Janez Markes SE ZGODOVINA PONAVLJA KOT FARSA? Izvleček Slovenija je bila na poti proti svoji samobitnosti še najbolj utemeljena v razsvetljenskem kontekstu Zoisovega kroga. Odmik od razsvetljenskega koncepta proti monarhičnemu je šel vštric s politično preobrazbo Avstrije iz tipično razsvetljenske monarhije v monarhijo s katoliškim šolstvom in ideološkim aparatom. V sodobni Sloveniji zasledimo recidive te logike prek lika škofa Slomška. Kulturni boj je imel za posledico radikalno ločitev med liberalci in katoliki ne le v idejnem, temveč tudi v verskem smislu, kar je trajno zacementiralo politično podobo Slovenije. Ideologija nacionalizma je bila skupna vsem političnim taborom, tudi KPJ. Obstaja velika podobnost med lastninjenjem premoženja v stresnih časih slovenske zgodovine, zlasti v času razpada Avstrije in tudi v obdobju treh privatizacij v samostojni Sloveniji. Zgodovina se kot farsa vrača v vedno na enak način ponavljajočih se krogih, ki dokazujejo, da razsvetljenski projekt še ni dokončan. Ključne besede Slovenija, razsvetljenstvo, samobitnost, država, suverenost M. POTOČNIK: Valvazorjeva navezanost na nekatere svoje knjige ob koncu življenja 28 Mitja Potočnik Valvasorjeva navezanost na nekatere svoje knjige ob koncu življenja UDK 929. Valvasor:027.1 POTOČNIK, Mitja, univ. dipl. zgodovinar, kustos, Narodni muzej Slovenije, SI-1000 Ljub- ljana, Prešernova 20, mitja.potocnik@nms.si Valvasorjeva navezanost na nekatere svoje knjige ob koncu življenja Zgodovinski časopis, Ljubljana 67/2013 (147), št. 1-2, str. 28–58, cit. 116 1.01 izvirni znanstveni članek: jezik Sn. (En., Sn., En.) O Valvasorjevih zapuščinskih inventarjih so pisali že številni avtorji, vendar se nihče ni lotil analize zadnjih Valvasorjevih knjig, ki so ostale za njim na Bogenšperku in v Krškem. Na kratko so predstavljeni vsi štirje inventarji, ki so poimenovani po kraju in si kronološko sledijo: Bogenšperk, Krško, Ljubljana in Knežija. Prek spletnih katalogov se je dalo določiti skoraj vse naslove, ki so v samih inventarjih večinoma le približni ali opisani, ter večino avtorjev, krajev in letnic izdaj. Analiza obeh seznamov knjig daje vpogled v V alvasorjeve neuresničene načrte, ki jih je prehitela prezgodnja smrt. Ključne besede: V alvasor, zapuščinski inven- tarji, knjižnica, Bogenšperk, Krško, seznami knjig Avtorski izvleček UDC 929. Valvasor:027.1 POTOČNIK, Mitja, BA in History, Nation- al Museum of Slovenia, SI-1000 Ljubljana, Prešernova 20, mitja.potocnik@nms.si Zgodovinski časopis (Historical Review), Ljubljana 67/2013 (147), No. 1-2, pp. 28–58, 116 notes Language: Sn. (En., Sn., En.) Although many authors have written about Valvasor’s probate inventories none of them has undertaken an analysis of the books that remained at the Bogenšperk castle and in Krško after his death. The article briefly presents the four inventories that follow each other chronologically and have been named after the place in which they had been created, namely in Bogenšperk, Krško, Ljubljana, and Knežija. It was possible, through an investigation of online catalogs, to determine most of the book titles that in the inventories were noted only ap- proximately or were merely described, as well as the majority of their authors and the place and date of their publication. An analysis of the inventories of Bogenšperk and Krško gives an insight into Valvasor’s plans that due to his untimely death were never realized. Key Words: Valvasor, probate inventories, library, Bogenšperk, Krško, book lists Author’s Abstract Zgodovinski časopis | 67 | 2013 | 1-2 | (147) | 28–58 29 Uvod Zapuščinski inventar predstavlja temeljni vir za raziskovanje vsakdanjih stvari in z njim povezanih življenjskih rutin. 1 Predstavlja vir, ki je na videz suh in utrudljiv za dolgotrajno delo, a se ob poglobitvi in podrobnejši analizi izkaže kot večplasten in vsestransko zanimiv. Če raziskovalec uporabi še malo domišljije, opisane stvari zaživijo in osvetlijo življenje v času nastanka inventarja, tako kot tega ne dopušča noben drug vir. Vrsta in oblika pisave je pri Valvasorjevih inventarjih tipična za konec 17. stoletja in je zaradi velikosti in lepe oblike tudi dokaj lahko čitljiva. Težje pa je razpoznati podpise na koncu dokumenta. Prav tako je zapuščinski inventar pomemben vir za preučevanje plemiških knjižnih zbirk. Glede na to, da je imel kranjski plemič na začetku 18. stoletja povprečno le 60 knjig, 2 ki so bile ob smrti običajno popisane v inventarjih, si lahko predstavljamo, kako obsežen bi bil V alvasorjev inventar, če ne bi prej prodal večine svoje ogromne knjižnice. V Arhivu Republike Slovenije ne obstaja le eden, ampak kar štirje zapuščinski inventarji Janeza V ajkarda V alvasorja. Za lažje razumevanje besedila in za jasnejše primerjave med inventarji sem le-te poimenoval po krajih, kjer so bili sestavljeni, in sicer tako, kakor si kronološko sledijo. Prvi inventar je bil napisan kmalu po njegovi smrti, točneje 13. januarja 1694 na gradu Bogenšperk, drugi pa le nekaj dni kasneje – 16. januarja 1694 v njegovem zadnjem domovanju, hiši v Krškem. Zadnja dva inventarja pa sta nastala več kot šest let kasneje, natančneje 27. marca 1700, v njegovi bivši hiši v Ljubljani, ter 30. marca 1700 na Knežiji, kjer je bival njegov svak po ženi iz prvega zakona – Janez Jožef Graffenweger. Ti inventarji so vsi razen drugega, ki obsega 61 strani, krajši od povprečja, saj obsegajo le 16, 12 in 24 strani. V celoti je bil preveden in strokovno interpretiran le drugi od naštetih, ki je bil sestavljen v njegovem zadnjem bivališču, hiši v Krškem, in je tudi najobširnejši. 3 Prve tri inventarje, razen tistega iz Knežije, 4 je objavil Peter Radics v svoji študiji »Johann Weikhard Freiherr von Valvasor«, 5 po kateri je veliko povzema l tudi 1 Štuhec: Besede, ravnanja, str. 14. 2 Štuhec: Rdeča postelja, str. 82. 3 ARS, AS 309 Zap. inv., fsc. LIV., lit. Z, št. 7; Černelič Krošelj (ur.): Zapuščina Janeza Vajkarda, 19–32. 4 ARS, AS 309, Zap. inv., fasc. XVII., lit. G, št. 56. 5 Radics: Johann Weikhard, str. 310–333. M. POTOČNIK: Valvazorjeva navezanost na nekatere svoje knjige ob koncu življenja 30 Branko Reisp. 6 Pri primerjavi originalnih inventarjev s transkripcijami Radicsa ugotavljam, da slednji ni dobesedno prepisoval, ampak je dostikrat zgolj povzemal vsebino posameznega inventarja. V pričujočem članku se bomo posvetili predvsem knjigam, ki so bile navedene v inventarjih z Bogenšperka in Krškega, v Ljubljani in na Knežiji pa se omenjata le še kataloga Valvasorjeve knjižnice. Pri prodaji večine svojih posesti in po podaritvi oziroma prodaji 7 svoje velike knjižnice zagrebški škofi ji se je Valvasor odločil, da vendarle zadrži zase sto najljubših knjig oziroma tiste, katere bi potreboval za svoje nadaljnje delo. V članku sem za večino teh knjig ugotovil dejanski naslov, dostikrat tudi avtorja ter kraj in leto izdaje. Pri tem sem skozi analizo zvrsti in naslovov posameznih del poskušal ugotoviti, zakaj je Valvasor izbral ravno te navedene knjige in kako se njegov izbor knjig povezuje z njegovimi nadaljnjimi študijskimi načrti, ki pa niso bili nikoli realizirani. Knjige v Valvasorjevem inventarju na Bogenšperku Še posebej je zanimiv inventar, 8 ki je bil kot prvi 13. januarja 1694 sestavljen na Bogenšperku. V pismu treh popisnih komisarjev, ki je bilo priloženo k inventarju, naletimo na podatek, da je bila inventurna komisija sestavljena na ponedeljek po sv. Leopoldu – 16. novembra, kar pomeni, da je Valvasor preminil vsaj kakšen teden (verjetno pa že oktobra) pred tem. 9 Za popisne komisarje sta bila določena baron Henrik Julij v. Wernekh in baron Henrik Julij Apfaltrer, ki pa nista mogla priti pravočasno. Zato sta na prošnjo Apfaltrerja namesto njiju popis izvedla baron Janez Lorenc Paradeiser in takratni graščak na Bogenšperku Janez Andrej Gandin. Ob tem velja poudariti, da je ravno omenjeni Janez Andrej Gandin dve leti prej kupil grad Bogenšperk od Valvasorja in je v času popisa še vedno gospodaril na gradu. Na koncu inventarja je poleg zadnjih omenjenih podpisan tudi baron Apfaltrer, 10 ki je vodil popisno komisijo. 11 Zapuščinski inventar na Bogenšperku je nastal zato, ker je Valvasor na gradu pustil predmete, ki so bili ob smrti še vedno njegova last, Janez Gandin pa jih je skrbno hranil. Glavni del bogenšperškega inventarja sestavljajo knjige, zato si najprej pobližje poglejmo grajsko knjižnico, kjer jih je Valvasor hranil. Valvasorjeva knjižnica na 6 Reisp: Janez Vajkard Valvasor. 7 Valvasorjev sin Volbenk Vajkard je trdil, da je njegov oče svojo knjižnico zagrebški škofi ji podaril (Vrhovnik: Kako je prišla, str. 108–110); medtem ko je Vladimir Magić v uvodu v objavljeni seznam Valvasorjeve knjižnice napisal, da je knjižnico odkupil zagrebški nadškof Aleksander Ignacij Mikulič. (Kukolja, Magić: Bibliotheca Valvasoriana, str. 7) Ker nobena trditev ni dokazana z aktom, nakup ali donacija knjižnice ostajata vprašanje. 8 ARS, AS 309, Zap. inv., fsc.: LIV ., lit. Z, št. 7. 9 Golec, Neznano in presenetljivo …, str. 343. 10 V primerjavi z V alvasorjem, ki si je sam dodal baronski naslov, imamo pri Henriku Juliju Apfaltrerju dokaz, da si je ta naslov pridobil legitimno zaradi izjemnih zaslug pri cesarju Leo- poldu I. Skupaj z bratom Ferdinandom, ki je bival na gradu Brdo pri Podpeči, sta bila 16. aprila 1672 povzdignjena v baronski stan. Potočnik: Grad Brdo, str. 45. 11 Radics: Johann Weikhard, str. 326–330. Zgodovinski časopis | 67 | 2013 | 1-2 | (147) 31 Bogenšperku je bil velik podolgovat prostor v vzhodnem traktu drugega nadstropja, ki je bil postavljen zraven »studiola«, Valvasorjeve delovne sobe, tako da je imel knjige vedno pri roki. Tu so se nabirale najrazličnejše knjige, vseh zvrsti, ki jih je Valvasor prinesel s potovanj po različnih deželah Evrope, nekaj pa jih je nakupil tudi v Ljubljani. Knjige so predstavljale srce njegovih študij in raziskav ter so postavile temelje za nastanek vseh njegovih del na Bogenšperku. Zbirka je do leta 1690 precej narasla in je bila tedaj, poleg turjaške zbirke, najobširnejša v deželi. 12 V starejših virih se večkrat zmotno navaja, da je Valvasorjeva knjižnica obsegala 10.000 knjig, zato je treba tu poudariti, da je šlo pri tem za zbirko približno 7300 grafi k, ki, če jim dodamo še skicirne knjige za posamezna V alvasorjeva dela, znese približno 8000 kosov. Temu dodamo še zvezke, ki jih je bilo okoli 1530 in nosijo 2630 naslovov, in potem lahko govorimo o približno 10.000 enotah. 13 Skoraj vse knjige so bile vezane v belo usnje in vse so dobile na notranji strani prilepljen Valvasorjev ex libris, ki ga je vrezal bakrorezec Andrej Trost. 14 Sika 1: Valvasorjev ex libris 15 . 12 Povprečna plemiška knjižnica je sredi 17. stoletja obsegala 23, na začetku 18. stoletja pa 60 knjig. Štuhec: Rdeča postelja, str. 82. 13 Kukolja, Magić: Bibliotheca Valvasoriana, str. 7. 14 Valvasorjev ex libris je bil sestavljen iz Valvasorjevega grba, kateremu je bil zgoraj dodan trak z začetnicami lastnikovega imena in posesti – I.W.V.Z.G.V.N.W.L.V.S., kar bi pomenilo Iochann Weichard Valvasor zum Galleneck und Neudorff, Wagensberg, Lichtenberg und Schwarzenbach. 15 Dular: Valvasorjeva knjižnica, str. 260. M. POTOČNIK: Valvazorjeva navezanost na nekatere svoje knjige ob koncu življenja 32 Slika 2: Prva stran zapuščinskega inventarja z Bogenšperka z dne 13. 1. 1694. Valvasor se je moral zaradi ogromnih stroškov, ki so nastali pri pripravi dela Slave vojvodine Kranjske, knjižnici odpovedati. Domneva se, da je V alvasor knjižnico najprej ponujal deželnim stanovom, nato svojemu upniku, trgovcu Schellenburgu ter grofu Turjaškemu, saj je želel, da bi ostala v domači deželi. Ker nobeden od naštetih ni pokazal zanimanja, se je obrnil na zagrebškega škofa Mikulića, ki ga Zgodovinski časopis | 67 | 2013 | 1-2 | (147) 33 je najbrž priporočil Valvasorjev prijatelj Pavel Ritter Vizezović. Valvasorjevo knjižnico je škof leta 1690 verjetno odkupil 16 in jo prenesel na Hrvaško, kjer je postala sestavni del Metropolitane – knjižnice zagrebške nadškofi je. 17 Od vseh knjig pa se vendarle ni mogel ločiti, zato je med 2600 knjigami, ko- likor jih je obsegala njegova knjižnica pred prodajo, izbral 100 knjig in jih obdržal zase. 18 Med temi knjigami pa ni bilo skicnih knjig za obe topografi ji, poskusnih odtisov in osnutkov, se pravi njegovega študijskega gradiva, čeprav je res, da se je samo zato tudi ohranilo. 19 Bogenšperški inventar je sicer transkribiral in objavil že Radics leta 1910, vendar njegov prepis vsebuje precej napak. 20 V tem inventarju se nahaja 63 naslo- vov ter V alvasorjev lastnoročni katalog knjig (1), s katerim se tudi začenja spodnji seznam. Ob navedbah posameznih del je na koncu napisan še način vezave knjige – francoska vezava, bela vezava ter »in folio«, če je knjiga v folioformatu. Izvirni seznam knjig iz bogenšperškega inventarja: 21 Str. 1 Ein aigenhaendige Baron valvasorische Librorum Catalogus in folio und 1. franzosischen buendt. Priusque Cosmi maioris, scilicet et minoris Metaphysica, Physica, atque 2. Technica Historia authore Ruberto Flud Tomus Primus Sub Litt: F et No. 49. Microcosmi historia authore Ruberto Flud Tomus 2dus: Sub Litt: F et 3. No. 50. Medicina Catholica, seu misticum artis medicandi Savarium in tomos divisum 4. duos authore Ruberto Flud Sub Litt: F et No. 51. Str. 2 Integrum morborum misterium, siue medicina Catholica Thomi 1: mi tractatus 5. 2:dus authore Ruberto Flud, Sub Litt: F et No. 52. Philosophia Moysaica authore Ruberto Flud Sub Litt: F et No. 53. 6. Joannis Blaeu novum, ac magnum teatrum urbium Belgicae Regiae Tomus 1: 7. mus Sub Litt: H et No. 1. –//– Tomus 2:dus Belgicae foederatae Sub Litt: H et No. 2. 8. –//– Tomus 3:tius admirandorum Italiae Pars 1:ma Sub Litt: H et No. 3. 9. –//– Tomus 4:tus Pars 2:da admirandorum urbis Romae Sub Litt: H No. 4. 10. Joannis Blaeu Atlas maior siue Cosmograpia, et Geographia Blauiana, qua 11. Solum, Salum, Coelum accuzatissime describunt. Vol:1. Introductio ad Geo- graphiam Sub Litt: H et No. 5. 16 Glej op. 7. 17 Po pogodbi iz leta 1914 je to knjižnico sprva hranila Narodna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu (Magić: Bibliotheca Valvasoriana, str. 7), danes pa se nahaja v arhivu zagrebške nadškofi je. 18 ARS, AS 309, Zap. inv., fsc. LIV ., lit. V , št. 7, Bogenšperk in Krško. 19 Reisp: Janez Vajkard Valvasor, str. 268. 20 Radics: Johann Weikhard, str. 323–330. 21 ARS, AS 309, Zap. inv., fsc.: LIV ., lit. Z, št. 7. M. POTOČNIK: Valvazorjeva navezanost na nekatere svoje knjige ob koncu življenja 34 Str. 3 –//– Orbis terrarum Sub Litt:H et No. 5. 12. –//– Arctica, et Hyrarctica, siue Regioned sub Polo boreali, quae est Geogra- 13. phia blauiana Pars 1:ma Liber unus Sub Litt: H et No. 5. –//– Europa, quae est Geographia blauianae pars 2: da Libri 17. Sub Litt: 14. H et No. 5. –//– Noruegia, quae est Europae Liber 1:mus Sub Litt: H et No. 5. 15. –//– Dania, quae est Europae Liber 2: dus Sub Litt: H et No. 5. 16. –//– Ducatus Sleuicensis Sub. Litt: H et No. 6. 17. –//– Volumen 2:dum Sueria, quae est Europae Liber 3: tius Sub Litt: H et 18. No. 6. –//– Russia, quae est Europae Liber 4: tus Sub Litt: H et No. 6. 19. –//– Polonia, quae est Europae Liber 5: tus Sub Litt: H et No. 6. 20. Str. 4 –//– Regiones orientales ultra germaniam circa Danubium Europae Liber 6: 21. tus Sub Litt: H et No. 6. –//– Graecia, quae est Europae Liber 7: mus Sub Litt: H et No. 6. 22. –//– Volumen 3: tium Germania, quae est Europae Liber 8: us Sub Litt: 23. H et No. 7. –//– Volumen 4:tum Belgica Regia, quae est Europae Liber 9: nus Sub Litt: 24. H et No. 8. –//– Belgica Foederata, quae est Europae Liber 10: mus Sub Litt: H et No. 8. 25. –//– Volumen 5: tum Anglia, quae est Europae Liber 11: mus Sub Litt: H et 26. No. 9. –//– Volumen 6: tum Scotia, quae est Europae Liber 12: mus Sub Litt: H et 27. No. 10. –//– Hibernia, quae est Europae Liber 13: tius Sub Litt: H et No. 10. 28. –//– Volumen 7: mum Galia, quae est Europae Liber 14: tus Sub Litt: 29. H No. 11. Str. 5 –//– Helvetia, quae est Europae Liber 15: bus Sub Litt: H et No. 11. 30. –//– V olumen 8: um Italia, quae est Europae Liber 16: bus Sub Litt: H No. 12. 31. –//– Volumen 9:num Hispania, quae est Europae Liber 17:mus Sub Litt. 32. H et No. 13. –//– Africa, quae Geographiae blauianae Pars 3:tia Liber unus Sub Litt: 33. H et No. 13. –//– Volumen 10:mum Asia, quae Geographiae blauianae Pars 4:ta Liber 1: 34. mus Sub Litt: H et No. 14. –//– Sina, quae est Geographiae blauianae Liber 2: dus et additamentum de 35. regno Catayo, et historia de bello tartarico Sub Litt: H et No. 14. Str. 6 –//– V olumen 11: mum et ultimum America, quae est Geographiae blauianae 36. Pars 5:ta et ultima Liber unus Sub Litt: H et No. 15. Guilielmi, et Joannis Blaeu novus Atlas, dieses Weldtbeschreibung mit Landt- 37. taffeln Tomus 1:mus Teutschlandt Erster theill Sub Litt: H et No. 16.