URN_NBN_SI_DOC-W6DSHFQS

POMEN SODOBNIH POVEZOVALNIH PROCESOV V KNJIŽNIČNI MREŽI ZA SPECIALNE KNJIŽNICE M ara S la jp a h b ib lio tek arsk a svetovalka, rav n ateljica, C en traln a teh n išk a knjižn ica, L ju b ljan a UDK 021.64:017.11:026:62(497.12) SLA JPA H M ara: P om en sodobnih povezovalnih procesov v k n jižn ičn i m reži za specialne knjižnice. K njižnica, L ju b ljan a, 19(1975)1—4, str. 30—38. Č lanek d aje pregled k n jižn ičarsk ih povezovalnih procesov v svetu in pri nas te r posebej p o u d arja vlogo C en traln e teh n išk e k n již­ nice v L ju b ljan i k ot pobudnice teh procesov, zlasti p ri izdelavi cen­ traln ih katalogov teh n ičn e lite ra tu re in rev ij, ki so pogoj za n a d a lj­ n je povezovalne procese, n am reč za koordinacijo nabave in m edknjižnično izposojo. UDC 021.64:017.11:026:62(497.12) SLA JPA H M ara: T he m eaning of m odern co-o rd in atin g p ro ces­ ses in the lib ra ry n etw o rk for special lib raries. K njižnica, L ju b ljan a, 19(1975)1—4, p. 30—38. T he article gives a survey of lib ra ry co-o rd in atin g processes in th e w orld and in o u r country and points o u t th e role of C entral T echnical L ib rary in L ju b ljan a as the in itiato r of th ese processes, p articu lary in p roducing th e cen tral catalogues of tech n ical lite ra tu ­ re and p eriodicals w hich are a condition fo r fu rth e r co-ordinating processes, nam ely fo r co-o rd in atio n of acquisition and in te rlib ra ry lending. P red leti sem prebrala tale podatek: Če bi kemik, ki dobro obvlada okoli trideset jezikov, začel ja n u a rja 1955. leta b rati vsa dela, ki so za strokovnjaka s področja kem ije zanim iva in koristna in ki so izšla istega leta, če bi prebral po štiri dela na eno uro, t. j. štirideset del na teden, bi bil ob koncu prvega leta v zaostanku z branjem za več kot deset let. Danes se nehote vprašujem , za koliko let bi bil isti kem ik ob isti neverjetni nadarjenosti v zaostanku z branjem 1. 1970, ko je po podatkih UNESCO izšlo na svetu čez 340.000 knjig in okoli 115.000 periodičnih in vrstnih publikacij, ne da bi p ri tem upoštevali na tisoče kosov neknjižnega in INDOK gradiva. Ta vedno bolj narašča­ joča ogrom nost knjižne in neknjižne produkcije postavlja pred so­ dobnega bibliotekarja povsem druge naloge kot pred njegovega ko