kot voditelj razgovora poroča onamerava-nem novena načinu rekviriranju, po katerem bi se ; naj kmetje obvezali za prosto voljno oddajo gotove ko- ; ličine pridelkov v primeri : s .posestvom in z ozirom na izpadlo; dobro, srednjo ali sialo letino. Ro tej oddaji j bi potem z ostalimi pridelki prosto impelagali. Ta razprava je bila silno zanimiva.- Jasno je pokazala. Oslo nadlogo, v kateri se nahajamo. Videlo se je, da je ljudstvo dp skrajnosti razdraženo., Medi zborovalca je vršalo kot v sršenovem gnezdu, da posameznik iSkoraj ni, mogel priti; do besede Dozdajni naèin rek? vizici j, ki skoro vsaki mesec ponovno razburjajo nav -Še ljudstvo, je nevzdržljiv. Novi nameravani način hi kmetskemu Ijudstroi sicer bolj ugajal, dasi je težko, s* vezali z obljubami, dokler niso pridelki pod streho, kajti v nobenem obratu niso uspehi tako negotovi kot ravno v kmetskem. Kmet, kadar peje, Se niti približno ne more delati rakuna o tem, kaj bode žel. Ta načrt jPiiudi prišel prepozno. Ljudstvo je z nevoljo vpraševalo: Kdo nam M jamčil, da nas bodo. potem pustili : v miru ? V tem oziru imamo prebridl c skušnje in smo popolnoma izgubili vsako zaupanje do oblasti. Kmetsko ljudstvo s© sicer ne brani oddaje ođvtSnih pridelkov, ker ve, da vsi ljudje morajo M veti, ve. pa tudi. da celo potrebuje odjemalce svojih pridelkov- Vendar tako kot dozdaj, ne more iti vec naprej, to je pribito. Kaj torej?! 8 kmetskega stališča si dovoljujem staviti naslednji predlog: 1. Kvota se naj sporazumno, s kmetdlnm ljudstvom, oziroma njegovimi zastopniki, zviša na, taira stopnjo, da se je kmet ne bo ustrašil. 2. Cena pridelkom se naj izjednači sorazmerno z drugim industrijskim blagom. 3. Ko bodo pridelki spravljeni, se naj pozove kmetske posestnike, da prostovoljno prijavijo odvjiSne pridelke. Na podlagi teh prijav M se naj izvršila revizija pri tistih posestnikih, ki bi z ozirom na velikost svojega posestva neprimerno malo prijavili. Tako brez nasilja ugotovljene zaloge se naj potem polagoma po potrebi odvzamejo; kmetje jih bodo gotovo ohranili nepokvarjene -in nedotaknjene in jih oddali z dobro voljo.
Slivnica jtri Majriboni. Kamorkoli pride človek, povsod novo življenje. Povsod vedo ljudje, da je v deželi pomlad. Zdi se pa, da samo naša Slivnica se tega ne zaveda, ker bi lahko bilo že Čisto drugo gibanje pri nas. Vse spi mirno zimsko spanje nadalje. In sicer v dvojnem oziru, v narodnem in gospodarskem. Skoro ne bo več občine, ki se še do sedaj ni izrazila za majniško deklaracijo, koje’ obletnico bodo povsod po ,naši širni in mili slovenski domovini slavili prihodnji mesec. Le naša, Slivnica odlaša s to izjavo od danes na jutri, kakor da bi se bala, ali sramovala povedati pred vsem svetom, da si tudi mi Želimo boljših časov, da tudi nas ne bo več tepel tuji bič, temveč hočemo biti na svoji zemlji svoji gospodje. Upamo, da prejkoslej pride naš občinski za stop s to izjavo na dan, ker smo mnenja, da se ne bo pustil osramotiti od drugih sosednjih zavednih občin.	-
Smlklavž pri Hočah. Dotična nemčurka, lei je v našem kraju pobirala podpise proti Jugoslaviji, ni imela sreče. Dasiravno ni hotela povedati resnice , zakaj pobira podpise, vendar so ljudje zvedeli m njeno hinavsko delo. Sedaj vsi preklicuj e jo. Naši so za Jugoslavijo odkrito in pošteno agitirali. Stajerči-janei pa* z zvijačo in lažjo. Dobro, da bo Smiklavž pripadal k Jugoslaviji. Tedaj bomo že obračunali z odpadniki.	.
Dramlje. V zadnjem „Gospodarju“ je bil od tukaj prav izvrsten dopis „Udarec za živinorejo.“ Resnici na ljubo naj še sledi sledeče:	Ko se je pred
nekaj leti pri nasna Štajerskem prikazoval takoime-novani „kmetski strah“, koliko hrupa in tekanja je bilo na vse strani. Tisti strah je namreč pobiral in moril živino. Ep emu je zmanjkala krava, drugemu zopet ovca itd. Od vseh oblasti so bili odposlani pogumni lovci zasledovat to čudno zverino. Tekmovali so med seboj, kdo jo bo prvi zasledil. Ko še je vendar enkrat posrečilo tisti kmetski strah ustreliti, so se ljudje oddahnili. Za tistim strahom je pa zdaj prišlo še večje število kmetskih strahov ift to pri vseh kmetskih hlevih. Ugonohiti se hoče živjinorejo, da je Joj! 'Vprašam: Kaj pa potem? Zgodilo se bo tako, kakor tedaj, ko je prišel neki 'kmet v davkarijo. Rad td bil takoj opravil svojo dolžnost, a gospod uradnik se mu nasmehne, ter si počasno prižge svojo smod-ko, rekoč: „Kaj ne, očka, da se nam gospodom bolje godi, kakor kmetom, ko nam denarje nosijo?“ Uradnik Še vedno dalje kadi ter se na novo kmetu približa in ga podraži, rekoč: „Kal .ne, očka, mi gospodje smo kar za pobiti, ko vam tako-le nagajamo“, a nato pa le poseže poprej zelo potrpežljivi kmet uradniku vmes ter mu veli: „O tisto pa ne, za pobiti smo kar lanette gospodje bodete pa neto Že somi konec
s: vzeli!“ To resnično dogodbieo naj si vzamejo v nauk \ vsi tisti, kateri tarejo ubogega kmeta, ko je vandnr
steber države
zvinom
'N vi b'4
tvrdka
Celje. Mestni magistrat je zvišal pristojbine za mestno klavnico bd 30 do 80 odstotkov; nadalje je določil, do je izvoz vsakovrstnega mesa iz celjskega mesta prepovedan.
Savinjska dolinu. Pretečeni teden je po tukajšnjih cerkvah hodil držajvni inženir rekviriraj zadnje ostanke kovini; zapisal je vsak še tudi tako potreben zvonček pri oltarju- samo zgodovinska ali u-metna vrednost, je rekel, bi jih rešila; te pa seveda oltai-ni zvončki nimajo. Cerkve in njih oprava imajo ! torej; pri nas le še zgodovinski unsuzeaJui) pomen bogoslužnega ne včč. Ali ni nikogar, ki bi se zavzel za naše cerkve?
Sv. Miklavž nad Laškim. Na Velikonočni pori-deljek je priredila tukajšnja učiteljica začasna šoljs-ka voditeljica gdč. Ivanka Podreka, begunka iz Volč na Primorskem, z dovoljenjem in s pomočjo krajnega šolskega sveta veselico v šob po sledečem sporedu : L Gregorčičeva „Soči“, deklamacija. 2. A. Kosi: ,,Po mobilizaciji doma“, igrokaz v treh dejanjih, ki predočuje sedanje težave pri gospodarstvu na deželi in pomoč otrok pri delu. 3. L Bilec: „Pastir“, deklamacija. 4. „Ljudmila“, igrokaz v petih dejanjih, ki predočuje, kako sta hčeri Saškega vojvode Vidukin-da za čajsa Karla Velikega, v nekem samostanu, kjer se se vzgajale Merke, visokih krogov iz raznih dežel. sprejeli krščansko vero. — Pred začetkom vspo-reda je 8. g. Župnik pozdravil udeležence ter jim pojasnil vsebino Igre „Ljudmila“ v lažje razumevanje. 1. „Soči“ je deklamovala neka učenka. Prerokovam-je Gregorčičevo bi bilo treba tudi pojasniti. 2. Igro ,.Po mobilizaciji doma“ so igrali sami otroci. Njihovim izvajanjem se je mora] vsak Čuditi. Nobeden ni bil v zadregi, Kaj ljubko je nastopil najmlajši otrok Nacek s svojim otroškim izgovarjanjem. 3. „Pastir“ ie pokazal 'svoj zadovoljen in vesel značaj ter pravilno povdarjal vsako besedo. 4. Zadnjo točko vspo-reda so izvajala domača dekleta pirav cfcfbro in res gladko. „Ljudmila“ je nastopila z vsem dostojanstvom opatinje. Vstopnine so nabrali okrog 300 kron. Cisti dobiček se je odposlal za dobrodelne naimam'. K tolikomu vspehu je pripomogla pač največ gdč. f čiteljica-prirediieljioa, ki je imela s poučevjanjem o-trok in deklet gotovo dokaj truda. Pa tudi otroci in dekleta zaslužijo pohvalo.
Od Sotle. Razveseljivo je, kako se povsod tudi ženski spol navdušuje za skorajšno ustanovitev ju neslovanske države pod habsburškim žezlom, vendar so tudi izjeme. Neka žena v D. je pustila, doma kuhačo in metlo ter šla od hiše do hiše nagovarjat, da naj se nikdo ne podpiše, zato, ker potem se bode go njenem mnenju vpeljala tlaka. dr. Korošec pa bode postal slovenski kralj. To je plašilo ljudi. Kaj ne, krasno? Menda je tega kriva megla, ki je ob Sotli včasih jako gosta.
s=as f. Cvif a n i é - vdova
naznanja,
da se s 15. majem 1918 presek v
Yiktringhof-oYo ulico št. 13 y Maribora.
Občni zbor
POSOJILNICE V BREŽICAH
se vrši v sredo dne 1. maja 1918 ob 7. ori zvečer v lastni pisarni.
DNEVNI RED;
1.	Poročilo načelstva.	A
2.	Poročilo nadzorstva
8. Odobrenje računsk. zaključka za leto 1917 •"4. Volitev načelstva.
5.	Volitev .nadzorstva..
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob 7. ari ne bil sklepčen, vrši se isti dan in v istem prostora drogi občni zbor, ki sklepa takrat pri vsakem števila zadružnikov.
74	Načelstvo.
Naznanilo.
Pri polku Lir 22, 9. M. Baon 8. Zog, Felp.
26.	je bil moj mož Anton Zupančič leta 1915 do 6. junija. — Ker je bilo pri tem polka več vojakov iz Štajerske, prosim, če bi mi kdo teh vojakov mogel sporočiti kaj je z mojim možem, kimi od dne 6. junija 1915 ni nič več pisal. Proti primerni nagradi naj se mi blagohotno sporoči kar je gotovega o njem.	.
Dobrnič, Dolenjsko, dne 21. aprila 1918 79	- Ana Zupančič.
BARVE
i -.v
-, .rij
Sl 'J ■: i
-O. :
'. ' : -i
' V ri
Arinav t
'V'1."?
Cirilova Tiskarna v Maribora vljudno naznanja vsem cenjenim odjemalcem, da je prisiljena od zdaj naprej pošiljati naročeno blago „priporočeno*, radi česar se bodo reči seveda podražile za 25. vin. Izgubi se namreč zdaj na pošti silno veliko pošiljatev, da celih velikih zavojev, česar seveda pošta ne povrne. Zato prosimo, da cenj. odjemalci kolikor mogoče naročijo več reči skupaj da se ne Isda preveč za nepotrebne poštnine.
Molitvenike za birmance. Botri najrajši kupijo birmancu lep molitvenik za spomin. Prav je tako. Pa kje ga dobiti in kakšen naj bo? Kakor vsega, primanjkuje letos tudi molitvenikov, ker knjigovezi kor a j nič več ne delajo radi pomanjkanja materiala Radi tega< nekaterih molitvenikov ni več dobiti. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru še Ima v zalogi in toplo priporoča nekaj
I sledečih prav primernih molitvenikov za birmance v različnih vezavah, vse z zlato obvezo s poštnino vred po poleg stoječih j cenah:
I Marija Kraljica vseh svetnikov po K 3T0; 3 80; 410 i Marija varhinja nedolžnosti po K 2 90; S 10.
I Rajski glasovi po K 2 90; 8*10 j Peščena si Marija po K 110; 2*90; 8*80. j Skrbi za dušo po K 2*90; 3*10; 4*10.
I Duhovno veselje po K 3 —; 4*30; 4 70; 4*90. j Jezns prijatelj otrok po K 2.90; 3*60; 3*80.
I \ngelj varili po K 1*80.
j Brez poštnine stanejo navedene knjige 40 vin. j manj. Za birmance najbolj priporočamo „Dnhovno ! veselje", ker obsega ravno nauk o sv. Daha in razne j oobožnosti k Bogu sv. Duha.
Naročili smo od navedenih knjig tudi boljše, j dražje vezave, a še dozdaj sploh nismo nič j dobili. Ako dobimo, jih še objavimo, i Ti molitveniki se lahko naročijo pri liskami sv» Cirila v Mariboru. Doposlali •* i® bodo priporočen*.
za barvanje volnenega, svilenega in platnenega blaga
se dobijo sledeče : črna, siva, modra, zelena, rdeča, rjava in lila v zavitkih po 60 vin. v trgovini
Karl Loibner
pri „zvoncu**, Celie.
! Ysai si lahko barva obleko is platno sam!
\ £& eno žensko obleko je treba najmanj 7 zavitkov barve
i Sa eno žensko bluzo	*	»	3	„	„
f la eden predpasnik	„	„	2	„	„
IHT Izvršujejo se tudi poštna naročila!	490
j Vsakemu naročilu se priloži slovensko navodilo.
Obvestilo in zahvala
Globoko žalujoči naznanjamo tužno -pest, da nam je dne 21. t m. umrl iskreno ljubljeni soprog, uče, stari oèe, strie, gospod
Hugo Tančic
v 77. letu svoje starosti.
Izrekamo ob enem iskreno zahvalo vsem mnogoštevilnim udeležencem njegovega pogreba dne 23. ter sv. maše zadušnice v domači dekanijski cerkvi dne 24. t. m.	78
Šmarje pri Jelšah, dne 24. aprila 1918.
S\'

T
Kot začetnik
se toplo priporočam preč. duhovščini in cerkvenim predstojnišlvom za vse v mojo stroko spadajoče delo .
mi!o$ Mohnjec, «
kipar in zlatar v Celju,
Gabcrfe 18 (pri dcmckranslp voj.)
h
Barve
za barvanje eufenjenega blaga (šiofov), kot Croe, temnomodre, temno rjave, temno rdeče, temno-zslene in temno sive. Vsak si sam lahko pobarva platno, volno in svilo, dobiva se v zabojčkih po 50 v. za izven Maribora franko preti predplačilu priporoča H. BILLERBECK Maribor, Gosposka ul. št. 29.
Kupim
kereaje, repe, kistu zelje, feiste repo, strd, drevesno skörjß, in Jelice, po naj
višjih cenah in tudi v vagonih za aprovizacije Po- f nudbe Karlu Bayer, Maribor, Tegethof ova ul. 57. \
a
„PMCiFSüs-lnterflatwiia!
Mmtì'bm, Qxsjsfct Vi g fits*. S, bm« gestii»« (nnn ori»** m prijenos kt oblit b cfctek Wp‘« t*J d»». Vttopnina 50 *. »tntđ 20 ». Freds-tsvs t*»]* Ul »issi VcffcS <’> gff 1 i* mh boi il, Eetwfip* **rt čfiej n!ifi ml» ?	reiiSotti, »lik o t i te
in raeisw*#. z« ♦»!<; ;ui ;» to stoto t&gisfe« ŽM» t* viž! *st go »ni-oašvosti «e!«,» *te«*. Rdfci »< <ih»t tghdt. ,1»«»»*,' prič*. sopst, ko- «o tediH *>»»* p-ttórte«*.
Za priBtKst m izvor re jrmfti v prlpem olisfp.
Wk g m	bela, rdeča in črna (dalma
litinska) od 56 1 naprej. Liter Wf II PlPI po 5, 6 in 7 K po povzetju predaja Id Razpošilja tvrdka
F. Cvitanić vdova v Maribora,
Šekla til ca št 5.
3? fi.
ttKiiesiM, tilittfRiete iw ivutiltolhe.
Goričar & Leskovšek = Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi m- risalnimi potrebščin» mi na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem t el 'kansko isbero dopisnic XX P0 raznih cenah. XX
S » 9-ostllniiarJo:
Rapiniate servijeie vsied novih predpisov namestnije * Gradca po zete nizkih cenali
?»
Naznanilo.
C. kr. avstrijski vojaški ^zaklad za vdove in sirote pod naj išjim pokroviteljstvom Njegovega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva
k zlatemu jagnjetu“ 1 zavarovalni oddelek
IX a z n a n i 1 o.
Naznanjam, da sem kupil Jelek Ku*kovičevo gostilno
v Mariboru
na Tegetthoff-ovi ulici (vštric glavnega kolodvora).
Gostilniško obrt sem prevzel 1. aprila. Priporočam svojo gostilno ceni prebivalstvu Maribora, okoličanom in potnikom. ki pridejo v Maribor.
Pristna vina! D« mača kuhinja! Prijazna postrežba! Sobe za prenočišče!
Se priporoča v obilen obisk
Josip Goleč,
gostilničar.
otvorit je za politične okraje: Celje, Gornjigrad, Konjice, Brežice, Slovenj grad e c, Maribor, Ptuj, Ljutomer in Radgona
ekspozituri»
s sedežem sr IW apibor vi,
.	ViSttringhof-ova u!ca št. 25.	n
«» Muzej «»
Slovenskega zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta št. 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine.
W »t:
Edina ii.frf0rslc.il mMkimrmkm narodna trgov
'ffg det)®!© i	.	!f* dre#®«*'
FRANC STRUPI
Graška cesta
• » «
mm®
CWT
m


wrifmt <®§m üm»	ecnsh mj® bogato xalog* afftdaasw t*
##!*»«*(« .p®a®ét;5 «v«tilkt «jjlètfal, iraakoarstalil' »lp Im g&rft&v* — PrarzciS* vseli steklsrsMti prt e*rStv«fe fe»
MmimSiMrmjfm in točna postrežba.
Uslanovljend t« 1893*
Ùstsnevljèno i 1893.
Vzajemuo podporno društvo;
v Ljubljani
reslstrevait* MCtroga s ©ireietrim IsiRitvc-m.
Devdluii ila no m nos olili s proli ooroltvii. is it» Vi Sivljenitt ih polis, posest* v, vredne sinih pa piritu ali m zre o. bi n m ititlbeite prejemke.
Vraöajo se posojila v 7 */„ IS eli SS1/, letih v odsekih eli pa v pcijcbslb dogovorjenih obrokih.
Fvdcr teli pratile, naj se obrne na pisarno v Ljubljeni, E or grešni trg h, 18, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga apreenm tudi hranilne vloge in jih cbreetoje po4*/4%.
Društveno Issino premoženje znaša koncem leta 1815 518.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1815 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentnje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron.
Eno cerkev sii aliamo olike poslika katol. umetnik, propagator umeni cirkevnego, brezplačno, le povrnitev režijskih stroškov Podrobna pojasnila daje „Revne pro umeni cirkvoni“, PragSrVi r. gradi, Krameriov» 10. Češka.
Vojni invalid išče lahkega dela za hrano. Dopisi na upravo lista. 64
Žveplo za sode, kg K 36'— razpošilja po poštnem povzetju F. A. Krepek Maribor ob Dravi, Bis-markstrasse 19.	418
Izgubila
se je dne 26. marca proti '/t 12 uri ponoči na poti od kavarne „Rathaus“ do državnoga mosta kožuhnata boa. Ista je sive barve, velike oblike in dobro ohranjena. Kdor jo je našel, se prosi, da jo proti nagradi odda mestnemu orada za najdene predmete v Mariboru.
XXXXXXXXXX.
Kislo vodo
in win®
razpošilja
A. Oset, p» GuštanJ,
Koroško.	70
■nm&XMMMMXX
» 6*/t*/*( ** vkajtebo i» j«»**»» je Svžgove pri drugih a hrMsptešBo, stranka fiate 1« terifc*
te itesš® te W5P-. m vtapt» . pnsimti mussati p*	ss vkajtefee
?» #%. IfedtóJ» teptmjvg* m mstam v«tds»wtmh $ atef m	f Ès-em- FvsSsja sa vhsjtelte «tete j
Posojila se «tajajo
frniMse prä«#9sls> v mfc bot pwtó povndtei g«4#Tss eteadin», W t*
* P 3
«4- sa I
ešiaf. ljudska posojilnica ¥ Mariboru
r«f. sad. s mmm* šav.	’ -
Hf*9flÌ1«t©	68	mte«:* te «	«■ r- -	r--
»a* «*«•»•*As® Viw||% j. jaMnig» Is I. tetUit	k&jMm m	fcs* g»»
7-a siteN* P» *» f»®®» taHHM ftiwsic» CS-K®?S) » anjpstes». *»mrš iswsè ptaès pesvptsiea
MBBnBEmMaeiHaBmteteasHnaBSsnBgEnscssBBasBt^azs^ccBBKgssBsasteKVitelPte^^sskstaasa^^
piv»	f» JPtft* Ohreatì m pr^teaM» h
gn|i k»* *«*» s» «s M » sjft «hmsto**«!» M p»0
Snhsa msm.
Ura dne mrè £ S5.Ä
tammmsaam
H vsak» eni» Ib fttStete «ž », 4» J#...«» iafeüsh te «sek« »s^eto «4 8. 4» Mk. era
kfmumM j^ssiaik«. f »ndaih »»ah o«
Pofasmla se dajajo
vsšk éatesre®r »d g, 4« 15 ès^nlàm is* dl 2. do 6. «r*
Pesep!rr|«ss fese mài nm ruMpniago
hmtSSnm eshirminikt, -mi
Stolna ulica 6 (med Glasnim trgom in stolno cerkwifo

Izdajatelj in založnik: Konsoroij „Straža.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru*