AKTUALNI ODGOVORI NA AKTUALNA VPRAŠANJA Sprašuje uredništvo, odgovarja predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Moste-Polje Predsedniku izvršnega sveta občinske skupščine Bogu Bratini smo zastavili nekaj vpraianj, zakatere menimo, da so v sedanjem obdobju med najaktualnejšimi. Bralce Naše skupnosti vabimo, da sodelujejo pri oblkovanju podobnih aktualnih vprašanj, na katere bodo odgovarjali predstavniki ali strokovne službe občinske uprave. S tem ponovno izražamo željo, da ste vi bralci, oblikovalci vsebine vašega časopisa. Uresničevanje zaktjučkov van poseben koordinacijski od- kot v krajevnih skupnostiih, in- banj. Seveda pa od mnogih 14. seje občinske skupščine o bor, ki bo. v kratkem pripravil teresnih skupnostih, uprravnih ukrepov, ki smo jih že ali jih stabflizadjskih nalogah so vse- poročilo za sejo skupščine. organih indrugje. bomo še sprejeli, ne moremo kakor v središču pozornosti. Mislim, da so bili zaključki in Prepričan sem, da bodo re- pričakovati takojšnjih rezul-Kako ocenjujete aktivnost na priporočila dcupščine tokrat zultati vloženih naporov za od- tatov. tem področju v zadnjem času? mnogo skrbneje kot dodej pravo žarišč gospodarske ne- Misliin, da je za dosego bolj- Za spremljanje uresničevanja obravnavana tako v temeljnih stabflnosti kmalu vidni iz te-stabilizacijskih nalog je imeno- organizacijah združenega dela kočih analiz gospodarskih gi- (Nadaljevanje na 2. strani) AKTUALNI ODGOVORI NA AKTUALNA VPRAŠANJA Sprašuje uredništvo, odgovarja predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Moste-Polje (Nadaljevanje s 1. strani) ših gospodarskih rezultatov in končno za večjo gospodarsko stabilnost potrebna daljša kon-tinuirana aktivnost na tem pod-ročju. Katere pomembnejše naloge so pied nami v naslednjih me-secih? Pred nami je več pomembnih nalog in med temi bi poudaril tri najpomembnejše: - Priprava srednjeročnega programa družbenega razvoja občine za obdobje od leta 1976 do 1980. Te dni potekajo zadnje pri-prave za končno oblikovanje osnutka načrta, o katerem bodo delegacije razpravljale v mesecu decembru in konec me-seca vsi zbori občinske skup-ščine. -j V mesecu decembru bomo usmerili našo aktivnost v oblikovanje programa druž-benega razvoja za leto 1976, ki je hkrati prvo leto uresniče-vanja srednjeročnega programa. - In končno: v prihodnjem obdobju bo naša aktivnost usmerjena v pripravo in obli-kovanje diužbenih dogovorov o osebni, skupni in splošni porabi ter v obravnavo programov sa-moupravnih interesnih skup-nostizaleto 1976. Mislirn, da so ta vprašanja najpomembnej$a Se zlasti zato, ker bomo v široki javni razpravi o srednjeročnem programu mo-rali dati oceno dosedanjemu diužbeno-ekonomskemu raz-voju občine in trasirati smeri bodočega razvoja. Seveda pa ob tem ne bomo mogli mimo mnogo problemov, s katerimi smo se srečevali že v preteklosti in jih bomo morali reševati tudi v prihodnje. Ali lahko naštejete nekatere karakteristike dosedanjega go-spodarskega razvoja občine in opredelite ključne naloge v srednjeročnem obdobju.? Gospodarski razvoj občine, gledan skozi rast družbenega proizvoda in narodnega do-hodka v zadnjih 15 letih, ne do-sega take intenzivnosti kot v Ljubljani ali Sloveniji. Značilno za našo občino je konstantno upadanje rasti druž-benega proizvoda in nizka stop-nja rasti narodnega dohodka, kar je v visoki stopnji zapo-slovanja pogojevalo nizko pro-duktivnost dela, saj je bila v tem obdobju nižja od repu-bliškega poprečja (v občini real-no okoli 4%, v SRS od 5 do 6%). Upadanje gospodarske rasti ter na drugi strani naglo nara-ščanje prebivalstva (najvišja stopnja rasti v Ljubljani) je po-gojevalo, da občinsko gospodar-stvo po splošnih družbeno-eko-nomskih kazalcih o razvitosti občine (kot je DP ali ND na prebivalca) kaže tendenco stal-nega upadanja. Ocenjujemo, da je upadanje gospodarške rasti pogojeno z re-lativnim zmanjševanjem inve-sticijskih naložb predvsem v nove proizvodne zmogljivosti, ki bi prispevale k večjemu ustvarjanju družbenega proiz- voda kakor tudi k boliši teh-nični opremljenosti dela in s tem tudi večji produktivnosti dela. Investicijska vlaganja v go-spodarstvo naše občine kažejo v zadnjih 10 letih dosti nižjo stopnjo rasti kot v Ljubljani ali SJoveniji (v občini poprečno letno 12,1 %, v Ljubljani 23,4, v SRS 19,87 %). Nezadovoljiva v občinskem gospodarstvu pa je tudi sek-torska struktura. Prevladuje se-kundarni sektor (industrija, gradb. proizvodna obrt), ob naglem naraščanju prebivalstva pa postaja vse večja potreba po razvoju terciamega sektoija. Predvsem tistih dejavnosti, ki služijo občanom pri zadovo-Ijevanju njihovih vsakdanjih po-treb (trgovine, storitvena obrt, gostinstvo). Zato bo v bodočem razvoju občine osnovna naloga zago-toviti pospešeno in skladno rast gospodarskega razvoja, kar bo moboče le z uvajanjem takih proizvodnih zmogljivosti, ki bodo pripomogle k intenzifi-kaciji dela in s tem tudi k večji produktivnosti dela. Ključna naloga pa bo zagotoviti tudi skladen razvoj ekonomskega in socialnega področja v občini. Za uresničevanje teh ciljev bo potrebno v srednjeročnem na-črtu občine opredeliti osnovna izhodišča. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje je zato v mesecu novembru t.l. povabil na razgovor direktorje OZD oz. TOZD, ki so in bodo nosflci večjih investicij. Razgovora so se udeiežili tudi predstavniki dnižbenopolitičnih organizacij naše občine. Predmet razgovora so bfla predvsem predvidena investi-cijska vlaganja na področju in-dustrije in prometa. Del OZD oz. TOZD ima srednjeročne in-vesticijske programe že izdelane in v precejšnji meri zagotovljena sredstva iz lastnih virov. Pri dru-gem delu pa je zlasti vprašljivo, kje dobiti dovolj sredstev za realizacijo investicij. Hkrati pa Ljubljanska banka poudaija po-manjkanje kvalitetnih inve-sticijskih programov, kar je po-goj za dodeUtev investicijskih posojil. Da bi zagotovili razvojno aktivnost oblikovanja progra-mov in s tem zagotovili ugod-nejša gospodarska gibanja v naši občini v prihodnjih letih, bi morali vsekakor zagotoviti več-ja investicijska vlaganja. Omenfl sem že, da tu zaostajamo, da tu moramo nekaj storiti in temu je bilo posvetovanje tudi name-njeno. Za našo občino je inačilna obsežna stanovanjska gradnja in intenzivna priprava novih usmerjenfli stanovanjdkih gra-denj. Kaj pravzaprav načrtujemo? Stanovanjska gradnja, pred-vsem pa čimcenejša gradnja je naša pomembna družbena na-loga, kajti kljub rekordnem šte-vilu dograjenih stanovanj v tem letu se registrirane potrebe ne zmanjšujejo. V naši občini so možnosti za uresničevanje takih gibanj ugodne; zato menimo, da smo dolžni tem vprašanjem posvetiti vso pozornost. Ker zahtevajo priprave potrebne urbanistične in gradbene dokumentacije več-letno načrtno in intenzivno delo, smo priprave pričeli že v 1. 1974. Zazidalni načrt in iz-vedbena dokumentacija za so-sesko MS 12/2 - Nove Jarše, kjer bo zgrajeno 1.400 sta-novanj, je že izdelana in spre-jeta. Priprav programov za novo usmerjeno gradnjo na Fužinah, kjer bo možno zgraditi 4.500 stanovanj, tečejo po programu in bo možno pričeti z gradnjo avgusta 1. 1977 - seveda, če bodo za to izpolnjeni tudi ne-kateri drugi pogoji. Tretji kompleks, kjer pri-pravljamo potrcbne načrte, je Polje, in sicer MS-7,8 in 9, kjer bo možno graditi že 1. 1978 ok. 4.000 stanovanjskih enot. Gre torej za dolgoročnejšo usmeritev stanovanjske gradnje na le treh večjih kompleksih, kjer bo možno poleg Stepanj-skega naselja zgraditi še ok. 10.000 stanovanjskih enot. Uresničitev pospešene stano-vanjske gradnje pa bo v pri-hodnje odvisna od tega, kako učinkovito bomo reševali ne-katera vprašanja, zlasti pa: - vzporedno odpiranje no-vih delovnih mest, - izgradnja infrastruktumih objektov in naprav, - sprotne graditve spremlja-jočih objektov, kot so: šole, vzgojnovarstveni zavodi, trgo-vinska mreža, osnovne zdrav-stvene postaje in domovi, sto-ritvene dejavnosti ipd. Ali poleg načrtovane usmer-jene stanovanjske gradnje raz-mišljate tudi o možnostih in-dividualne gradnje? Individualna gradnja je sicer pomembna pri reševanju pereče stanovanjske problematike.ven-dar je ta gradnja le navidezno cenena, ob upoštevanju vseh de-janskih stioškov pa je draga. V naslednjem obdobju pred-videvamo, da bomo z indivi-dualno gradnjo zapolnili načete površine z maksimalno možno intenzivnostjo zazidave, kajti površine, kjer smo doslq bolj ali manj kontrolirano izvajali in-dividualno gradnjo, so zelo dra-gocene. Ne gre za to, da individualno gradnjo povsem zavremo, tem-več za to, da zagotovimo kar najracionalnejšo izrabo razpo-ložljivih zemljišč, da zago-tovimo optimalne razvojne možnosti proizvodnim in ico-munalnim • dejavnostim, druž-beno usmerjeni stanovanjski gradnji in ne nazadnje tudi kmetijski proizvodnji, ki je za oskrbo mesta pomembna de-javnost. V naši občini je vdiko čmih gradenj in barakarskih naselij. Kako mislite teševati te pro-bieme? Gre za dva nekoliko različna problema. Glede črnih gradenj smo se dogovorili, da se reše-vanja teh vprašanj konkretno čimprej lotimo. Mislim, da bo za rešitev teh vprašanj potrebno zlasti nadednje: - pospešiti urbanistično ob-delavo razpoložljivih površin za individualno gradnjo; - legalizirati črne gradnje povsod tam, kjer to lahko sto-rimo; - določiti čme gradnje, ki jih ni možno legalizirati zaradi predvidene gradnje sta-novanjskih sosesk, infrastruk-turnih objektov ipd. in jih bo potrebno uničiti ko bo to nujnd; - dogovoriti se bo treba za odločno preprečevanje na-daljnjih črnih gradenj, kajti v nasprotnem bi vsi prej navedeni ukrepi pomenili le zeleno luč za nadaljevanje nedovoljene grad-nje. Glede barakarskih naselij pa menim, da problem ni možno reševati v kratkem času. Mislim, da je potrebno pričeti pri od-stranjevanju vzrokov za nasta-janje barakarskih naselij, -hkrati pa postopno reševati te družine s solidamostjo ter več-jim sodelovanjem TOZD, kjer ti delavci delajo. Širše bo o tem vprašanju razpravljala občinska skupščina na prihodnji seji. Omenili ste že potrebo po hi-trejši gradnji spremljajočih ob-jektov v obstoječih in novih so-seskah. Kako uresničiti ta vpra-šanja? V naši občini ugotavljamo, da so problemi na področju iz-obraževanja, otroškega vaistva, zdravstva, kulture, socialnega skrbstva pa tudi marsikje te-lesne kulture izredno pereči. Ne zaradi tega, ker so bUa ta pod-ročja v preteklosti zanemarjena, temveč predvsem zaradi veli-kega priseljevanja v zadnjih le-tih. Ta vprašanja je potrebno pri-oritetno reševati, kajti če ne bomo morali omejevati stano-vanjsko gradnjo, ki je - kot sem rekel - pomembna dniž-bena naloga. Midim, da bo po-trebno iskati rešitev zlasti v na-dednjih smereh: — izvesti prerazporeditev sredstev skupne porabe v Ljub-ljani z uvedbo enotnih krite-rijev; — oblikovati nov sred-njeročni program naložb na področju družbenih dejavnosti in podaljšati sedanji samo-prispevek; — s posebnim družbenim do-govorom in samoupravnim spo-razumom se je potrebno dogo-voriti za participacijo investi-torjev stanovanjske gradnje.