miiiičiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiie
s
B
05
bi)
<D
C
05
s-
bi)
05
C
C
o5
X>
<D
fliiniiiKitflniiHUHiBfliitHiWM)iiinHjiiiini|iiHiiiR[NuniiiiiMiiiiui]]i)[iiiiiiHiJiiiSittUHiifW!UKiiiiiBHiiinumiUDiiiiiiflii!hinmKflunftHiiiniiiiiH[fli
POLLETNO KRAMLJANJE V LESNI INDUSTRIJI JAVOR PIVKA
TAKO JE,
ČE SE ODPRE
e • •
Čeprav v teh dneh kot :adnji uživajo zasluženi dopust tudi najbolj odgovorni predstavniki Lesne industrije Javor iz Pivke, iz podjetja le nisem odšel praznih rok in brez podatkov o polletni bilanci, kar je tudi bil namen mojega obiska.
Res je, da tisti, s katerimi sem govoril, niso razpolagali z uradnimi podatki in so me zanje napotili k direktorju finančnega sektorja. So pa vedeli za vse tisto, kar je važno za podjetje kot celoto, in seveda tudi vse tisto, kar velja za obrate, kjer so zaposleni.
Naj zdaj predstavim tiste, ki so s svojo pripovedjo Prispevali gradivo za ta sestavek. To so bili: Rajko KRNEL, predsednik sindikalne podružnice obrata kJvj<a; Anton ŠIRCELJ, Predsednik delavskega sveta obrata v Postojni, in France DOLENC, predsednik sindikata v tem obratu. Pri razgovoru je sodeloval še Pavel KEGL, direktor finančnega sektorja Lesne industrije jAVOR Pivka.
^šel je priročnik:
boriš
BTROHSACK:	.
DISCIPLINSKI
POSTOPEK
/	‘ ■ ",	'	. ■. . D • ►	*	*	- . •
CENA 5 NOVIH DINARJEV
naročila sprejema uprava
Delavske enotnosti
Kako so torej gospodarili v pivškem Javorju v letošnjem prvem polletju? Rajko KRNEL meni:
»Kot podjetje smo plan dosegli. Izgube ni napravil noben izmed petih naših obratov. Obrat v Pivki, kjer delam, je ustvaril kakih 80 milijonov čistega. Če ne bi bilo vojne na Bližnjem vzhodu, bi bilo še bolje, kajti začasno je zastala vsa prodaja na tem območju. Vendar se trg zdaj na splošno spet odpira in vsaj v našem obratu nismo v prevelikih skrbeh, da ob letu ne bi dosegli enakega rezultata, kot smo ga zdaj ob polletju.«
»Pri nas je bilo podobno,« dodaja Anton ŠIRCELJ. »Ustvarili smo 50 milijonov dohodka, čeprav smo v začetku leta občutili precejšnje težave pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali. Te težave pa so se še povečale zaradi kooperacijskih odnosov z drugimi našimi obrati, ki so občutili podobno zadrego in tako niso mogli ob rokih izpolnjevati dogovorjenih uslug. Potem pa nam je nekega dne vse to presedlo in smo skupaj stopili, kakor se temu pravi. Zdaj stvari tečejo v redu... In če se trg ne bo skazil, zdaj že več kot dva meseca zelo lepo kaže, bomo ob koncu leta vsi zelo zadovoljni...«
In še mnenje Pavla KEGLA:
»Naš letni plan, ki ga spremljamo na podlagi planiranih in doseženih ur, je bil ob polletju dosežen z 51 odstotki. Posamezni obrati so svoje plane presegli za 1 do 4 odstotke, razen obrata Pivka, ki je najbolj občutil posledice razmer na Bližnjem vzhodu. Sicer pa je proizvodnja ostala na enaki ravni kot lani, čegrav smo zaposlovali 26 delavcev manj in čeprav se je struktura proizvodnje spremenila v korist finalnih izdelkov. ki terjajo več človeškega dela. S te strani pa smo s polletnimi uspehi zadovoljni.
Tudi finančni rezultati so bili ugodni. Ob polletju smo sicer ustvarili za 2 odstotka manj dohodka kot lani ob tem času, vendar smo ob tem pokrili za 30 odstotkov višje stroške za amortizacijo in za 20 odstotkov
(Nadaljevanje na 3. strani)
SOBOTA, 26. AVGUSTA 1967
Št. 33, leto XXVI
Smolnat zlati vek
Kako bi pomagali utopljencu ali pa ponesrečencu, ki ga je pičila kača? Tudi to je nekaj, česar se bodo naučili otroci, ki letujejo na Debelem rtiču. Več o tem, kakšen je dan med otroki na Debelem rtiču, berite na 9. strani
V KOČEVSKEM »MELAMINU« HODITA ZNANOST IN PROIZVODNJA Z ROKO V ROKI
V Kemični tovarni Melamin v Kočevju živijo v čudnem protislovju: na vseh koncih se jih drži smola, hkrati pa jim prinaša ta simbol za nesrečo veliko poslovno moč.
Izdelujejo plastične dekorativne laminate. Tako pravijo njihovim izdelkom v učenem svetu. Bolj udomačeno ime za njihov izdelek pa je melapan. Svojčas smo ga pri nas spoznali preko tujega proizvajalca kot ultrapas. Melapan je sestavljen iz plasti specialnih papirjev iz prečiščene celuloze in kombiniranih fenolnih in pielaminskih smol. Navidezno preprosta plastična zmes, s katero oblagamo vse vrste pohištva, stene in notranjost različnih prevoznih sredstev, pa skriva v sebi zamotan tehnološki postopek.
Vsa skrivnost izdelave melapana tiči v znanstvenem proučevanju tehnologije, v vztrajnem porajanju novih odkritij v svetu smol, v neizbežnem združevanju znanstvenih raziskav s proizvodno prakso.
Kemična tovarna Melamin je mlado podjetje. S poskusnim hodom in utečeno proizvodnjo zbere komaj 4 poslovna leta. Storili pa bi delavcem v Melaminu veliko krivico, če bi jih imeli zavoljo tega za zelence v njihovi stroki. Rojstvo tovarne in praprave na utečeno tehnološki postopek segajo namreč veliko let nazaj.
MED DVOMI IN RESNICO
Leta 1954 so začeli v Kočevju graditi kemično tovarno in nekateri so jo krstili za »polomijo«. Predstavniki tovarne v izgradnji so si obrusili jezike, da bi prepričali kreditnike o dobro naloženi investiciji. Posledica »dobrega razumevanja« pa je bila 45 različnih kreditov na »nemogoče« in »mogoče« odplačilne roke: polovico jih je bilo potrebno odplačati ,že v .dveh letih. V takšnih razmerah in večnih težavah za prosta sredstva se je seveda gradnja zavlekla.
Desetletno gradnjo tovarne pa so tedanji graditelji Mela-
mina dobro izkoristili. Direktor Jože Košir, diplomirani ekonomist, pripoveduje, da so osem let pred poskusnim obratovanjem inženirji in tehniki začeli raziskovati proizvodni proces in snovati tehnološki postopek za proizvodnjo melapana. Že med gradnjo je stekla na primitivnih, doma skonstruiranih pripravah polindustrijska proizvodnja, sicer v manjšem obsegu, vendar toliko izdatna, da so z dohodkom pokrivali znanstveno delo prve skupine raziskovalcev.
»Zlati vek v proizvodnji laminatov so v tistem času, ko smo mi gradili«, ugotavlja direktor, »uživali Američani in Zahodni Nemci. Tedaj je veljal kvadratni meter 4 in pol dolarje, danes pa dobimo zanj poldrugi dolar. Medtem se je tovrstna proizvodnja razbohotila po vsej Evropi.«
Melaminovi strokovnjaki in vodilni delavci še danes ne morejo preboleti, da so morali zaradi denarnih zapletov zamuditi
najugodnejši in najdonosnejši čas visoke tržne vrednosti melapana.
Vsem, ki se sprva dvomili v rentabilno naložena investicijska sredstva, so v Melaminu odgovorili že prvo leto poskusnega obratovanja. »Projekt je bil izdelan za 500 tisoč kvadratnih metrov melapana«, razlaga direktor, »dosegli pa smo 400 tisoč kvadratnih metrov in ustvarili tolikšen dohodek, da je za sklade ostalo 100 milijonov starih dinarjev. Z manjšimi investicij-skii naložbami smo tovarno \ treh letih še nekoliko razširili uvedli na ozkih grlih 4 izmene in trikrat povečali proizvodnjo.-.
Večja proizvodnja in kakovost, ki se dobro meri s svetovnimi proizvajalci, pa sta navrgla visok dohodek. V Melaminu ga delijo na sklade in osebne dohodke kar — pol n? pol! »Če bi ostali pri istem pro izvodnem obsegu, 800 tisoč kva dratnih metrih, kot smo dočakali reformo«, primerja tovariš Košir, »bi danes komaj shajali.«
I
— Zdaj sem pa na zeleni veji. Punco sem oženil z nogometašem, mulcu, sem pa zbil šolo iz glave ...
Karikatura: ANDREJ NOVAK
SAMOSTOJNO USTVARJALNO DELO
O tehnologiji melaminskih smol je težko govoriti, kajti za njihovo obdelavo ni niti recepta niti ne zadoščajo večletne delovne izkušnje, da bi si jo lahko podredili in jo potlej samo od časa db časa izpopolnili.
»V kemiji ne more prevladati praksa«, pravi obratovod-ja inž. Dušan Oražem, »pač pa vodi teorija, ki jo praksa potrjuje.«
To neizpodbitno pravilo zna-so v Melaminu dobesedno prenesli na svoje podjetje. Nekaj desetin inženirjev, tehnikov in laborantov raziskuje, proučuje in kontrolira proizvodni proces in se zliva vanj.
(Nadaljevanje na 11. strani)
VELETRGOVINA
mercotor
IM PORI — E X P O R T
NUDI VEDNO S V E 2 h

SADJE IN ZELENJAVO
VWVSAA/VNAA/NAAAA/VNAA/NAAA/WVWNAAAAAAAAAAAAA/\AAAA/V\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAy^y'7W'7VW\AAAA/'vWSAA/WV
Karel Pečenko
poslovodja trgovine in skladišča v Ljubljani, poslovne enote podjetja Konus iz Slovenske Bistrice:
9 Kaj lahko poveste o polletnih gospodarskih uspehih vaše poslovne enote in celotnega podjetja?
V letošnjem poletju smo dosegli v trgovini in skladišču približno enak poslovni uspeh kot lani. Tako smo imeli letos za blizu 800 milijonov starih dinarjev prometa. Poudariti pa velja, da smo prodajali po lanskih cenah le prva dva letošnja meseca, pozneje so se cene usnjenim izdelkom znižale in, kot je videti, se v doglednem času šg ne bodo ustalile. V naši stroki prihaja namreč vse bolj do izraza zakon ponudbe in povpraševanja. Usnjarske izdelke izpodrivajo v tujini in tudi doma različna sintetična nadomestila. Tako ima na primer morda samo še vsak deseti par čevljev usnjen podplat. Zaradi tega so se tržne razmere za naše izdelke zelo spremenile. Cene surovinam in izdelkom se nižajo.	.
Ne bi želel posebej govoriti o gospodarskem položaju matičnega podjetja, vendar vem, da imajo težave z medsebojnim dolgovanjem. Vendar se bo naša poslovna enota kljub vsemu odrezala v skupnem obračunu. Za sklade podjetja smo ob polletju prigospodarili približno 20 milijonov starih dinarjev..
Marjan Šibenik
predsednik sveta kolektiva samostojnega zavoda »Postojnska jama«, Postojna:
• Kako ste ocenili polletno bilanco v vaši delovni organizaciji?
Štiri petine vsega našega prometa in dohodka ustvarimo v mesecih od julija do septembra, tako da je zelo težko govoriti o bilanci prvega polletja. Po finančnih rezultatih sodeč, smo sicer bolje gospodarili kot lani, vertdar smo navzlic temu le precej zaskrbljeni.
V letošnjem letu je namreč bilo za četrtino manj domačih obiskovalcev in za 10 % več obiskovalcev iz tujine, tako da je skupno število obiskovalcev jame tudi ob koncu julija Še vedno manjše od lanskega. To omenjam, zato, ker z vstopnino za obisk jame ustvarjamo pretežni del našega dohodka. Vendar pa smo ifred dnevi dosegli absolutni rekord vseh časov, kar zadeva obisk v jami, saj si jo je v enem dnevu ogledalo kar 8027 obiskovalcev. Če se bo ta ,boom’ nadaljeval, bomo ob letu vendarle zadovoljni, pa čeprav so tudi med sedanjimi obiskovalci v pretežni večini tuji gostje.
Rad bi poudaril še to, da našim gostom želimo zagotoviti kompletne turistične usluge in zato pripravljamo tudi gradnjo novega hotela in restavracije. Uredili pa smo že parkirni prostor pred jamo in prevzeli tudi dve gostišči v Pivki jami, oziroma koncertni dvorani Postojnske jame. Tudi prodaja spominkov lepo napreduje in po zadnjih podatkih dosega tretjino vsote, ki jo iztržimo s prodajo vstopnic za obisk naše jame. Široko zasnovana propagandna akcija pa naj bi nam vsaj v prihodnje ,vrnila’ tudi domače goste, ki jim nudimo izjemno ugodne popuste.
Ing. Drago Cerlini
predsednik delavskega sveta podjetja Koteks-Tobus, import-eksport:
® Kako ste gospodarili v letošnjem prvem polletju?
O tem bi vam, vedel kaj več povedati šef našega plansko-analiiskega oddelka, sam pa sem s točnejšimi rezultati trenutno bolj slabo seznanjen, ker sem se pravkar vrnil z dopusta.
A vseeno lahko povem, da smo v letošnjem prvem polletju povečali realizacijo za 11,3 odstotka v primerjavi , z istim obdobjem lani. Naši poslovni rezultati pa bi bili nedvomno mnogo večji, če bi imeli na voljo dovolj lastnih obratnih sredstev. Teh bi imeli znatno več kot 600 milijonov starih dinarjev, kolikor jih že imamo, če bi nam naši poslovni partnerji sproti plačevali račune. Tako pa imamo plačanih računov le 64 odstotkov ali za blizu 10 odstotkov manj kot 'lani v pryem polletju.
Za normalno poslovanje pa bi potrebovali najmanj 1,5 milijarde starih dinarjev lastnih obratnih sredstev. Ker pa jih nimamo, moramo Zanje najemati kredite. Obresti od teh kreditov in zraven obresti še od anuitet pa nas precej »tepejo«. V prvih šestih mesecih smo zanje odšteli več kot 99 milijonov starih dinarjev, kar je skoraj še enkrat več kot ob polletju lani.
1!!!l!lilil[llll!!!IIIII!l!!ll!!ll]!!!lllll!il|[l!!;iilii]||||
milillllll
1111111111
nama
LJUBLJANA
Velika poletna razprodaja
20 do 50 % znižanje
© V vseh treh prodajalnah veleblagovnice MSa-ma lahko vsak kupec najde kaj zase in za svoj dom
© Veleblagovnica Na-ma nudi kupcem potrošniški kredit!
i
FE CEO
TOVARNA KOVANIH IZDELKOV • SLOVKNd GRADEC
Izdelujemo vse vrste mesarske opreme, tudi v svobodnih izvedbah, iz nerjavečega materiala. Naši kakovostni izdelki so nujni del opreme sodobno in sanitarno popolnih klavnic.
Poleg tega izdelujemo vse vrste kos, krogel za mletje rude in prosto kovanih in matriciranih odkovkov.
AAAAATWWWWWWWWWNAA/VWWWW\A^/WWVWVWWV\AAAA/WV>AA/VVV\AAA/WWW^vVVWVWWWWWVW'A^rVS^^
RAZGOVOR S" PREDSEDNIKOM RO SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE TOVARIŠEM LOJZETOM CAPUDROM
NA OBISKU PRI SLOVAŠKIH SINDIKALNIH DELAVCIH
Na povabilo sindikalne organizacije glavne direkcije za visoke gradnje za Moravsko je delegacija Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije minuli mesec obiskala Slovaško, kjer je imela mimo razgovorov na odboru glavne direkcije še številne pogovore v sindikalnih organizacijah gradbenih podjetij v Ostravi, Oiomoucu in Brnu. Ta obisk slovenskih sindikalnih delavcev sodi v okvir medsebojnega sodelovanja sindikalnih organizacij gradbenih delavcev Slovenije in pokrajine Moravske. Zato smo zaprosili predsednika RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije Lojzeta Capudra, da nam v kratkih besedah pojasni vtise s te poti ter nas seznani z vsebino razgovorov s sindikalnimi predstavniki Moravske.
— Za začetek standardno vprašanje: kakšnega sprejema je bila deležna delegacija sindikata slovenskih gradbenih delavcev na Slovaškem?
— Ni treba posebej govoriti o prisrčnem sprejemu, ki smo ga bili deležni. Gostoljubje, ki ga znajo prirediti Čehoslovaki nam Jugoslovanom, presega vsa pričakovanja. Zato; se je kmalu razblinilo tudi. tako imenovano oficialno vzdušje in so bili pogovori o rezultatih dosedanjega medsebojnega sodelovanja, o problemih gradbeništva, o nalogah sindikatov in vseh drugih vprašanjih zelo sproščeni in zato tudi plodni.
— Ali bi lahko sodelovanje slovenskih sindikalnih delavcev s sindikati na Moravskem že imenovali tradicionalno? Alj je sodelovanje postavljeno tudi na trdnejše temelje?
— Lani na jesen, po obisku češkoslovaške delegacije v Sloveniji, smo se sestali v Ostravi. Tam smo podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju. Dogovorili smo se, da si bodo sindikalne organizacije na Moravskem in pri nas prizadevale, da se razvije čim tesnejše medse-, bojno sodelovanje gradbenih podjetij na strokovnem področju. Se pravi, da naj bi prišlo do izmenjave izkušenj pri uvajanju moderne tehnologije in moderc nizacije dela, do izmenjave izkušenj pri razreševanju ekonomskih problemov in seveda tudi do poslovnega sodelovanja. Dogovorili smo se za medseboj-, no sodelovanje med sindikalnim odborom glavne direkcije na Moravskem in našim republiškim odborom pa tudi za neposredno sodelovanje sindikalnih organizacij. Mimo tega pa smo se zedinili za organizirano sodelovanje na področju rekreacije. Naše sindikalne podružnice naj bi omogočile gradbenim delavcem na Moravskem, da prežive dopust v Jugoslaviji, medtem ko naj bi njihove sindikalne organizacije zagotovile letovanja našim delavcem na Češkoslovaškem, prirejali naj bi tudi različne izlete in organizirali športna srečanja.
— Program za sodelovanje je razmeroma obsežen. Pa bi lahko govorili tudi,o prvih konkretnih rezultatih v tem sodelovanju?
— Pregled enoletnega sodelovanja razkriva, da je bilo pravzaprav največ storjenega na področju rekreacije. Letos bo tako preživelo v Jugoslaviji kakih 200 gradbenih delavcev iz Moravske, le nekaj manj naših gradbenih delavcev pa bo preživelo del svojega dopusta na Češkoslovaškem. Vendar moram takoj dodati, da so bili vzpostavljeni tudi neposredni stiki med sindikalnimi organizacijami in gradbenimi podjetji. Tako ljub-
ljanski Gradis sodeluje s sorodnim podjetjem Bitostav iz Ostrave, celjski Ingrad in mariborski Konstruktor z gradbenimi podjetji v Budjovicah, Slovenija-ceste z gradbenim podjetjem za nizke gradnje ' iz Olomouca, gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine in izolski Stavbenik z brnskim gradbenim podjetjem, novomeški Pionir z gradbenim podjetjem v Bratislavi, ljubljan-
ski Megrad s sorodnim podjetjem v Ostravi. Prav zdaj pa navezuje stike tudi mariborski Stavbar z gradbenim podjetjem v Oiomoucu in gradbeno podjetje Gorice s podjetjem v Gotwal-dovu ter biroja gradbeništva in gradbenega centra Slovenije z generalno direkcijo v Ostravi. Takšna povezava podjetij je že doslej omogočila izmenjavo strokovnih izkušenj, saj so ob-časnh srečanja strokovnjakov iz omenjenih podjetij omogočila -izmenjavo pogledov na nekatere probleme ■ v gradbeništvu. Za predstavnike moravskih podjetij in sindikalnih organizacij je bil prav gotovo zanimiv naš samoupravni in ekonomski sistem, saj tudi sami začenjajo svoje gospodarstvo podrejati ekonomskim zakonitostim. Tudi izmenjava izkušenj o vsebini in metodah dela je lahko dala marsikaj koristnega. Za naše gradbene delavce pa so bilj nedvomno najbolj zanimivi uspehi slovaških gradbincev zlasti na področju uvajanja moderne tehnologije in še posebej pri gradnji stanovanj Montažna gradnja stanovanj na Češkoslovaškem namreč prevladuje in največje
f »lato
Jlasllo Republiškega sveta zsv 'a Slovenijo l?d»1a CZ P Delavska enotnost v l.jubllani List je bil ustanovljen 20 novembra 1942 Urejuje uredniško idbor Glavni In odgovorni ■ rednik
MILAN POGAČNIK tiaslov uredništva tn uprave ■Jubljana. Dalmatinova ul 4 □oStm preda) m VI telelor irednlStva »le-«72.	318-895
112-402 in :tupn:i:i upravi 310-1133 Račun ort Narodni banki 1 ■jubilant St NB 0(11 1-931 de Ozni račun prt Kreditni bank n hranilnici Mnhllana. 61 ■01-620-7- 321100- 1 (P 3204-488	- Pe
«me?na številka -tane 50 N-bai
50 S-rtln - Naročnina 1» '»triletna 8.50 N-dtn 850 s-dir
-	polletna 13 N-dln - 1300 s-dir n letna 28 N-d1n - 2600 S-dtn
Rokopisov ne vračamo. -‘5oStnlna plačana v gotovini
-	Tisk In kltšell CZ P .Mudskt
oravlea« I dnhllana
stanovanjsko gradbišče je poleg Prage prav Ostrava, saj tu zgradijo letno skoraj toliko stanovanj kot v celotni Sloveniji.
— Bi nam lahko posredovali nekaj vtisov, ki ste si jih nabrali med obiskom na Moravskem in ki bi bili še posebej zanimivi za naše gradbene delavce?
— Na nas so naredila izreden vtis ogromna gradbišča stanovanj, ki jih gradijo na velikih kompleksih, tako da hkrati dograjujejo- celotne mestne četrti, z vsemi pritiklinami, to je s šolami, s trgovinami, s servisi in drugimi komunalnimi objekti. Organizacija gradbišč je dobra, vendar pa mislim, da kvaliteta del še precej zaostaja za kvaliteto, ki smo jo vajeni pri nas. Zato pa je bil za nas toliko bolj zanimiv elektronski računski center, organiziran za potrebe glavne direkcije. Glavna direkcija namreč združuje 7 gradbenih podjetij in kakih 45.000 gradbenih delavcev, saj podjetja štejejo od 5 do 11 tisoč zaposlenih. Že samo ti podatki izpričujejo, mimogrede rečeno, da so integracijski procesi v gradbeništvu Češkoslovaške mnogo intenzivnejši kot pri nas. Razen tega pa povezuje gradbena podjetja prav glavna direkcija tudi s skupnimi strokovnimi službami. In ena izmed takih strokovnih služb; je bil. elektronski ra-čunski-penter, katerega sem maloprej’ omenil. V tem-centru pripravljajo-vse kalkulacije,, analize in osnove za operativno 'planiranje. V centru je zaposlenih 220 delavcev, od tega 130 delavcev pr; strojih, 20 ekonomistov, 10 matematikov. 10 gradbenih inženirjev, preostali delavci pa so tako imenovano pomožno osebje. Kolikšna pa je zmogljivost takšnega elektronskega računalnika, pa pove podatek, da v 40 minutah opravi vse potrebne kalkulacije za 30-stanovanjski blok. Res je glede ekonomike v proizvodnji stanovanj na Češkoslovaškem še marsikaj spornega, toda obdelava in analiza podatkov ter operativno planiranje proizvodnje so skorajda idealno rešeni. To pa so dosežki, brez katerih si tudi pri nas ne moremo zamišljati učinkovitega gospodarjenja in delitve dohodka naših gradbenih podjetij. A zdi se mi, da bomo spričo sedanje . razdrobljenosti naših gradbenih kapaaftet kaj podobnega le težko uresničili.

V juliju so se pri centralnem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva sestali predstavniki proizvajalcev koles:	ljub-
ljanskega Roga, Partizana iz Subotice in Pretisa iz Sarajeva. Da bi pregledali,
....	, I
uresničili iz dogovo- :
!
kaj so
rev o sodelovanju na prvem j podobnem sestanku!	j
Že na prvem sestanku S vseh treh proizvajalcev ko- 5 les je bilo očitno, da raz- S mere, ko se v subotiški to- ; varni kopičijo zaloge koles, pravzaprav bremenijo vsa tri podjetja. Na tem sestanku so predstavniki vseh treh podjetij videli rešitev le v novi delitvi dela in so _ se zato zanjo načelno tudi j dogovorili. Z drugimi bese- \ dami povedano: v ljubljan- \ skem Rogu bi poslej dela- \ li ene vrste sestavnih delov, i v Pretisu druge in v Parti- ; zanu tretje vrste sestavnih ; delov. Vse tri tovarne pa bi j potem sestavljale tiste tipe \ koles, za katere so najbolj •: usposobljene. Takšna deli- ! tev dela pa, naj bi, kot so ■, bili tedaj soglasni, pomeni- V la dolgoročno poslovno so- j delovanje.
Vsi trije proizvajalci koles so šli tudi v akcijo.
Za začetek so se dogovorili. da bosta ljubljanska in sarajevska tovarna najprej pomagali prodati subotiš'čemu Partizanu blizu 30.000 koles ...	,	.
Zlasti so-ieto resno vzeli . omenjeno prodajo koles v S ljubljanskem Rogu. Zade- \ vo so podrobno proučili in \ s pristojno "banko ter re- * publiškim izvršnim svetom ! dosegli soglasje o pomoči 1 subotiškemu Partizanu. V i ta namen je banka odobrila i tudi kredit za prodajo 15 fi j soč Partizanovih koles, ka- \ ter o naj bi prevzel ljub- \ Ijanski Rog ...	I
V Sarajevu pa se je za- S taknilo.
Pretiš se je sicer strinjal, i da bo prodal preostalih. 15 ; tisoč Partizanovih koles. % Toda. kot kaže, to ni bilo \ po volji pristojni sarajevski « banki, ki bi morala Pretisu j odobriti kredit.
In ker se je v Sarajevu \ zataknilo . ..
... smo minulo sredo v \ skoraj vseh -mgoslovanskih j časopisih lahko prebrali na- S slednjo vest:
»Višje gospodarsko sodi- [, šče ti Sarajevu bo 13 septembra obravnavalo -por med tovarnami koles Par tisa v iz Subotice. Rog iz Ljubljane in Pretiš iz Sarajeva.
Subotiški Partizan namreč zdai zahteva od sodišča, da prisili Rog in Pretiš na
plačilo skoraj milijardo sta- j
rih dinarjev zavoljo neizpolnjevanja poslovnega dogovora o prodaji 30.000 Parthanovih koles . . «
Kako zdaj razumeti, to modro potezo sui-otiškeaa j Partizana v zastavivenem j »dolgoročnem, poslovnem j sodelovanju« treh iugo^lo- \ vanskih proizvajalcev ko- \ les?
Ali. niso morda po tej po- « ti hoteli spraviti v promet i ■ samo svojih 30.000 koles, ki j so obležala v skladišču. vn\-J tem pa pustiti ljubljanski \ Rog in sarajevski Pretiš na S cedilu? Kdo ve?!
M. ZlVKOVlC
,nxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxv<xxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxv
'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXX
'xnxxxxxx\xv<x>xxxx\\>xxxxxxxxv'«x>x>x<>‘s‘x
jiHlIililililllilltlillll
1III1IIIIIII1IIII1IIIIIII1IIIIII1II
BERITE SLOVENSKI ŠPORTNI TEDNI#
roto foto jfi šport
^VSyN*Av'^AAZxyNZNy\y,vNAyszvNAVNZv%y\AyNy\/'l.
V našem pogovoru o letošnjih polletnih rezultatih in problemih gospodarjenja v lesnem kombinatu JAVOR, Pivka so sodelovali (od leve proti desni): PAVEL KEGL, RAJKO KRNEL, FRANCE DOLENC, 'ANTON ŠIRCELJ
^^'NAAZVNZVVVVVNZNZVNAAZVVNZNZNZVSZV

Tako je. 8e se odpre
(Nadaljevanje s 1. strani)
^išje obresti na poslovni sklad. Reforma nas. torej ni preveč prizadela, ker smo se pač nanjo Organizacijsko in tudi drugače . °bro pripravili. Rezultat tega že omenjeni dohodek, ki ga Ustvarjamo ob enaki razliki v Ceni pri izvozu, kot smo jo dodali lani, in ob enaki realiza-na domačem trgu, kot smo Jo uresničevali v prvih šestih Mesecih lani. Ob tem naj poceni, da bo letos izvoz dosegel Utili j on in 700.000 dolarjev ter “a smo ob polletju že dosegli 51 pdstotkov Za letos planiranega
izvoza.
Bffllll!*
llll!!!!lllllllllll*!II!ll!ll!l!lil!!llll!!!!llll!l!l!ll||||l!ll!ll!!lllllllllll!l!!ll|l|
Vse to obeta# da bomo naše načrte do konca leta izpolnili v celoti.«
VEDO, KAJ HOČEJO!
Polletni rezultati Lesne industrije JAVOR Pivka so torej več kot ugodni. Predvsem pa preseneča neverjetna skladnost med predvidevanji in končnimi obračuni. Dobiš občutek, da se delo in proizvodnja v tem polletju odvijata umirjeno in konstantno, tako kot ,dobro utečen stroj. V času, ko sorodna podjetja ne vedo, kam bi z zalogami in kako naj kljubujejo velikim nihanjem v proizvodnji, je še toliko bolj zanimiv odgovor na
llil!ll[||||l![il!llll!l![||||[!llnl!l]ll!lllllll!!llllll!!!lllll!lllllllil!!llll!llil!!!lli!|[[||l]lllllllllll!ll
KOLEKTIV BENCINSKIH ČRPALK
ISTRA-BENZ
v Kozini m Divači
Čestita za občinski praznik občine sezana
^HnilllllllllllllllllllfllllllllHlIllllllMIIIIIlIllHIlIHnillllllHlIllllIHHIIIIII ll®llll!lllllilI!llli!lllllllll!lilll!!ll!IIIIIlllllll!!llililllllllllillill!!l!II
lllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllll lUilllllllillllllillfflll*!
lllllllllll!illllllllllllllllllllilll|lllll|i*!l,JI
llllllllllliiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l
GOSPODINJE!
Zahtevajte v svoji trgovini
ThedptM
i
\jQJL
IZREDNO UČINKOVITO SREDSTVO ZA .PRED-PRANJE V VSEH PRALNIH STROJIH
■	PREDPRAL znatno izboljša pralni učinek in zniža porabo detergenta
■	PREDPRAL se ne peni in ne deluje alkalično
■	PREDPRAL preprečuje nastajanje vodnega kamna v ceveh in stroju
illlllllllll[lllllllll!l!l!ilill!!l|]l!!!!IIIIJI!llT!llll!!!!lllll1!lllllltillMlllj!!l[illlll!ll!lllllll!lllll!
šampionka
•iiiiiiiui
IllllllIHIIIIliSillllliililfllllllll
llllltlllllllllilllliiilllllillil!
vprašanje, kako so v podjetju JAVOR uresničili tolikšno skladnost med predvidevanji in dejanskimi proizvodnimi in prodajnimi uspehi.
»Povsem natančno niti mi, ki delamo v podjetju Javor, sami sebi ne znamo odgovoriti,« je. odvrnil Rajko KRNEL. »V bistvu pa vseeno gre predvsem za to, da vsaj že dve leti v našem podjetju govorimo o tem, da bi morali za vsako poslovno enoto in za vsako delovno enoto znotraj naših poslovnih enot imeti vse podatke gospodarjenja in za vsak mesec posebej. Z uvedbo mehanograf-skega obračuna pa je končno izpolnjena ta želja kolektiva, njegovih samoupravnih organov, vodstva podjetja in seveda tudi političnih organizacij.«
»Že petega v mesecu so tako za podjetje kot celoto kot za poslovne, in delovne enote znani vsi podatki o izpolnjevanju dinamičnega plana. Med osmim in dvanajstim v mesecu dobimo obračun proizvodnje, okoli petindvajsetega pa še obračun realizacije. Tako zelo hitro vemo, kako komu gre in kaj oziroma kje se proizvodnja ali prodaja zatikata,« dopolnjuje France DOLENC.
»Mislim, da si moramo biti na jasnem, da brez mehanogra-fije nikoli ne bi prišli do takšnih operativnih podatkov, kakršne lahko posredujemo zdaj. Izmed vsega nas, razumljivo, najbolj zanimajo primerjave med planiranim in realiziranim dohodkom na eni strani ter med planiranimi in realiziranimi stroški na drugi strani. To je bstvena vsebina našega obračuna proizvodnje in realizacije,« je poudaril Pavel KEGL.
KAJ MENI KOLEKTIV?
Se ni dolgo tega, ko so člani kolektivov posameznih poslovnih enot Lesne industrije JAVOR Pivka poslušali očitke, da živijo na račun drugih.
»Zdaj tega ni več,« meni France DOLENC. »Vsi vemo. pri čem smo in kar je še važne-je: poznamo tudi vzroke morebitnih težav in vemo, kdo je od-
govoren zanje. Vse to delavcem tudi povemo, tako da so govorice za vogali cisto potihnile. Da pa tudi kot sindikat lahko vplivamo na mnenje delavcev, smo dosegli tako, da se pogosto sestajamo v okvuu sindikalnega odbora podjetja, kjer se vsakič, kadar je to potrebno, dogovorimo tudi o enotnosti akcije. Ce smo vsi enakih misli, potem je pač toliko laže delavcem vseh naših obratov dopovedati, da je usoda podjetja samo v naših rokah. To spoznanje pa hkrati pomeni red, disciplino, zavzetost pri delu in pa odganjanje samozadovoljstva, ki bi se nekaterih rado polotilo.«
»In še to bi bilo dobro, da bi tudi dejansko izpeljali delitev dohodka po delu; mislim, da bi obrati lahko samostojno delili dohodek, ki ga ustvarjajo na ravnj poslovnih in morda tudi delovnih enot. Malo je, če vemo, kaj ustvarjamo, če pa potem pri delitvi nimamo odločilne besede!« je jedrnato povedal ne samo svoje " mnenje Anton ŠIRCELJ.
»Ljudje imajo v bistvu prav, če tudi to zahtevajo,« je takoj pripomnil Pavel KEGL. »Toda tako daleč pri našem obračunu dohodka po poslovnih enotah le še nismo, da bi bili vsaj 99 odstotno gotovi, da so dohodki, ki jih ustvarjajo enote, dejansko rezultat njihovega dela. Prav zaradi tega naša služba za ■ študij dela in časa zdaj pripravlja predloge, ki bi lahko vplivali na učinkovitejšo stimulacijo za znižanje stroškov. Posebej pa ta služba pripravlja predloge za stimulacijo neposrednih organizatorjev proizvodnje in za prodajno službo, kajti pri tem lahko podjetje precej več prihrani, kot pa bi znesla izplačila na račun stimulacije tem članom kolektiva. Ko bomo s tem na čistem — že dve leti pa se ob vsem drugem tudi s tem mučimo — bo precej jasnejši tudi dejanski poslovni položaj posameznih poslovnih in delovnih enot. In mislimo, da bomo čez kakih deset tednov tudi o tem vedeli kaj več povedati ...«
MILAN GOVEKAR
'XXXX-XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>
Pralna posvetovalnica DE

• VPRAŠANJE:
st plaveč se je ponesrečil pri delu in je za čas bolniškega j, '®ža prejemal nižje nadomestilo, kot bi nrejemal osebne do-žr|(llte' Sedaj zahteva od delovne organizacije, da mu ie-ta pri-•tišv 0<*škodnino za izgubljeni zaslužek v času. ko je bil v bol-of kejf, staie£u ah je unravičen ta znesek zahtevati od delovne ”anizaCije ali ne? — M. K — Ljubljana $r ?z vašega vprašanja žal ni razvidno, ali se ie delavec uone-Vi1! rca delu do krivdi delovne organizacije ali do lastni krivdi, o v r'rneru. da ie delovna organizacija kršila katerikoli bredois Itj ®rr>osti ori delu delavca, ootem le-ta odgovarja za vso škodo.
-avcu nastane zaradi take ooškodbe. Ta škoda oa ni ie Hjj^^alna. to ie razlika med oreietim nadomestilom in osebij dohodkom, ki bi ga delavec Drete! v času bolniškega sta-s°dtv ki delal, temveč tudi nematerialna škoda, ki do naši terni oraksi predstavila škodo za bolečine, strah, iznakaženost Za zmanjšano telesno in delovno sposobnost, če so seveda Posamezno Vrsto nematerialne škode utemeljeni razlogi.
* VpRAŠANJE:
Na
A. POLJANŠEK
hOVod.j
naši šoli sta sistemizirani delovni mesti tajnika in raču-fosp,0'6. Opravljam delo računovodje na tudi del tajniških v Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov določa za delovno ihovM .^ainika administratorja 480 točk. za delovno mesto ra čuta J® Pa 550 točk Kljub temu pa se mi po odločbi priznava (»Jus',,? računovodje le 445 točk ter 80 točk za opravljanje fleij.6 t|n poslov. Ne strinjam se s točkovanjem za računovodsko Dravjir^s I® sicer' da nimam srednješolske izobrazbe, ki se po Si*	za ■ to delovno mesto zahteva, imam pa 4 razrede
Ro SeZl’®- 1- in 2. stopnjo knjigovodskega tečaja in 20 let prakse. bila A11 °d vodstva šole zahtevala zvišanje osebnih dohodkov, je ^Parj0''3 zahteva zavrnjena, češ da sklad za šolstvo ne da več tiei0 ua" Rada bi vedela, kaj lahko naredim, da bi bila za svoje eli n strežno plačana in na koga naj se obrnem, ali na šolo sklad. G. V., — MOKRONOG
'Močil; ose!:)nih dohodkov mora biti izvedena v skladu z %late ! .Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov šole, na kateri m0r M '® za delovno mesto računovodje določenih 550 točk, Ve0dara j Dr®iernati osebni dohodek v skladu s tem točkovanjem, ^anjš • \ Primeru, da omenjeni pravilnik ne oredvideva 'tabraJM® števila točk delavcem, ki nimajo ustrezne strokovne 6' k' se za to delovno mesto zahteva. Iz vprašanja je 2cikrazh' da s® ZSl to delovno mesto zahteva srednja strokovna a' ki je pa vi nimate. Zato ie tudi možno, da je vaša v skladu z določili pravilnika o delitvi osebnih dohod-
kov. Seveda pa bi bilo prav. če bi pravilnik tudi upošteva) zvišanje števila točk delavcem, ki imaio na nekem delovnem mestu večletno prakso. Če prejemate osebni dohodek, ki ni v* skladu z določili omenjenega pravilnika, lahko zahtevate od samoupravnih organov na šoli. da vam izplačalo razliko, za katero ste prikrajšani, in da v bodoče točkujejo vaše delo v skladu z pravilnikom V kolikor pa s to zahtevo ne uspete, lahko s tožbo pri sodišču zahtevate od šole plačilo zneska, za katerega ste prikrajšani.	m STUPAN
• VPRAŠANJE:
Na naši šoli so tri učiteljice. Ker se je zmanjšalo število učencev, bo v naslednjem letu ena učiteljica preveč in bo zato ena morala oditi na drugo delovno mesto v kraj. ki ie od našega oddaljen več ur hoda. Ko razpravljamo o tem. katera od nas naj odide na to šolo. je prevladalo mnenje, da tja ne morejo poročene in da naj odide učiteljica, ki je samska. Ali je to stališče v skladu z zakonom in ali zakon glede tega določa kakšne kriterije? B. S. — ŠOŠTANJ
Temeljni zakon o delovnih razmeri ih določa, da delovna skupnost samostojno odloči, kateremu delavcu preneha delo. kadar nastopi kateri od odpovednih razlogov. V vašem prmeru nedvomno ni več potrebe oo treh učnih močeh in ie treba nekomu odpovedati. Kateri od treh učiteljic bo delo prenehalo, bo samostojno odločila delovna skupnost, pri čemer pa bo morala upoštevati kriterije, ki jih ie za takšen primer določila v splošnih aktih; če pa teh kriterijev ni določila, se bo morala sedaj odločiti zanje in na njihovi osnovi nekomu odpovedati Pri tem lahko delovna skupnost upošteva dosedanje uspehe pri delu, socialni položaj, starost, bolehnost in druge kriterije, ki jih ima za najbolj primerne. Proti tei odpovedi lahko, vloži prizadeti ugovor na organ, ki ie v statutu ali pravilniku o delovnih razmerjih za to določen. Ce na 2 njim ne uspe. lahko
začne delovni spor pri pristojnem sodišču
M STUPAN
AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA
MESNI IZDELKI NA VIKENDU IN DOMA
nagrajeni na novosadskem sejmu z zlato medaljo
VSE VEČJA AKTIVNOST MESTNEGA SINDIKALNEGA’ SVETA LJUBLJANA
Poudarek
učinkovitejšemu
sodelovanju
Mestni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva v Ljubljani je z namenom, da naveže s sindikalnimi podružnicami kar najtesnejše stike in si tako zagotovi večjo akcijsko enotnost ter učinkovitost pri razreševanju aktualnih gospodarskih in družbenih problemov, organiziral razgovore v nekaterih delovnih organizacijah ljubljanskega bazena. Iz teh posvetov bomo v krajši seriji prispevkov tudi mi povzeli nekaj bistvenih ugotovitev, ki bodo lahko koristno služile sindikalnim podružnicam pri njihovem nadaljnjem delu.
PREMIŠLJENO REŠEVANJE GOSPODARSKIH PROBLEMOV
V delovnih organizacijah, ki so jih obiskali predstavnik; mestnega sindikalnega sveta m mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, med njimi Elmo. Kartonažno tovarno, Vego, Zmaj, Saturnus, Litostroj, Lesni kombinat in Tovarno dekorativnih tkanin, je zaposlenih blizu 8.600 delavcev, kar pomeni 24,52 % od skupnega števila 34.700 zaposlenih v vsej ljubljanski industriji. V teh delovnih organizacijah je torej zaposlena skoraj četrtina ljubljanskih delavcev in je zategadelj njihova problematika v znatni meri odraz splošnih razmer v ljubljanskem industrijskem bazenu
Ze takoj na začetku pa naj poudarimo, da so se v večini obiskanih delovnih organizacijah dokaj premišljeno in načrtno lotili aktualnih gospodarskih problemov uresničevanja gospodarske reforme, to je prilagajanja novemu zunanjetrgovinskemu deviznemu režimu, uvedbi ekonomske amortizacije, ukrepom v kreditni politiki, v bančništvu itd.
Vsi ti novi ukrepi v procesu izpopolnjevanja gospodarskega sistema, katerih namen je bil
predvsem intenzivirati proizvodnjo, pospešiti večje izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, zagotoviti pogoje ekonomske integracije, prav tako stabilizacijo cen m utrditi vrednost dinarja, so kajpak zaostrili tudi ekonomske odnose v večini delovnih organizacij. Težave s prodajo blaga, z obratnimi sredstvi, z nelikvidnostjo posameznih podjetij m ne nazadnje še zapleti v medsebojnih odfKisih, terjajo zda- od kolektivov precejšnje napore. V premagovanju teh Pa so bili po ugotovitvah sindikatov najbolj uspešni v tistih delovnih organizacijah, kot na primer v Vegi, podjetju Zmaj in še nekaterih drugih, kjer so se hitro in premišljeno lotili preosnove organizacije dela. ziastj pa preusmeritve proizvodnje na donosnejše izdelke, nato izpopolnjevanje tehnoloških postopkov. znižanja proizvodnih stroškov pa tudi načrtne šega zaposlovanja strokovnjakov.
PROGRAMI NOTRANJE SANACIJE
Spoznanje kolektivov, da je napočil čas, ko so začeli dosledneje delovati ukiepi reforme, ki zahtevajo temeljite spremembe v kakovosti gospodarjenja, v poslovanju in urejanju medsebojnih odnosov, pa je dobilo konkretno podobo tudi v posameznih programih notranje sanacije podjetij alj posameznih delovnih enot.
Programe sanacije so tako pripravili v šestih od devetih obiskanih delovnih organizacijah. Največji pomen teh programov pa je nedvomno v tem. da so zasnovani na kolikor mogoče realnih ocenah razmer na domačem in tujem tržišču, da dajejo poudarek poslovnemu sodelovanju. predvsem pa da se v kolektivih zanašajo v prvi vrsti na lastne sile.
Tak način uresničevanja reformnih nalog se je v glavnem uveljavil v tistih delovnih organizacijah. med njimi lahko spet omenimo Vego potem Kartonažno tovarno. Zmaj in Saturnus^ kjer niso prepustili skrbi za razširjeno ronrodukeijo samo strokovnim službam, marveč ie to postala skrb celotnega ko lektiva. še posebei pa nj°rov;h samoupravnih organov. M. Z.
Prihodnjič: Proizvodnja, družbeni bruto produkt in skladi v nekaterih I i"hilanskih industrijskih podjetjih.
ZA SONCEM
GREJE NAJCENEJE
VELENJSKI LIGNIT

Vesela vest stotisočem potrošnikom
Za vse kupce veljajo v trgovinah posebne ugodnosti
-V. W V . .
'
, v V ^ : ■■■■> ■ '	- - ^ :1
s-
■$>♦♦♦»♦♦♦ *♦♦♦♦♦♦❖❖ I ‘	I
TIKI S TUJINO
ZAGORJE
Delegacija pobratenega mesta Avignon v Zagorju
Med mestoma Avignon v
obisku. Gost.ie so se pogovarjali s člani občinskega sindikalnega sveta o vlogi in delu naših in tudi francoskih sindikatov ter o drugih aktualnih vprašanjih.
Delegacijo, ki jo vodi župan mesta Avignon g. Leandre Le-toquart, je sprejel tudi sekretar revirskega komiteja ZK Marjan Orožen, ob prazniku zagorske občine pa so se gostje udeležili tudi slavnostne seje občinske skupščine. Kot gostje zagorske počitniške skupnosti so člani francoske
lll!l!!!!i!llll!lllll
lll!lll!l!lllli!lll!lllll!llllllllllllllilllllllilll
Kmetijska zadruga Kras Sežana
Čestita vsem občanom občine sežana za občinski prazniki
POMENEK Z LOJZETOM ČEŠARKOM, PREDSEDNIKOM ObSS RIBNICA
severni Franciji in Zagorjem delegacije mesta Avignon pre-v zasavskih revirjih je bila že živeli krajši dopust v Savu-pred dvema letoma podpisana driji, razen tega pa so si ogle-listina o pobratenju. Pred ne- dali tudi Begunje, Drago, Bled, davnim je bila delegacija Bohinj in bolnišnico Franjo, omenjenega mesta že drugič na	(pa)
M
M
LAHNI PLJUSKI
LETA
TRBOVLJE:
Od tsepovso
V rudniku rjavega premoga Trbovlje Hrastnik so julija nakopali 84 tisoč ton rjavega premoga. To ,fe 2.250 ton manj, kot pa so jih predvidevali po planu. Nižjo proizvodnjo so dosegli zlasti zaradi slabega odvzema kotlovnega premoga termoelektrarne Trbovlje, nekaj pa so krivi manjšemu izkopu tudi letni dopusti. V prvih sedmih mesecih letos so trbovelj sko-hrastniški rudar j i nakopali 653,500 ton rjavega premoga. Omeniti velja še, da so se julija še povečali "dolgovi kupcev in da so.se v zvezi s prodajo premoga pojavile nove težave. Eden od vzrokov teh težav je prav gotovo večja zahtevnost kupcev. Razen tega pa kupci ne prevzemajo redno dogovorjenih količin premoga, prestavljajo dobavne roke na zimske mesece in tako otežujejo položaj rudniku rjavega premoga Trbovlje Hrastnik.
ker toliko traktorjev, kot so jih imeli prej, ne bi bilo polno izkoriščenih, saj ima kmetijske stroje vedno več zasebnih kmetov. Na območju njihove, zadruge je okrog 30 zasebnih traktorjev.
T. S. .
Njegov osnovni poklic izdajajo zelene usnjene »pum- -padce« in delovni nizki čevlji. Lojze Češarek je namreč gozdar. Pravi, da je srečen v svojem poklicu. Zato se mu je najbrž tudi mudilo nazaj v gozdove, še preden je oddal funkcijo predsednika občinskega sindikalnega sveta v Ribnici. Do jeseni, do novih volitev bo svoj delovni dan še vedno delil z obratom gozdnega gospodarstva v Ribnici, kjer je revirni gozdar, in z občinskim sindikalnim svetom. Za najin pomenek -pa sva tokrat izbrala drugo polovico njegovega delovnega dne, tedaj, ko deluje Lojze Češarek kot predsednik občinskega sindikalnega sveta. -	'	,
MURSKA
SOBOTA:
-vš-
® LENART
V SLOVENSKIH GORICAH:
Letos in lani so v' kmetijski zadrugi Grad na Goričkem prodali vsega 6 traktorjev,
Po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje Murska Sobota je v Pomurju 578 brezposelnih delavcev. Delo iščejo ljudje z višjo izobrazbo, in sicer je takih osem, 47 delavcev, ki iščejo delo, je s srednjo šolsko izobrazbo, 10 z nepopolno srednjo šolo, 41 kvalificiranih delavcev in 246 nekvalificiranih. Razen tega bi se 182 mladincev rado priučilo, obrti, težava pa ni samo v pomanjkanju učnih mest, tfem-več tudi v tem, da večina teh mladincev nima dokončane osemletke. V Pomurju predvidevajo. da vsi ti delavci ne bodo dobili zaposlitve, saj je glavna sezona že mimo. V kratkem pa bo verjetno število brezposelnih še naraslo, ker bodo sezonski delavci v neka-
E
Tako jih imajo sedaj samb o.' Za prodajo so se odločili zato,
terih podjetjih prenehali z delom.
K. F.
Hilli!!!!!
lllililllllll!lllllllllll!ll*lllillllll
EiHSEill
SPREHOD PO RIBNIŠKEM GOSPODARSTVU
Julij in avgust sta čas dopustov. Kljub' dopustniškemu razpoložen krpa sta oba meseca nemirna. Računski stroji so zdrdrali številke — spodbudne in zaskrbljujoče, kakor so pač delovni kolektivi gospodarili v prvih šestih mesecih letošnjega leta." Lojze Češarek še nima v rokah polletnega zbirnega poročila, zato pripoveduje o gospodarjenju v ribniških delovnih kolektivih po lastni presoji in na' osnutku podatkov, ki jih je zbral, in po pripovedovanju delavcev iz posameznih delovnih kolektivov.
»Videti je. da so letošnji gospodarski uspehi slabši od lanskih,« ugotavlja Češarek. »Nekatera podjetja so v resnih težavah in ne vidijo srečnega konca. Celo naj večja in gospodarsko najmočnejša “padjetja" se” otepajci s pomanjkanjem sredstev in”se pogajajo z dolžniki. Podjetje Inles. denimo, ima pri dolžnikih pol milijarde.' Zaradi tega se jim pred nedavnim ni nabralo na žiro računu niti toliko denarja,
da bi pravočasno izplačali osebne dohodke. V nekem obratu so si razložili položaj po svoje in odgovorili s prekinitvijo dela. Sindikat je za to zvedel pozneje, kajti delavci so obšli normalno pot ža reševanje nekaterih vprašanj, obšli pa so jo tudi nekateri odgovorni ljudje v podjetju. ki niso pravočasno pojasnili kolektivu gospodarskih raz-
mer.
Med podjetji, ki dobro gospodarijo, moram omeniti Žične pletenine v Sodražici. Podjetje se dobro razvija, nakupili so nove stroje in zaposlili nove delavce. Podobno velja1 za Kovinsko podjetje v Ribnici. Se pred nedavnim je zanje slabo kazalo, v zadnjem času pa so dobro zastavili
V velikih težavah je gradbeno podjetje Gradbenik. Trenutno je v prisilni upravi, vendar se "mi zdi,- da se tudi --zda j1 • ne' obrača na bolje. Nekatere teža-, ve izvirajo iz časov, ko so bile v občini, tri gradbene skupine -—t poleg Gradbenika Inlesovi gradbinci in gradbena skupina Komunalnega podjetja. Inles je opustil gradbeno dejavnost, za zidarski posel pa se tol četa še vedno dve podjetji. Nekateri delavci v Gradbeniku pravijo, da , jih lahko reši iz težav le dobro strokovno vodstvo.. ki bo znalo zagotoviti -delo. poleg tega pa manjše število režijskih delavcev in stimulativnejše nagrajevanje.
Tako potuje Lojze češarek po gospodarskih uspehih od podjetja do podjetja. Razmišlja o težavah obeh zadrug, o trgovskem gospodarstvu in napredku v modernizaciji trgovine. Obžaluje, da zmanjšuje gostinsko podjetje obseg poslovanja in da ' se je spremenijo iz samostojnega podjetja v obrat ljubljanske restavracije DAJ-DAM. Bojda ni moglo vzdržati občinske davčne politike, saj je 5 ali 6 njenih obratov odvedlo občini toliko davčnih obveznosti kot 24 privatnih gostiln.
»V Ribnici sirno se navadili jadikovati,« se opravičuje Lojze Češarek, »vendar bi se radi hvalili, če...«
Po toči zvoniti je prepozno. Tako ugotavljajo danes nekateri Ribničani, da vselej niso dobro krmarili ribniškemu gospodarstvu. Kot ribniška šala zveni na primer zgodba o »izgonu« prevoznega podjetja Avto Kočevje. Njegovo rojstvo je bilo v Ribnicj. Nekatere ribniške može pa je brnenje avtomobilov tako motilo, da se je podjetje preselilo v Kočevje. Danes pa lahko ugotavljajo, da kočevski avtoprevozniki dobro vozijo.
SINDIKAT PREŽ OPORE IN PODPORE
Velik del ribniške gospodarske moči se preteka po tujih žilah. Po kapilarah pa vendar namaka ribniško blagostanje. Bojda jim po velikosti ni enake občine, ki bi se ponašala s tako ugodno življenjsko ravnijo. Nekdanje »zmudarje«, so nasledili moderni, ki ne odnašajo v svet ret in rešet, ampak par delovnih rok. »Če ne bi delali v tujini,« pravi tovariš Češarek, »bi imeli več sto občanov nezaposlenih. Tako pa je na Zavodu za zaposlovanje le približno 30 brezposelnih delavcev, pa še teh žal ni mogoče spraviti pod streho.«
»Kaj pa sindikat,« spodbodem predsednika, »ali samo ugotavlja ali tudi v čem ukrepa?«
Tako se je primerilo, da se je neki predsednik sindikata zavzel za kolektiv v njegovem obratu in ga je’ direktor zavrnil, češ, kaj pa to tebi mar! Podobnih primerov, je veliko, in prizadeti, predsedniki pomišljajo., če. bi v kolektivu. .sploh še kaj rekli. Posebno je. hudo. tam. kjer se. tudi samoupravni organi.v odločilnih primerih nagnejo na stran vodstva podjetja.«
»Ali ne kaže v takšnih primerih sindikalnim podružnicam pomagati?«
»Na vse naše plenarne :sefe" vabimo predsednike sindikalnih podružnic, poleg tega z njimi neposredno sodelujemo posebno v konkretnih primerih.; Tako nameravamo v jesenskem obdobju stopiti v dfelovne organizacije po stopinjah gospodarskih uspehov in neuspeho^. Prav gotovo ne moremo biti ravnodušni. ko vidimo, da oblivajo hladni gospodarski pljuski najprej in najbolj neposredne proizvajalce in prav ti pričakujejo izdatnejšo pomoč sindikatov «
I. VRHOVČAK
Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV '
» SLOVENSKE KONJICE:
lilllllllljllllllllllllllligillllillllllllllllllllilMIIIIIIIllEIII!
nimiiiiiiU1
»Imeli smo nekaj zelo uspe- . lih plenumov, na katerih smo obravnavali številna gospodarska in druga vprašanja, med njimi tudi problem zaposlovanja. Obsodili srno zapiranje vrat pred novimi delavci- Tedaj je bilo. prijavi jenih na zavodu pri-, bližno 60 delavcev. Deloma ,sirpo torej uspeli, saj sp delovne or-, ganizacije odprle nekaj delovnih mest.
Sicer pa gledajo na1 sindikat; mnogi odgovorni ljudje kot na nebodigatreba Deloma smo za tale.odnosi'krivi sami, ker'nismo skrbeli” zn 'boljše' kadrovanje fv sindikalnih vodstvih v podružnicah iri v občinski plenum. Po nekhterfh delovnih' organizacijah sindikalna' vodstva ne živijo s kolektivi. Mnogbkje 'menijo vodilni delavci, da imajo sindikati zelo omejene pristojnosti.
Kolektiv
Lesograda iz Kozine
čestita
ob bbčinskem prazniku ‘ občine Sežana vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem!
Gostinsko podjetje
TABOR
Sežana
čestita
vsem svojim gostom ob občinskem prazniku in se priporoča za obisk
Restavracija
Mohorčič
SEŽANA
čestita
vsem svojim gostom in se priporoča
OBRTNO PODJETJE
Brivski
frizerski salon
SEŽANA
S POSLOVALNICAMI -V SEŽANI, ; POSTOJNI IN DIVAČI
ČESTITA
ZA OBČINSKI PRAZNI# OBČINE SEŽANA
Gostinsko podjetje
JADRAN
Kozina
čestita
ob občinskem prazniku občine Sežana . I
vsem svojim gostom in se priporoča!
Ill!!llllllllllllllllll!lllll!llllllllllllll*lllllllllllllllllllllll|11111
stavl.iati pismene tožbe. y tožbe in ugovore ter opra'^ ti vse naloge, ki sodijo v ^ dročje delovnega prava in cialnega zavarovanja. . ^
NOVA GORICA:
a Po večmesečnih pripravah H se je vodstvo občinskega sin-g dikalnega sveta v Slovenskih p Konjicah odločilo, da organi-j žira službo pravne pomoči, p. Kot organizacijska enota obli činskega sindikalnega sveta bo 1 pravna posvetovalnica začela 1 delovati 1. septembra letos, p Honorarni pravnik bo delav-jg cem na voljo vsako sredo po-p poldan v v prostorih ObSS. 1 Predsedstvo občinskega sindi-p kalnega sveta je za delovanje 1 pravne posvetovalnice spreje-1 lo pravilnik, po katerem mora S ta služba dajati članom sindi-M kata brezplačne nasvete, se-
■ppaii	v,j£i-
Novi Gorici sklicali raza sejo plenuma občinskega--^' dikalnega sveta. Osrednja y ka razprave je bila problLji' tika uresničevanja gosp®; jt ske reforme na Goriškeflv
Ini*,
seve tudi na širšem gosP°~ ji1 SL,
s kem območju. Razprave -rj,r udeležil mimo drugih nih tudi sekretar Centra-.. «
sveta ZSJ Marjan je v svoji . razpravi zlasti ob širših prod1^/ uresničevanja družbene 1 w me. Bralce opozarjamo, d<t<'
mo podrobneje poročali
liscih in zaključkih P1^/
gorišk.ih sindikatov v Pr nji številki našega lista- j,
T
Izobraževanje in kultura
^PRIPRAVAH ZASAVSKIH KULTURNIH ORGANIZACIJ NA NOVO SEZONO
Okrepiti medsebojno sodelovanje
^ Zagorju so izdelali obsežen prikaz enoletne kulturnoprosvetne dejavnosti © Analiza bo obenem tudi ™
poskus zastaviti kulturno politiko za prihodnje obdobje	!SJ
m
m
m
m
m
m
m
m
X Minulo kulturno življenje v 8ySavju je imelo več značilno-,j' Med drugim velja omeniti, Sv . s° kulturne organizacije s „0]0 aktivnostjo prodrle tudi bov .en> cel° v zamejstvo. Tr-4yeljska »Zarja«, zagorska I, ,esna« in še nekatere druge Dj, turne skupine so z gostovala Avstriji utrdile sloves soboti v°kalnih ansamblov. Tr-jjj, e‘jska in zagorska godba na l(0a‘a sta z nastopi na reviji v tf, pru znova pokazali, da na-
8etfavaba nadaljevati z večde-i,s,etno tradicijo. Gostovanja a^rih osrednjih slovenskih ■j, Ualiških in opernih skupin v leja°vjiah so se tudi v minulem Do? izkazala za nepogrešljivo 8tr??'30 več tisočev ljudi. Nakan unanjših, a kvalitetnih V jjurnih skupin iz Ljubljane jetniku so obogatili domala kulturno tvornost, medtem Va v Zagorju razen z gosto-kj1 Pripravili nekaj uspelih v6x Urnih, literarnih in drugih Čir,^rov velikemu številu ob-‘Ustva.
žria^uSa, morda še očitnejša ?0n^lln°st pravkar končane se-imen' jo smemo sploh tako v\0"pVati. je zagotovo utrditev $vetn., finskih kulturno pro-te , ;'v organizacij. Zdaj ne moli ‘ti nobenega dvoma, da so j)r.0učinska vodstva kulturno-Dpetnih organizacij s stalno nQ dvsem pa angažirano kultur-UB ^ujitiko dobila mesto, ki ga V0jav*reno zaslužijo. Občinska Org®tva kulturno-prosvetnih brl, l286'! so postala dejavnik, 0fE katerih sploh ne bi bilo .^zirane kulturne tvornosti, ■"ni je moč sploh kaj očitati,
Zavod
. za tehnično izobraževanje Ljubljana
'“Plsuje
I® fo|sko leto 1967/68 šo-®nie profilov v tehnolo-6 01 strojništvu:
" Kontrolorji Mehanske OBDELAVE
^ stopnja 2. stopnja
% VODJE skupin "■* vodje °bratov ^ Tehnologi ^ ^ormirci
" Vlšj,
tehnologi
,N norm IRCI
v0>ni programi so na 6, te,BV. Za*odu, Lepi pot ,el6fon 22-270.
VM« ie .
sept. , uhevno do 20. Ure. **bra »d 7. do 14. di ,'ri Jorek in petek tubo^ 14; do 17.30. Ob so-h ni vpisa.
potem bi se morda lahko ta ali oni obregnil le ob njihovo poudarjeno operativno vlogo. S prevzemom te vloge se je pomen ali dejavnost tega ali onega društva resda nekoliko zmanjšala, zato pa so bile prireditve, nastopi, gostovanja in sploh kulturno življenje na dostojni višini. Nobenega dvoma ni, da taka usmerjenost ne more biti trajna, bo pa, kot je videti, potrebna toliko časa, dokler občinske organizacije ne bodo posvetile večjo skrb pridobivanju novih ljudi za dokaj izpraznjena mesta upravnih odborov posameznih »Svobod« ali kulturnih društev.
Čeprav še niso znani v^i načrti občinskih organizacij kulturno-prosvetnih društev za prihodnje obdobje, je očitno, da nameravajo vodstva posvetiti izdatnejšo skrb nadaljnjemu poglabljanju medsebojnega sodelovanja v Zasavju. Letos so na tem področju dosegli nekaj prvih, vendar lepih rezultatov. Skupni nastopi pevskih zborov, godb na pihala, medsebojna posvetovanja so dejansko potrdila staro ugotovitev, da bo moč z združenimi močmi na kulturnem področju najbolj lomiti občinske meje. Pa ne samo zavoljo podiranja mej, marveč zaradi koristi ljudi, ki bodo imeli daleč večje možnosti sprejemati kulturne dobrine v širšem obsegu. Nedavni razgovori o razširitvi slikarske kolonije Izlake na občino Hrastnik so pravzaprav pokazali, da ni resnejših ovir za to, da bi likovniki izbirali motive tudi v tej zasavski občini in prirejali svoje razstave tudi v Hrastniku in Trbovljah. Jeseni so na vrsti Hrastničani za pripravo skupnega posvetovanja o kulturni dejavnosti za obdobje 1967/1968. V razgovoru bodo pretresali svoje programe in jih usklajevali z več ali manj enotnim zasavskim
konceptom kulturne politike v revirjih. Zato lahko pričakujemo, da bo prihodnje obdobje
čas še bolj intenzivnega iskanja skupnih ciljev na kulturno-prosvetnem področju.
PRVI PRISPEVKI LITIJSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ __________________________ '
V sklad za pomoč mladini pri šolanju
Poročali smo že. da so pred kratkim v Litiji pri izvršnem odboru občinske konference SZDL imenovali komisijo za pomoč mladini pri šolanju.
Komisija se je s posebnim pismom obrnila po pomoč na vse litijske delovne organizacije. Te dni so že prišli prvi odgovori. Stanovanjsko komunalno podjetje Litija je nakazalo ni 1 račun sklada za pomoč mladini pri šolanju 600 novih dinarjev. Kmetijska zadruga Litija pa 100 novih dinarjev; samoupravni organi Lesne industrije Litija so odobrili prispevek v višini 3.000 novih din, v Usnjarsko krznarskem kombinatu Šmartno pa 2.000 novih dinarjev. Samoupravni organi drugih litijskih delovnih organizacij pa bodo razpravljali o prispevkih v teh dneh. Računajo tudi, da bo kljub znanim proračunskim težavam prispevala nekaj denarja v sklad še občinska skupščina.
Člani komisije za pomoč mladini pri šolanju pri izvršnem odboru občinske konference SZDL Litija menijo, da bo mogoče s skupnimi prizadevanji odpreti vrata v šolo marsikateremu nadarjenemu otroku in mu zagotoviti, da bo uspešno končal srednjo, višjo oziroma visoko šolo. Prav v tem času se mlad človek odločilno oblikuje, zato je razumljivo, da .ie pomoč vseh zainteresiranih dejavnikov pri šolanju nadarjenih mladincev in mladink tudi z družbeno političnega vidika potrebna in koristna.
DEI.m A
DEfr3^
tovarn a prriLA irxno*FtKcur LiEULTEA.
KUPUJTE VEDNO MODERNE IN ELEGANTNE SRAJCE ZNAMKE »DELTA«
OSNOVA PROGRAMU DELAVSKE UNIVERZE V SLOVENSKIH KONJICAH
Izkušnje - potrebe - možnosti §
Pri delavski univerzi v Slovenskih Konjicah so sredi tega meseca izdelali okvirni program izobraževanja za sezono 1967/68. Za izhodišče bodočih izobraževalnih oblik so jim služile predvsem dosedanje izkušnje z raznih področij, odgovori slušateljev v anketah pri posameznih šolah in tečajih ter potrebe na območju občine, v kateri delavski univerzi deluje.
Podobno kot v preteklih letih, bodo tudi letos dali velik poudarek družbeno-ekonomske-mu izobraževanju ter usposabljanju zaposlenih delavcev, zlasti članov organov upravljanja, odbornikov izvršnih odborov sindikalnih podružnic in mladih članov ZK. Nadaljevali bodo politično in sindikalno šolo. razen tega pa nameravajo pripraviti še več seminarjev in samostojnih predavanj za delavce določenih delovnih področij. Za odbornike sindikalnih podružnic bodo seminarje pripravili v vseh večjih krajih na območju občine, stroške pa bo v celoti kril občinski sindikalni svet. Za slušatelje, ki so končali politično šolo v zadnjih letih, bodo v zimskih mesecih pripravili program dodatnega izobraževanja, ki bo časovno nekoliko krajše, vsebinsko pa bolj poglobljeno.
V strokovnem izobraževanju nameravajo pri konjiški delavski univerzi nadaljevati z že v lanskem letu začetimi oblikami, to ie z ekonomsko in kovinarsko delovodsko šolo. Glede na to, da so potrebe po strokovnih delavcih nreceišnje. nameravalo odpreti še oddelek kovinarske
in po možnosti tudi lesne poklicne šo-le za delavce, kd nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. Teh je na območju občine Slovenske Konjice kar precej. Delavska univerza pa še zbira njihove prijave. Poleg tega imajo v delovnem načrtu še ustanovitev novega oddelka ekonomske srednje šole. seveda, če bo dovoli kandidatov, dalje nadaljevalni tečaj strojepisja in upravnega poslovanja, po potrebi pa bodo pripravili še druge tečaje za dopolnilno izobraževanje delavcev. Predvsem nameravajo pomagati tistim, ki sicer že imajo potrebno izobrazbo za svoje delo. vendar si io želijo dopolniti z novimi do-
ll!!ll!!!!!llll!llll!l!illlll!lllllllllll!l!llllll!||llllllll!illllllll!!lll!l!lll!ll!l!!ll!lllllll!l!ll!lllllll!ll
sežki v svoji stroki. Delavska univerza je v zadnjih dveh letih pripravila že dva taka tečaja, in sicer za trgovce ter za krojače in šivilje.
Na področju splošnega izobraževanja bodo tudi letos pripravili tečaje tujih jezikov, dalje tečaje higienskega minimuma za delavce, zaposlene v živilski stroki, za kmetovalce pa nameravajo v zimskih mesecih organizirati po posameznih krajih cikluse strokovnih in splošnih predavanj. Tudi letos bodo predvajali filme v oddaljenejših krajih in imeli predavanja iz obrambne vzgoje v delovnih organizacijah in na terenu.
Z vsebino svojega delovnega načrta bo delavska univerza seznanila vse delovne in politične organizacije ter vodilne delavce v občini. Razen tega bodo njeni predstavniki pripravili razgovore v Posameznih delovnih orgaA nizacnah, tako da bi se z njenim Programom seznanilo čim vec zaposlenih delavcev v občini.	v. L.
iiiiHiiiniRiiiiiiflmiiiiinniiniDnnitHninniininnniRiiiKniiSHiRiiHniHiiffiiinHitiiip
1 Splošno obrtno podjetje
j SEŽANA
1 čestita vsem delovnim ljudem
| OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBClNE SEŽANA
........IIIIIIIIIIIIIII.lili*...umu,.mm
• • H	V ■ v ' ' ’ ^
KAKO IN KOGA
štipendiramo?

ZASLEDUJE
ŠTIPENDIJSKO POLITIKO V NAŠI REPUBLIKI
M
m
iii
=
m
m
m
m
m
m
m
03
m
,11
m
m
03
m
fij
03
03
05
m
m
m
iii
m
lo
1T1
03
iii
m
iii
05
»Ti
m
yj
m
iii
(ZAČARANI) KROG JE SKLENJEN
V naši akciji, KAKO IN KOGA ŠTIPENDIRAMO, smo izbrali tri centre na različno razvitih gospodarskih področjih, t. j. Ljubljano. Maribor in Kranj. Obiskali smo 8 tovarn, 2 zavoda za zaposlovanje delavcev, 2 sklada za štipendiranje, republiški sekretariat za prosveto in kulturo ter 3 temeljne izobraževalne skupnosti. Zavoljo tega pač, da bi se kar' se tla podrobno seznanili s problemi štipendiranja in kreditiranja v posameznih predelih Slovenije. Akcijo zaključujemo odgovori Zveze študentov Jugoslavije in Univerze v Ljubljani.
NAJPREJ NEKAJ ŠTEVILK
Se preden bi komentirali, ali je novi zakon dejansko prispeval k splošnemu urejevanju in stimulaciji _ študentov, kakor smo si obetali, se seznanimo s podatki, ki jih je za leto 1965/66 zbrala in uredila Zveza študentov Jugoslavije
O V Sloveniji se je v zadnjih petih letih število študentov povečalo od 11.373 na 13.302 v letu 1964/65, v šolskem letu 1965 66 pa je padlo na 13.215.	.	.
4| Medtem ko število študentov na fakultetah počasi raste, čeprav še ni doseglo števila 7.762 iz šolskega leta 1961/62, je na višjih šolah porast skokovit. Velik vpis na višje sole je pogojen predvsem z materialnim položajem, ker so višje šole bliže stalnemu bivališču — na primer mariborske.
ALI SO LJUBLJANSKI OTROCI DVAKRAT
PAMETNEJŠI OD DRUGIH?
Poleg zaskrbljujoče socialne strukture študentov v Sloveniji in njihovega materialnega položaja, ie zadnje čase vse bolj pereč problem regionalne strukture. Prikaz gibanja vpisov v Sloveniji je temeljitejši, če si ga ogledamo po regijah.
Ljubljana beleži stalen porast slušateljev visokih in višjih šol (od 3.667 na 4195). Gorenjska prav tako. Medtem ko Primorje in Notraniska nihata, pa na Štajerskem, po povečanem vpisu v študijskem letu 1964 65, število vpisanih zopet upada. Isto velja za Podravje, Pomurje, Zasavje, Savinjsko dolino in za Dolenjsko.
Podrobnejši pregled na novo vpisanih študentov po regijah nam pove, da gre povečanje celotnega števila študentov pripisati predvsem povečanemu vpisu iz Ljubljane, metnem ko prihaja z drugih področij vsako leto manj študentov na ljubljansko univerzo.
Četrtina štipendij podeljena v ljurljani
Pregled štipendiranja po sedežu štipenditorja nam da odgovor, zakaj se število novo vpisanih študentov, ki niso Ljubljančani, zmanjšuje. Za nove študente ie namreč število štipendii faktor, ki ga ne gre zanemarjati. Nemara pa ie celo odločilen.
Po uspeli politični akciji, ki je v šolskem letu 196-PR5 začasno ustavila tendenco upadanja štipendij, se ie število štipendij zmanjšalo na 2.989. ali na 100 manj. kot jih ie bilo 196V62 leta.	.
Četrtina teh štipendij je bila pod el len a v Ljubljani. Samo v občini Center je bilo podeljenih 496 štipendij, tore/ toliko kot po vsej Gorenjski in več kot v Pomurju. Podravju in na Dolenjskem skupaj!
ZAKON — REZULTAT SPORAZUMNE USKLADITVE STALIŠČ
Sprejeti zakon ne krši moralnih in družbeno-ekonomskih zakonitosti našega sistema. Razprava pa ie vendar pokazala, da so si od zakona mnogi obetali veliko več. kot more zakon pravno regulirati.
Kaj sem razen tega še zapisal v svojo beležnico?
# Na zvezi študentov Jugoslavije v Ljubljani' »Naše upanje, da bo zakon zagotovil sredstva za študijsko podporo sposobnim kandidatom, je bilo zaman. Kmalu smo ugotovili, da v sedanjih razmerah republika ne more zagotavljati in razdeljevati sredstev za financiranje študentov tako. da bi dala močnejši impulz za boljšo kadrovsko politiko Povrhu tega pa ta zakon izenačuje štipendiranje in kreditiranje. Krediti pa so za podjetja ugodnejša oblika priskrbovanja kadrov kot štipendije. To pa gotovo ni cilj. ki si ga želimo. Štipendija ostane, 'iz kateregakoli stališča jo gledamo, v bistvu nagrada za družbeno potrebno delo, za štipenditorja pa investicija v kadre. Krediti bi morali igrati premostitveno vlogo v sedanji težavni materialni situaciji, zato bi bilo smiselno in upravičeno kreditiranje študentov preko kreditnih skladov, ki naj bi bili pod neposredno kontrolo družbe «
® Na univerzi v Ljubljani: »Univerza zakon sprejema, želimo pa. da bi mu sledili ukrepi, ki ne bi samo urejali, ampak tudi izboljšali materialni položaj študentov na univerzi in drugih zavodih; socialnih problemov med njimi ne manjka.
Menimo, da je družba s sredstvi, ki jih ima od včeraj, dolžna danes skrbeti za kadre, ki bodo jutri kot nova generacija prevzeli gospodarsko in kulturno delovanje naroda v svoje roke.«
Opozoriti pa je treba na to. da je UO Zveze študentov Jugoslavije v Ljubljani odstopil od nekaterih svojih predlogov. zlasti glede tistih, po katerih naj bi bil v zakonu študij deklariran kot družbeno priznano delo, da je dajalec štipendije dolžan sprejeti štipendista v delovno razmer)e in da so štipendije osnovna, posojila pa začasna oblika pomoči. Te predloge so v večini primerov odklonile tudi delovne in druge organizacije, ki podeljujejo štipendije in posojila.
ZAKON KOT KOS PAPIRJA
Zapisali smo že. da zakon ureja le medsebojne odnose in predvsem skuša doseči, da bi bila sredstva, ki jih sprejemajo študentje in učenci, v kar naj večji meri vezana na rezultate dela, to je na uspehe pri študiju. Zakon pa ne more nikogar obvezati na obvezno štipendiranje, ker je to stvar samoupravnih organov delovnih in drugih organizacij.
Ko smo obiskali tovarne, na smo videli, da je zakon največkrat ostaja na papirju. Delovne organizacije usklajujejo z njim svoje interne pravilnike, če jim to izrecno prija, sicer pa štipendirajo po starem. V nobenem razpisu tudi še nismo zasledili, da bi štipenditorji povedali višino štipendije, čeprav to zakon zahteva. In takšnih ter podobnih navzkrižij je še kup.
Da stanje ni rožnato, še manj na prijetno, nam povedo tudi podatki Zavoda za statistiko SR Slovenije, po katerih je v naši republiki od vseh delovnih mest v gospodarstvu, ki zahtevajo visoko in višjo izobrazbo, samo 46 odstotkov zasedenih z ustreznimi kadri!
MATJAŽ VIZJAK
' DOPISNIKI POROČAJO
iiiiiiiniil

fflftP
© PODLEHNIK V HALOZAH:
NOVE SOBE ZA TURISTE
Pred dvema letoma so v Gorci nad Podlehnikom ptujski sindikati s pomočjo delovnih organizacij, posebno kmetijskega kombinata v Ptuju, uredili sodoben rekreacijski center. Iz bivše Ornikove hiše je nastal prijeten in moderen dam. Letos pa bodo v domu preuredili še 7 sob, tako da bodo imeli turisti, ki želijo ostati nekaj dni v Gorci, lahko prijetne počitnice. Po vsej verjetnosti bodo uresničili tudi zamisel, da bi med dvema hriboma — GorCo in Dežnem — zgradili večje umetno jezero, v katerem bi gojili ribe. Seveda se bodo turisti • ribniku lahko tudi kopali ali pa ob njem taborili. Če bodo načrti uresničeni, bo dom v Gorci postal za Haloze pomembna turistična postojanka, saj bo nedaleč stran speljana tudi nova tranzitna cesta Maribor — Zagreb.	F. H.
© SLOVENSKE KONJICE:
ZA REKREACIJO IN ODDIH DOBRO PRESKRBLJENO
Sindikalne podružnice v konjiških podjetjih so se tudi le!03 dobro pripravile na dopuste svojih članov. V počitniškem domu Kovaške industrije v Uimagu, ki ima za svoje člane pripravljenih 23 ležišč, koristijo s vrni letni dopust v weekend hišicah še člani sindikata podjetja KOSTROJ. ki ima 9 ležišč, podjetja KONGRAD, ki ima 6 ležišč in podjetja C OMET s 3 ležišči. Za letošnje lete so zmogljivosti počitniškega doma v celot) zasedene že od junija naprej. Mnogi člani omenjenih kolektivov se odločajo za dopust na morju tudi zaradi ugodne penzionske cene in regresov, ki jim jih nudijo sindikalne podružnice. Povprečno znaša regres 1000 starih dinarjev na osebo, celotna dnevna oskrba pa znaša 2210 starih dinarjev na dan.
Za člane sindikata v kovaški industriji Zreče je organiziran tudi prevoz s posebnim avtobusom. Njihovi člani se menjajo vsakih sed etn dni.
Sindikalne podružnice v omenjenih podjetjih so se odločile dajati regres tudi delavcem, ki koristijo svoj dopust drugje. Pričakujejo, da se bo zaradi tega število tistih, ki se odločijo za oddih na morju, v planinah in drugje nasproti lanskemu letu še povečalo. Krajši enodnevni in dvodnevni oddih predvsem ob prostih sobotah pa mnogi preživijo tudi v koči Planinskega društva Zreče na Roglji. Tja je ob sobotah organiziran tudi poseben prevoz, pa tudi sicer je dom dobro oskrbovan.	F. B.
© MURSKA SOBOTA:
TUDI OBRAT DRUŽBENE PREHRANE POTREBUJEMO
Septembra letos bodo občani murskosoboške občine debili novo blagovnico Potrošnik in nov hotel. To bo prva blagovnica v Murski Soboti. Kolektiv trgovskega podjetja $ Potrošnik« — investitor blagovnice, zagotavlja, da bo z novo trgovino zadoščeno še tako zahtevnim kupcem za vse vrste blaga .Go-stinskl delavci pa si z otvoritvijo novega hotela obetajo "večjo turišfičrib* dejavnost. Doslej sicer večjega pomanjkanja prenočišč v nesezonah ni bilo, čutile so se pa večje Biotrebe v sezonah — predvsem v sezoni lovnega turizma, ko v Prekmurje prihajajo domači in tuji lovci.
Z otvoritvijo novega hotela ne bi bilo odveč, če bi sindikati znova sprožili vprašanje ureditve lokala za družbeno prehrano, ki je predmet razprav že nekaj let nazaj, zataknilo se je pa vselej pri prostorih. Bilo je namreč že tudi govora o tem. da bi z otvoritvijo novega hotela lahko prostore enega od sedanjih dveh hotelov namenili za obrat družbene prehrane. Upajmo, da bodo o tem znova spregovorili zainteresirani občani iz Murske Sobote in zaposleni delavci, ki se vsak dan vozijo na delo in iim je čez dan topel obrok hrane po zmerni ceni nujno potreben.
A. H.
© TRBOVLJE:
POMEMBNI USPEHI PRI NAČRTOVANJU IN GRADNJI LETALIŠČ
Trboveljski Investicijski biroji vse bolj širijo dejavnost. Od projektiranja so prešli na engincering. saj investitorji ne želijo samo načrt, pač pa tudi organizacijo, ki bi načrt tudi izpeljala. Vse boli pa usmerjajo Investicijski biroji Trbovlje svojo dejavnost tudi v inozemstvo.
V zadnjem času so Investicijski biroji Trbovlje prevzeli med drugim tudi celotni engineering za izgradnjo letališč. Delovna enota Investicijskih birojev Trbovlje za aeroengi-neering ima sedež v Beogradu. Doslej so že zaključili dela pri izgradnji letališča Split, letos pa so prav tako tudi že rekonstruirali letališče v Pulju. Te dni prevzemajo izgradnjo novega letališča v Sarajevu, ki so ga tudi sami projektirali. Projektirali pa so tudi letališče Zadar,' izgradnjo katerega bodo prevzeli v kratkem. Računajo še. da bodo letos oddali tudi že glavni projekt za letališče Ohrid; pripravljajo pa Se investicijski program za letališče Tivat, ki naj bi služilo potrebam Boke Kotorske oziroma turističnim središčem na južnem Jadranu.
Razen tega vse kaže, da se bo enota aeroengineeringa v prihodnje v večji meri vključila v mednarodno delitev dela. saj se v inozemstvu precej zanimalo za njihove usluge. Ministrstvo za promet Sudana ie naročilo pri Investicijskih birojih Trbovlje ogled letališč v tei državi, po ogledu pa tudi že študije za nova letališča v Kartumu in Fort Sudanu. Naročeno pa je tudi že, da pripravijo Investicijski biroji Trbovlje, oziroma njegova enota aeroengineeringa v Beogradu. načrte za rekonstrukcijo letališča Bougie v Alžiriji, ki naj bi med drugim omogočilo tudi večji razmah turistične dejavnosti na tamkajšnjem območju.	-VS-
k seeeeeaeeee* a-seee
m
1
I
I
»
p
I
p
i
itž
m
im
p
Silič
e
m
m
e
Elektro Gorica - obrat Sežana
POZDRAVLJA VSE OBČANE OBČINE SEŽANA IN JIM ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiuiiii
lll!!ll!iy!ll!iilililllllilll!IUIIIIIIIIIIII!!lllll!llllllll!i!l!!lilll!l!llllllllllllllll!llllillilllllll!lllll!ll!!!lll!llllllillllll!llli!l!l!!lilll!!llllllllill!lllll!lllillPlll!!!IUIIIII!!llll!lllll!
j|P
ZA BOLEZEN SO ZDRAVILA. VENDAR...
Zmedo plačuje bolnik
Tako imenovani negativni listi zdravil, s katerimi so dobili zavarovanci črno na belem, kakšne vrste zdravil si bodo morali po novem zakonu o zdravstvenem varstvu sami plačevati, se je pridružila pred nedavnim še pozitivna lista. Z njo pa niso zadovoljni niti zdravniki niti bolniki. Med medicinskimi strokovnjaki je povzročila precej hude krvi. Nejevoljni ugolavljajo, da je pristojni zvezni strokovni svet spregledal precejšen del njihovih pripomb, ki so jih zapisali v osnutku pozitivne liste. Tako so izpadle v pozitivni listi na primer vse vrste injekcij, zmeda pa nastaja, ker niso razčlenjene skupine zdravil, niti ni mogoče vedno ugotoviti, kako je s pokrivanjem stroškov za zdravila, ki so sicer preizkušena, vendar še niso registrirana.
j 81
|
|
S
I
§
I?
SRT'
1
m
i
It
81
m
8
s
I
I
•Si
m
i
m
-t-
i
i
m
Nesporazume, ki jih sicer blažijo zdravniki in farmacevti — plačuje bolnik. Ne le tisti, kj si kupuje zdravila protj glavobolu, ampak predvsem bolnik, ki mu pomeni zdravilo življenje, ki ne more živeti od papirnate Vojske.
Na oddelku za farmacevtsko analitsko službo pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani sj podajajo kljuke najbolj prizadeti bolniki. Upokojenec z 32.000 starih dinarjev pokojnine razlaga svoj skromni proračun. Pričakuje odgovor na vprašanje, kako naj od več kot majhne pokojnine oddvoji 12.000 starih dinarjev mesečno za preparat za zdravljenje arterioskleroze. Pomagajo mu, vendar ne sprašujmo, kako... Za bolnico iz Celja, ki boluje za epilepsijo, se pogajajo na oddelku ljubljanskega Komunalnega zavoda za plačilo učinkovitega zdravila. Celjski komunalni zavod v telefonsko slušalko odklanja plačilo. Ne le zakon, tudi občinske meje so bolnici v stiski pokazale zobe, kajti če bi bila zavarovana v ljubljanski regiji, bi ji ljubljanski komunalni zavod plačal zdravilo.
Večkrat smo že skušali ugotoviti, kako da smo nekdaj vzorno socialno zavarovanje spravili v nekaj letih na beraško palico. Med vzroki, ki so jih vztrajno naštevali zavodi za socialno zavarovanje. kjer smo najprej terjali pojasnilo, je bila tudi prevelika potrošnja in zato prevelike dajatve za zdravila. Vkljub novemu zakonu, ki je zvrnil dodatni del stroškov za zdravstveno varstvo na bolnika, pa se skladom zdravstvenega varstva letos ne godi boljše. In prav čudno, da so ugotavljali ob polletnem obračunu na Republiški
skupnosti socialnega zavarovanja, da prednjačijo v strukturi stroškov spet zdravila. Kar 34,7 odstotkov vsega primanjkljaja v zdrastvenem varstvu gre na njihov račun!
domenili za kvoto, ki bi jo za zdravila lahko utrpeli skladi, smo z olajšanjem stopili v novo obdobje potrošnje zdravil. Prijetno nas je grel občutek, da smo enkrat vendar uskladili
vanja zdravil iz lastnih vzgojno vplivali na s1®1 potrošnjo zdravil. Flnani"1 črt; in obračuni pa se ®c majo. Smo Se polenita^ računih ušteli, ali pa h® trebno Iskati vzroke stroškov za zdravila df. Tokrat najbrž ne samo f varovancih!
Na ljubljanskem koi®6 nem zavodu so že začeli * lizo stroškov za zdravila merjalni podatki za prvi® mesecev lanskega leta in ko obdobje letos kažejo, bilo lani izdanih v tem

PREPROSTA RACUN1CA

y
• Ko smo določili negativno listo zdravil in plačilo teh naprtili potrošniku ter odmerili pavšalni prispevek za zdravila na pozitivni listi, ki ga plačujejo zavarovanci in se končno
potrebe z možnostmi. Poudarjali smo celo. da z dodatnimi •denarnimi dajatvami zavarovancev za stroške zdravil ne zbiramo dodatnih sredstev za potrošnjo zdravil, ampak nasprotno, da bomo zaradi plače-
I

TOVARNA AVTOOPREME V PTUJU
3p
1
ij
i
l
i
m
m
6
m
V TEŽAVAH
Za preusmeritev proizvodnje ni denarja
I#*
Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga
modna hiša
LJUBLJANA - MARIBOR
j PRODAJNI SERVIS
.........................— f tl 111 UrTf T-
Tovarna avtoopreme v Ptuju se že dalj časa prebija skozi razne finančne težave pa tudi skozi težave pri nabavi reprodukcijskega materiala, ki ga marsikdaj niso mogli dobiti, drugič pa so ga dobili v prevelikih količinah, kar jim je vezalo obratna sredstva. V zadnjem času pa so nastale prav rad| obratnih sredstev že kar precejšnje težave ter so morali, če so hoteli izplačati osebne dohodke zaposlenim, poseči že tudi po skladih. Obstaja pa tudi nevarnost, da bodo morali kar precejšnje število zaposlenih odpustiti še predvsem zato, ker bodo morali proizvodnjo nekaterih izdelkov radi ne-rentabilnosti opustiti. Resda nameravajo pričeti Izdelovati druge izdelke, po katerih je povpraševanje na tržišču, vendar pa morajo prej osvojiti tehnološki postopek ter nabaviti potrebne stroje. Za vse to pa zaenkrat nimajo denarja.
Samoupravni organi podjetja so se že obrnili na občinsko skupščino v Ptuju, naj jim pomaga prebroditi težave s tem, da jim omogoči nabavo kreditov, ter nudi tudi druge ugodnosti V TAP pravijo, da pri občinski skupščini ne bi smeli naleteti na gluha ušesa, kajti priskočili so ji na pomoč pred leti, ko so velikodušno pomagali re-
ševati problem tekstilne tovarne, od katere so prevzeli precej delovne sile, ki so jo potem morali priučiti na novih delovnih mestih in novih strojih. Menijo pa tudi. da bi tovarni lahko priskočile na pomoč tudi druge tovarne oziroma podjetja s tem.
da bi jim posodila potrebna finančna sredstva. Vsekakor pa je pričakovati, da ne bo prišlo do odpusta odvišne delovne sile. ampak bodo v podjetju poiskali prej vse druge možnosti, da tako ljudje in njih družine ne bodo ostali brez kruha. F. HOVNIK
981 494 receptov, letos Pf. 145.831 receptov mani. V. temu pa so letošnji sll'nv zdravila porasli za sko'Af milijonov starih dinarjev- ( na analizo, k j bo skušal® ‘V viti Vzroke porasla stro^j: zdravila. Se ni izdelana ,, raziskave pa vendar kažp'|r je poleg objektivnih vi'rr, med katere štejejo dražje y rate, ki jih proizvaja fartU, ska industrija več subi^ J vzrokov. Tako je ugotovil® kovna služba knmunn!nfF,, voda za socialno zavarovali predpisovanju receptov ( strokovne in administra11' / pravilnosti, Dogaja se d® ' pisujelo zdravniki za ne*1 lezen dražja zdravila. s tajajo enkrat cenejša ln.r učinkovita zdravila. predpisujejo zdravniki ^ sko več zdravil, kot ie met no. Vedno tudi ne uPe" negativne liste itd., itd- > Prav zaradi teh in
!i!iilllIIII!l[|||ll!!llllllllillillIIIIIII!lilll|il!llll!!l[|illl!!l!lll!ll|ll|!l!llill|ll![|!!l]l|llll!!lll.llili|!iliSi|l!|l!!ll!l|||||||!il|||||||ll!|||||||||||l|:||||ll|||||l!i;illlllllllllll|||t||lll|!HIl]!ll!||t(l|l!ltl||l
n	n
ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO FdOJlTJt LJUlUAU	E
turisJimo transpartni	J
LJUBLJANA TITOVA C. 32. TELEFON 311951 IN 311852 turo	E
I V letošnjem letu bomo priredili še naslednje Izlete:
I 1. MUNCHEN—DACHAU, od 6.-8. 10. 1967. CENA: 255,00 I N-din. PRIJAVE: do 15. septembra 1967.
| 2. RIM—NEAPELJ, od 14,—19. 10. 1967. z vlakom. CENA: g 550,00 N-din. PRIJAVE: do 15. septembra 1967.
| 3. PARIZ—MUNCHEN, od 25. 11.-1. 12. 1967, z vlakom.
1 CENA: 750,00 N-din. PRIJAVE: do 25. oktobra 1967. j 4. RIM, od 26,—30. 11. 1967, z vlakom. CENA: 410,00 N-din 1 PRIJAVE: do 10. novembra 1967.
(• 5. BUDIMPEŠTA, od 1,—3. 12. 1967, z avtobusom. GENA: i 320,00 N-din. PRIJAVE: do 15, novembra 1967.
| Prijave sprejemajo poslovalnice TURISTIČNO TRAN5-| PORTNEGA BIROJA,
Ljubljana, Titova 32 Maribor, Partizanska 50 Celje, Titova 3
T#
pravilnosti dolžijo za n a*'A manjkljaj tudi nekatere ^ -stvene dotheve in tijlhov* y nike. Zato so obvestili vse Ut stvene zavode na svojem D ju, da bodo terjali za *-,f cept. k; nj v skladu z ven :■ predpisi, povračilo s li zdravstvenega zavoda, , rem dela zdravnik, ki ‘ pomanjkljivo izpolnjen Hkrati z obvestilom P® ^ slali zdravstvenim zavod jpi: vse izvlečke veljavnih P1* ji za predpisovanje recept0 y ne bi stare nepravilno^1
vile.
# Prav gotovo so o visokih stroških z® z -gi ki jih opravlja ljubi,|a%c munalni zavod za sovj*^ j varovan je, samo ena v,< vilnimi potmi pri iskaP^i? kov nenehnega n® ud stroškov za zdravila. * flv nagiba tehtnica vzr° l>„ subjektivno stran,	V
zdravnika in bolnika- . slednjih številkah bomo zaradi tega	>
tehtali vzroke za	j|f
šli« za zdravilo. Pr'*in.rljK'j do imeli besedo zdra^^A1
ČATEŠKE toplice na poti v, turistični eldorado
Za poletne dni ptujski bitter »KURENT« s sifonom
Kamen do kamna.••
Po napornem delu rekreacija
TGA KIDRIČEVO:
Domovi delovnih ljudi polno zasedeni
Crikvenica je zelo drago turistično mesto, kjer imajo devet sodobnih hotelov, v katerih znaša dnevna oskrba v glavni turistični sezoni od 5000 do 7750 starih dinarjev. Tega si naši ljudje seveda ne morejo privoščiti. Zato so mnoga slovenska podjetja kupila ali sezidala tu svoje počitniške domove, kjer lahko njihovi delavci letujejo po za njih dostopnih cenah. Levji delež oskrbnega dne namreč še vedno nosijo podjetja, ki te domove vzdržujejo, predvsem pa krijejo razlike v cenah prehrane.
V teh dneh je v Crikvenici polno turistov, saj skorajda že primanjkuje parkirnih prostorov. Tako so imeli 4. avgusta evidentiranih v Crikvenici 3343 domačih gostov ter 3798 inozemskih; v bližnjih Selcah 2221 domačih in 2336 tujih gostov. Vsega je v Crikvenici kar 48 počitniških domov, ki so last raznih podjetij iz države, od tega je kar 21 domov iz Slovenije. Med drugim imajo tu svoje domove sindikati iz Slovenske Bistrice, TGA Kidričevo, Sava iz Kranja, Prehrane iz Žalca in Ljubljane, Cementarna Trbovlje, EMO Celje, Veriga iz Bese, Gozdno gospodarstvo iz Maribora, Termoelektrarna iz Šoštanja in mnoga druga podjetja iz vseh večjih krajev Slovenije. Vsi ti domovi razpolagajo kar s 3287 posteljami, medtem ko ima 9 hotelov 1032 postelj. Tu imajo tudi dve okrevališči za naše najmlajše, ki prav tako lahko v eni izmeni sprejmejo kar 513 otrok.
Ko že naštevamo kapacitete nočitvenih zmogljivosti, ne smemo pozabiti, da so letos prijavili turističnemu društvu zasebniki
kar 4330 ležišč. Tako razpolaga-.1° v Crikvenici kar z 10.042 ležišči, kar je znatno več kot v lanskem letu. Omeniti velja, da so mnoga podjetja vzela v najem Preko glavne turistične sezone sobe tudi pri zasebnikih, tako se število ležišč, s katerimi razpolagajo delovne organizacije, še znatno poveča.
Cene oskrbnega dne so dokaj različne, vendar v obliki raznih regresov in dotacij dostopne v Počitniških domovih podjetij za vsakogar. Po večini se cene gibljejo v teh domovih po 1000 starih dinarjev za člane kolektiva, medtem ko so cene za svojce nekoliko višje.
Kot so nam povedali v Turističnem društvu v Crikvenici, kjer imajo v teh dneh polne roke dela, je v letošnjem letu tudi dokaj dobro poskrbljeno za razvedrilo in zabavo gostov. Pred dnevi je na teras; hotela Terapija prepeval Ivo Robič, medtem ko v hotelu Internacional gostu-le folklorna skupina iz Osijeka, drugod pa igrajo razni ansambli kar vsak večer. Kvarner expres
pa skoraj dnevno prireja razne izlete z avtobusi in ladjami v Trst, Postojno, Plitvička jezera in na otok Rab.
Omeniti velja, da so trgovine v teh dneh odprte od ranega jutra pa tudi do 11. ure ponoči, pač tako dolgo, dokler imajo kupce, kar bi bila lahko spodbuda tudi drugim trgovskim podjetjem na celini. Tudi tržnica je dokaj dobro založena, posebno s sadjem; Povsem razumljivo je, da so trgovine odprte tudi ob nedeljah.
Kot povsod ob jadranski obali, kjer se v teh dneh tare turistov, tudi v Crikvenici niso povsem brez težav. Poseben problem je preskrba s pitno vodo in tako ljudje v popoldanskih urah in zvečer zaman odpirajo vodovodne pipe, kajti iz njih voda ne priteče..
Ob koncu pa velja opozoriti še na eno pomanjkljivost. Pri večini počitniških domov primanjkuje otroških igrišč in se tako otroci, ki jih pripeljejo starši s seboj, nimajo kje igrati.
Rudarji na morju
Rudnik rjavega premoga v Zagorju ob Savi je tudi letos poskrbel za rekreacijo članov kolektiva v času dopustov.
Vsakoletno letovanje, ki ga organizira sindikalna organizacija, preživijo zagorski rudarji v lastnem počitniškem domu v Crikvenici in to v več desetdnevnih izmenah. Že v mesecu juniju je letovala ob morju skupina blizu 30 gojencev Rudarskega šolskega centra, 35 rudarjem, ki so socialno šibki, pa so omogočili zaradi slabšega zdravstvenega stanja brezplačno letovanje v tem obmorskem kraju. Sredstva za to je prispeval sindikat rudarjev omenjene delovne organizacije v zagorski občini.
Do konca meseca julija pa je doslej v petih izmenah letovalo že 117 rudarjev (skupne z družinskimi člani), v nadaljnjih treh izmenah v teh mesecu pa bo predvidoma na oddihu v Crikvenici še okrog 140 rudarjev. Za člane kolektiva in za njihove nezaposlene žene je višina dnevne oskrbe 14 N-din, za otroke do štirinajstega leta starosti 17 N-din, za zaposlene žene rudarjev 24 N-din, medtem ko je za ostale počitničarje. ki niso člani rudniškega kolektiva, višina dnevne oskrbe 26 N-din. Zaradi dobre kuhinje in nasploh prijetnega bivanja v Crikvenici, je postal ta obmorski kraj priljubljeno zatočišče za kar najbolj prijeten oddih zagorskih rudarjev po napornem delu v jami.	(pa)
VUGOSLAVIA
dni. Že do prihodnje sezone pa naj bi bil nared tudi novi kamp s trgovino, frizerskim salonom, kuhinjo za turiste... Vse te investicije bodo veljale skupno 259 milijonov S- dinarjev.
»To je naš prvi korak k podaljšanju sezone za celo leto,« pripominja Milan Šepetave. »Kasneje kdaj bi morali zgraditi še nov hotel z najmanj 300 ležišči, pa dvorano za kino in druge kulturne prireditve in morda še kaj. Če bomo hkrati razvijali tudi oblike, s katerimi začenjamo ob sedanjem prvem večjem obisku švedskih gostov, bomo naše goste tudi zadržali pri nas, namesto da nam — tako kot zdaj — ob slabem vremenu enostavno uhajajo.«
Ob vsem tem v Cateških To-klicah preživljajo tudi notranjo reformo. Dolga leta nav-vjen na bolniški tip zdravilišča, se kolektiv čez noč ne more privaditi spremembam, ki jih v njihovo delo vnaša turizem. Vedo pa, da morajo »stare navade« preboleti čimprej, če želijo, da bi njihove CATEŠKE TOPLICE zares postale eldorado, ki ga bo krasil podoben sloves kot mnoga tuja podobna zdravilišča.
MIG
tudi izlete, in sicer na grad Štatenberg, na Bori, ob Negovsko jezero in na Gorco v Halozah.
Seveda pa je organizacija in izvedba piknikov odvisna od števila interesentov. Dosedaj se torej enodnevni izleti oz. odhodi v rekreacijske centre odvijajo normalno vsako nedeljo, avtobusi -pa so polno zasedeni, ker hodijo na izlete s člani kolektiva
tudi njihovi ožji družinski člani. SGP PIONIR Novo Mesto je že zabetoniralo spodnjo ploščad In slene novega nllmi’-bitega bazena
M. F.	v Cateških Toplicah. Letos pozimi naj bi se v njem že kopali, čeprav ne bo pokriti
SPREHOD PO CRIKVENlSKI RIVIERI
sklad gospodarskih rezerv odobril kredite za modernizacijo, oziroma za razširitev zmogljivosti. Kot že omenjeno, so v rekordnem času 41 dni (zaslugo za to ima SGP PIONIR iz Novega mesta) prenovili staro zdraviliško stavbo. Nasproti nekdanje restavracije je razen tega že zrasel skelet novega olimpijskega bazena. Še to zimo se bomo v njem lahko tudi kopali, čeprav ne bo pokrit! To bo namreč naš prvi zimski bazen na prostem, prav tak, kakršne imajo v Budimpešti ali v Moskvi in drugih mestih. Nekaj več kot dva metra visoka montažna ograja bo preprečevala, da bi se .podrla' zračna blazina med bazenom s toplo vodo in ozračjem. V bazen pa bodo gostje prišli po tunelu iz ogrevanih slačilnic, tako da se bodo tudi ob največjem mrazu vedno gibali v temperaturi, ki nikoli ne bo padla pod 26 stopinj! Poleti pa bodo .ograjo odstranili in bazen povezal; s sedanjim, manjšim bazenom.
NAČRTI ZA RAZVEDRILO V DEŽEVNIH DNEH
Razen vsega drugega staro restavracijo zdaj preurejajo v bar, ki bo odprt že čez mesec
PRALNI STROJ SUPERAVTOMAT PS 275 izdelek tovarne gospodinjske opreme GORENJE VELENJE
kateremu so pravkar znižali ceno za 30.000 S-dinarjev
Zahtevajte v vaši trgovini okusne in vedno sveže piščance iz Ptuja
V Cateških Toplicah, ki so po uveljavitvi sprememb v zdravstvenem zavarovanju preživljale podobne težave kot vsa naša naravna zdravilišča, zdaj menijo, da so se vsaj
delno že uspeli vključiti v tisto, čemur navadno pravimo zdraviliški turizem.	’
Tej trditvi v prid govorijo podatki, da so imeli do konca julija zasedenih 71 °/» od 120 ležišč v novi zdraviliški stavbi in da do oktobra sploh nimajo prostora za nove goste, čeprav so odprli tudi prenovljeni del stare zdraviliške zgradbe s 60 posteljami.
To pa je hkrati — po njihovih napovedih — začetek p v turistični eldorado, ki ga že ustvarjajo.	_____ _______________■_______________
Predvsem bi. najprej poskusili odgovoriti na vprašanje, kako so si Čateške Toplice uspele zagotoviti goste, ko pa to ni uspelo drugim naravnim zdraviliščem.
»V letnem povprečju moramo imeti zasedenih vsaj 60 % ležišč, da bi še lahko rentabilno poslovali.« odgovarja Milan Šepetave, direktor zdravilišča. »Na paciente socialnega zavarovanja ne moremo računati, ker je sredstev v skladih socialnega zavarovanja tako malo, da so trenutno komaj omembe vredna. Torej smo -se morali znajti sami... Po obsežni propagandni akciji smo pridobili petnajst delovnih kolektivov iz Slovenije in iz Zagreba, da so za svoje člane najela po nekaj ležišč skozi vse leto. Na ta način smo si zagotovili več kot 60 gostov skozi celo leto. Med kolektivi, ki z razumevanjem poskušajo reševati tisti? zdravstvene probleme svojih članov, ki jih n; več mogoče
zdraviti na račun socialnega zavarovanja, so podjetja Pletenina, Konim, Autocommerce, Steklo in Saturnus iz Ljubljane, LABOD iz Novega mesta, Železarna Štore, celjski Cinkarna in Emajlirka, Pekarni Ptuj in Kranj, kranjska Iskra, škofjeloški ŠEŠIR in še nekatera druga.
Med ostalimi našimi gosti pa je precej samoplačnikov, če se tako izrazim. Pojem so še ino-zemci. ki nas obiskujejo na osnovi raznih pogodb s tujimi socialnimi zavarovanji in turističnimi agencijami. V začetku septembra pričakujemo skupino 60 švedskih pacientov, ki ji bodo sledile še nove skupine, če bodo prvi gostje zadovoljni. Prav zaradi tega se pripravljamo, da bi tem gostom ugodili tako, kot mislimo poslej vsem; namreč z večjo možnostjo razvedrila, z raznimi kulturnimi in folklornimi prireditvami. Posebej zanje smo odkupili tudi manjši vinograd, kjer
bodo pacienti lahko sami obirali grozdje po mil; volji. Predvidevamo tudi obisk zidanic na Bir zeljskem, udeležbo . na lovu in podobno. Skratka: našim gostom želimo nuditi — poleg zdravljenja — tudi vse možnosti razvedrila, kajti le tako jih bomo obdržal; pri nas in pritegnili tudi
v prihodnje.«
TUDI POZIMI KOPANJE NA PROSTEM
Čateške Toplice sodijo med tista tri slovenska naravna zdravilišča, ki jim je republiški
V začetku leta je kazalo, da član; delovnega kolektiva iz TGA Kidričevo letos ne bodo letovali v svojem počitniškem domu v Crikvenici — zaradi previsokih cen oskrbnega dne, niti ne bodo več mogli na enodnevne izlete v rekreacijske centre, kot so hodil; v prejšnjih letih. Toda člani samoupravnih organov in tovarniškega odbora sindikata se s tem nikakor niso mogli spoprijazniti in so zato ta dva problema premlevali toliko časa. da so končno le oboje uredili. Tako se je cena oskrbnega dne v počitniškem domu znižala °d prvotno določenih 3100 S-din na 2000 S-dinarjev, s čimer je bilo omogočeno letovanje mnogim članom kolektiva in njihovim družinskim članom. Da je taka odločitev samoupravnih organov bila povsem pravilna, nam najbolj zgovorno pove po-
datek. da je dom v Crikvenici stalno zaseden s elani tega kolektiva. Seveda pa niso pozabili tudi na tiste, ki ne želijo ali pa iz kakršnegakoli vzroka ne morejo v počitniški dom, so pa ljubitelji narave oz. enodnevnih izletov — v razne rekreacijske centre. Komisija za šport in rekreacijo pri TOS, ki je zelo aktivna pri'svojem delu, je pripravila načrt rekreacijskih centrov, ki bi naj prišli v poštev v letošnjem letu. Med drugimi so uvrstili vanj tudi Moravske Toplice, Rogaško Slatino, Slatino Radence, Velenje in Logarsko dolino, Laško in Rimske Toplice, Pohorje itd. Stroški prevoza z avtobusi gredo do 180 km v breme sklada za rekreacijo, medtem ko je treba morebitno razliko za daljše relacije doplačati. Ista komisija pa je načrtovala
Prvi obrtniški zbor
2. in 3. septembra
v Dobrni pri Celju
i
Na pobudo in v organizaciji Poslovnega združenja za obrt, gostinstvo in komunalo v Celju ter pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije bo v soboto, 2., in v nedeljo, 3. septembra, v Dobrni pri Celju, znanem zdraviliškem kraju, prvi obrtniški zbor.
<	Gre za pomembno srečanje prej išče širši trg. ki išče vse g obrtniških delavcev obeh sek- oblike poslovnega, proizvodne-m torjev, gre tudi za srečanje ga in drugačnega sodelovanja. N obrtnikov z odjemalci obrtnih Prvi koraki na tej poti so
<	proizvodov in pomembno stro- napravljeni, naslednji pa moti kovno srečanje, za razgovore o rajo slediti. Obrt mora naprej X stanju, problemih, ih nalogah v svojem razvoju, če noče za-S obrti. Pa ne samo za razgo- ostati. Zato vidijo v takšnem £ vore in razprave; na vseh se- srečanju, v takšnem zboru tajg jah in sestankih, ki so predvi- redno hvaležno obliko medse-0 deni, bodo sprejeli tudi ustrez- bojnega spoznavanja, navezo-K ne sklepe , in jih posredovali vanje stikov in podobno.
O Pristojnim organom v nadalj- Zaenkrat gre samo za zbor: w njo obravnavo. Materiala^ za upajmo, da bo že prihodnje os takšne razgovore je. več kot leto tak zbor povezan z obrt-dovolj. In da se ne bi ta deba- niškim sejmom. Ideja ni nova. ta razvila v vsesplošno raz- le žal do njene realizacije še pravijanje o problemih in na- ni prišlo. Z zborom in sejmom logah obrti, bodo iz vse pro- skupaj pa bi prišli do nooolne blematike izluščili najbolj pe- oblike medsebojnega sodelova-reča vprašanja, jih osvetliti iz nja, do izmenjave strokovnih vseh zornih kotov in sprejeli mnenj in proizvodnih izkušenj, zelo konkretna stališča za nji- do poslovnih stikov iti
hovo rešitev. Kon.kretnost razprave in sklepov je vsekakor _ izredno pomembna oblika vsa-» kršnega dela. Ta konkretnost bo zajamčena tudi na vseh sestankih v mejah prvega obrtniškega zbora v Dobrni. In prav zaradi tega ni naključje, o da so pobudo o organiziranju S prvega obrtniškega zbora sprejeli povsod z velikim zanimanjem. To velja tako za vso Slovenijo kot tudi za del sosedne republike Hrvatske. Zbor je namreč namenjen tako vsem slovenskim obrtnikom kot tudi obrtnikom s severnega oziroma zahodnega dela Hrvaške. Važnost in pomembnost takš-
SPORED PRIREDITEV
SOBOTA, 2. SEPTEMBRA:
Ob 10. uri bo seja predsedstev poslovnih združenj za obrt Ljubljana, Zagreb, Reka, Celje;
ob 12. uri otvoritev vseh razstav, tako razstave strojev, orodja in reprodukcijskega materiala za potrebe obrti. To razstavo bosta pripravili celjski trgovski podjetji »Kovinotehna« in
nega srečanja so pravilno ra- »Tehnomercator«. Poleg te-
zumeli mnogi kolektivi; zato so se odločili, da bodo organizirali skupinske izlete članov. Izredno lepo udeležbo pričakujejo iz sosednje republike, i To še zlasti velja za Zagreb ♦ in nekatere'druge kraje, kjer so iniciativo celjskega poslovnega združenja pozdravili", in obljubili svoje aktivno sodelovanje. Tudi obrt se ne more in ne sme zapirati v ozke krajevne meje. Obrt je postala dejavnost. ki bolj kot kdajkoli
ga bo v dobrnski osnovni šoli odprta razstava izdelkov učencev v gospodarstvu. V programu pa sta še Filatelistična in likovna, razstava. Filatelisti pripravljajo posebno kuverto z žigom prvega obrtniškega zbora. V istem času bo še pokušnja pijač; ob 16. uri bo plenum sin-
dikata storitvenih dejavnosti;
ob 17. uri bo v zdraviliškem parku promenadni koncert;
ob 19. uri pa bo na prireditvenem prostoru pred vhodom v Dobrno še koncert godbe na pihala.
NEDELJA 3. SEPTEMBRA: Ob 7. uri budnica; ob 10. uri bo v dvorani zdraviliškega doma slavnostna razširjena seja sveta za obrt pri Gospodarski zbornici Slovenije;
ob 10.30 bo začetek športnih tekmovanj. Med seboj se bodo pomerili kegljači in strelci. V istem času se bo začelo tudi tekmovanje v urejanju pričesk; sicer bodo kegljači začeli že v soboto ob 10. uri;
ob 11.30 bo nastop obrtniških pevskih zborov;
ob 13. uri bo začetek šahovskega tekmovanja. Tudi šahisti se bodo zbrali v domači osnovni šoli;
ob 14. uri bo izredno zanimiva nogometna tekma med dimnikarji in peki.
Medtem ko bodo vsa zasedanja v dvorani Zdraviliškega doma. bo prireditveni prostor za družabno srečanje ob samem vhodu v zdraviliški prostor. Tu je travnik in del gozda. tu je prostor za ples, .zabavo in razvedrilo. Tu bo premalo miz in stolov za vse. zato pa dovoli prostora, da boste lahko sedli v travo ali v senco dreves, se tam sprostili, si pekli čevapčiče ali ražnjiče, si naročili dober prigrizek, pijačo itd
Zato organizatorji priporočajo, da računate, da boste večji del dneva preživeli v naravi.
»MITOL«
TOVARNA LEPIL IN MLEKARNA
SEŽANA
čestita za občinski praznik občine Sežana!
KAKO JE V DVEH MEJNIH OBČINAH S KONKURENCO V TRGOVINI
V RADGONI: ZA V LENARTU:PROTI
Občini Gornja Radgona in Lenart sta si mejašici. Podobni pa sta si tudi po gospodar-ski strukturi, saj se obe pretežno ubadata s kmetijstvom. Vse pa kaže, da ubirata dokaj različna pota pri razvijanju in krepitvi trgovine. Medtem ko je radgonska občina na stežaj odprla vrata trgovini izven občine, pa v Lenartu nikakor ne morejo »preskočiti« ob-činskega plota.	___
Pravijo, da so se pred leti tudi v radgonski občini tako zapirali vase. Ker pa so potrošniki postajali čedalje bolj izbirčni in zahtevni, jim ni kazalo nič drugega, kot poskrbeti za konkurenco močnejših trgovskih podjetij, sai edino trgovsko podjetje v občini pri najboljši volji ne more zadovoljiti naraščajočih potreb. Treba pa je tudi upoštevati, da Radgona meji z Avstrijo, kjer Imajo zlasti veliko izbiro sadja in tehničnih predmetov. Vse to je pogojevalo. da sO na občini dali proste roke vsem trgovskim podjetjem, ki želijo odpreti svoje poslovalnice v občini. Gredo celo tako daleč, da ie med občani slišati pripombe o tem. ali bo tako široko zastavljena trgovina tudi akumulativna glede na relativno majhno kupno moč prebivalstva. Od inozemskih kupcev pa si ne obetajo kdo ve kako velikega prometa. Toda na občini si s tem ne belijo glave. Pravijo, da bi se bilo neumno zoperstavljati širjenju trgovin, če so za to zainteresirana trgovska podietia.
To, pa si, kot kaže, obetajo v tem koncu Slovenije dober poslovni uspeh. Zato tudi ni nikakršno naključje, da ie pred dnevi ljubljanska »Prehrana« začela v Radgoni z gradnjo supermarketa, ki bo eden naj-večjih in najlepših v Pomurju.
Vendar to še ni vse. Trgovsko podjetje »Koloniale« iz Maribora gradi skupaj s tovarno mesnih izdelkov »Pomurka« iz Murske Sobote veliko poslovno stanovanjsko poslopje, v katerem bosta za Radgono nujno potrebni samopostrežna špecerijska trgovina in mesnica. To sta v Radgoni samo dva primera novih gradenj, da ne omenjamo vsega, kar so že doslej storili.
Kako Pa je v lenarški občini? Če izvzamemo poslovalnico mariborske »Povrtnine« in mesnico soboške »Pomurke«, o konkurenci v trgovini ne moremo govoriti. Zlasti še zato ne. ker


Rudniki svinca in topilnica Mežica
Naše akumulatorje znamke MUNJA Zagreb in VESNA Maribor, prav tako akumulatorje tujih firm lahko odslej kupite po nižjih cenah v naših lastnih prodajalnah v
■	Ljubljani, Ilirska 7
■	Zagrebu, Trg žrtava fašizma
■	kmalu tudi v Mariboru na Tržaški cesti
obenem pa se na moč trudijo, da ne bi prišlo do konkurence denimo v špeceriji ali pri tekstilu. V Benediktu že dvajset let načrtujejo, da bi v nedograjenem zadružnem domu uredili sodobno trgovino. Doslej jim to ni uspelo, ker v lenarški občini ni denarja za to. Trgovina pa se še naprej stiska v neprimernih prostorih. Da bi ponudili ureditev trgovine zainteresiranemu podjetju izven občine? Ne. tega pa nočejo. O. potrošniki si to želijo, sai bi bila tako trgovina bolj sodobna — tudi bolj založena. Pa kaj. ko nimajo besede pri teh stvareh. Če ne bo lenarška občina odprla meja tako kot radgonska občina, bodo potrošniki še naprej prisiljeni hoditi kupovat v Maribor ali Ptuj. Pa če bodo še tako slabe volje zaradi poti, bodo denar nosili izven občinskih meja.
T. ŠTEFANEC
■
H
obstaja samo eno trgovsko podjetje za vso občino, ki ima tako monopolni položaj.
Čeprav ie lenarško trgovsko podjetje v zadnjih letih mnogo izboljšalo izbiro blaga, pa ie ta zaradi stalnega pomanjkanja obratnih sredstev še vedno dokaj skromna, da o sredstvih za nujno potrebno obnovo lokalov ne govorimo. V trgovskem podjetju se tega sicer zavedajo.
H
■
■
■
■
B
B
Ali veste
... da ima v Jugoslaviji že več kot 1,100.000 prebivalcev šoferski izpit;
...da je leta 1965 potovalo v inozemstvo 1,4 milijona, lani pa že 5 milijonov Jugoslovanov. Leta 1965 so prodale banke našim turistom za 12 milijard dinarjev deviz, lani za 30 milijard, letos pa samo v januarju in februarju za 6,5 milijarde, ali štirikrat več kot leto prej v istem času.
... da po ugotovitvah celjskih bančnikov razpolagajo tamkajšnji trgovci 2 12 % večjimi obratnimi sredstvi kakor lani in občutijo pomanjkanje predvsem zaradi tega. ker jih je tudi več zamrznjenih 1 neprodanih zalogah kakoi lani;
Odslej bo naš znanec.
| iliilililiiiliiiililiiiiilllllllllilillllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllli;
"7% "T" ič nimam proti žičnicam, pa tudi strah me ni, slino pa
\ sem le požiral, ko je gondola grabila zadnje metre proti J W končni postaji na Veliki planini.
* »Jutri bo nedelja, malo dlje boš poležal, potem pa kot turist na pastirski praznik na Veliko planino! Kislo mleko, domač kruh in... Tako lepo bo, kot na turističnem prospektu.'«
Tako sem premišljeval v soboto, v nedeljo pii...
Ne spominjam se, da bi kdaj bili novinarji tako iiažni kot tisto nedeljo. Koldga z radia je molil vsakomur mikrofon, televizijski snemalec je razburjeno plezal na ograje okoli odra, snemal ljudi, krave, končno pa je v veliko veselje gledalcev še zlezel na lestev ter vsem dokazal, kako naporen in nevaren utegne biti novinarjev kruh.
Skoraj sem bil že prepričan, da so planšarji pripravili vso predstavo samo zaradi nas, novinarjev. Pričel sem se ozirati okoli šebe in iskati žrtev. Kot gladiator v rimski areni. Pa se nisem mogel skoncentrirati, ker je napovedovalec ves čas nekaj razlagal v mikrofon.
»Mejdunej, mu teče jezik!« me je razjezil. Hip nato pa se je prižgala iskrica upanja: »Kaj, ko bi intervjuval kar njega?«
»Kdo pa ste ve?« sem ga previdno vprašal z glasom lovca, ki zasleduje divjad.
»Jaz sem FRANC JERAS iz Strahovice. Sicer pa sem tako izmučen, da ne vem več, kje se me glava drži. V soboto dopoldne sem še delal v službi, zvečer smo imeli tu na Planini taborni ogenj, danes dogon živine, tl pa govori in imej vse niti organizacije v rokah. Ali vas zanimajo še moje funkcije?-«
Ko sem prikimal, je začel naštevati:
»Predsednik UO v tovarni Titan v Kamniku, podpredsednik domačega turističnega društva, organizator pastirskega praznika na Veliki planini, član...««
Ker ne znam stenografi ra ti, tudi nisem zapisal vseh funkcij, ki jih opravlja Franc Jeras. Prisežem pa, da jih je še dolga vrsta. Verjetno pa jih ni niti sam vseh naštel.
»Koliko ur pa potem delate na dan,« sem bil radoveden.
»Zjutraj v tovarni, popoldne zidam svojo h;šo, zvečer študiram in se pripravljam na
diplomski izpit za Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju, vmes pa vodim sestanke in hodim na seje. Ne vem, koliko bi rekel, po 16 ur na dan pa delam.«
»Vsaj ostalih 8 ur spite, ali ne?«
»Če imam čas, že! Ponavadi pa spim manj. ni časa, veste. Studijskega dopusta pa ne morem vzeti. Bi takoj kdo rekel: Vidiš ga, predsednik UO je, pa si je »skomandiral« študijski dopust. On lahko, seveda, ta že zna.’ Tega pa nočem. Če sem zdržal vsa ta leta doslej, bom pa še teh nekaj mesecev.«
»Turizem, to pa je vaš konjiček, ali ne? «
»Kakšen konjiček neki, to je že kar konj. Pastirski praznik na Veliki planini pa se je le »prijel«. Letos so prišli vsi planšarji, ki pasejo tu gori živino. In koliko krav je bilo, pa turistov šele! Več kot 3000! Lani smo iz izkupička napeljali na planini vodovod, kam bomo pa letos vtaknili denar,
m	v> ? -v
Franc Jeras
še ne vem. Vsekakor borne skušali izboljšati življenje ba' ših planšarjev.«
»Vi pa morate imeti planih6 res radi,« mi je bil takoj š€ za nekaj stopinj bolj simpah' čen.
»Hribi mi pomenijo vse! Kal morje, to ni nič, planine! šele človek zadiha s polnirh1 pluči. Samo, v hribih pa °e maram poleg sebe škricev v belih srajcah in s kravatah}1 Čeprav pridejo z žičnico, h se lahko drugače »naštimal1'" Tudi v gledališče ne hodimo ' plezalnih čevljih in z nabrb nikom!«
»Ali boste svoj letošnji o° pust preživeli v gorah?« ,
»To pa ne. Ne da bi se P*._ ninam izneveril, le časa h‘g mam. No da, za dan ali dv , bom skočil na Grintovec, ve pa .. .« je zmajal z glavo.
Potem sva se poslovi Kratko: »Na svidenje!« .j na svidenje, ker se bova še v dela. V gorah, za strojem, pr na ulici. Jerasovega Era četa res ne morete zSrfSIe^ Kako ga boste spoznali? Srn ie s.e rad. široko in glasno, pokaže vrsto bel'h zob.
MATJAŽ V.
dan med otroki naših delavcev na debelem rtiču
Meni Je tukaj lepo
PORTRETI IN SREČANJA
Če bi otroke vprašali, ali vedo, kaj je gospodarska in družbena reforma, bi nas le začudeno gledali. Ko bi jim pa povedali, da je reforma skoraj pojedla kos njihovega sveta, bi se jim velike, zvedave oči napolnile s solzami. »Vrnite nam naš svet sonca, morja, iger in žoge,« bi nas prosili. Pa se k sreči le ni zgodilo tako. Bi se bilo pa skoraj.
Vsi se še živo spominjamo, kako je vsa Slovenija po dinarjih zbirala za Debeli rtič. Ko so bili beli paviljoni postavljeni, pa nam je zmanjkalo denarja, da bi poslali tja tudi otroke. Na kaj vse smo takrat že mislili: da bi zdravilišče enostavno likvidirali, da bi vanj pošiljali »konvertibilne« tujce, da bi — predlogov je bilo kup.
In kako čudovito je tu narava razgrnila na enem samem prostoru vse svoje bogastvo: gozd, jase, vodo in čist zrak! Končno letos med belimi hišicami ob morju le odmeva prešerni smeh otrok. Plava med paviljoni, se odbija od gugalnic in vrtiljaka, steče po kamniti potki, zapleše z vejami borovcev razposajeni ples in potem razigran splava na morje. Tak je kot otroci, razposajen, navihan in neugnan.
Oamo v četrti izmeni, ki smo jo . tudi obiskali, je na Debelem rtiču več kot 350 otrok. Ce jih, Tomaž nejeverni, Povprašaš, odkod so doma, ti brž povedo, da so iz Kamnika, Kočevja, Cerknice, Ptuja, Ljubljane — in kdo bi znal našteti, odkod vse so prišli otroci semkaj letovat.
Novinarju radovednost ne sme dati miru, pa naj ' sonce Pripeka še tako močno. Hitel sem otroke spraševati, kje delajo njihovi očki in . mamice ter koliko so plačali za tri tedne Počitnic na morju. Kaj kjnalu Pa sem moral . spraševanje zaključiti, kajti dobil s etn prav toliko različnih odgovorov, ko-
likor sem postavil vprašanj.
Jožko, ki živi sam z mamico; ki dela v tovarni za strojem, je za počitnice plačal 14.000 S-din, Metkina očka in-mamica, ki sta oba v službi, pa sta za hčerkino letovanje morala odriniti kar 25 tisočakov. Tovariši' vzgojitelji so mi povedali, da razliko krijejo družbeno-politične organizacije, Rdeči križ in tovarne, kajti cena oskrbnega dne je enotna----2200 S-din.
Ekonomske cene bi starši vseh otrok, ki tu letujejo, ne mogli plačati, ker listnice vseh le niso enako debele. Letovanje ob morju pa najbolj koristi, ravno otrokom ' iz socialno šibkih družin.
Umi, kot vlak, ki sopiha s postaje na postajo. Jaz sem strojevodja, jaz pa sprevodnik, se kregata fantiča. Deklice pa menijo: me smo pa potniki, ki samo sedijo in nič ne delajo
Vode Se pa ne bojimo, tudi če je milo zraven, menijo mladi počjt-bičarji in se hite umivati. Pri njihovem opravku jih ni zmotil ne moj obisk niti radovedni objektiv fotografskega aparata
T> ed mora biti, četudi so po-čitnice. Po jutranji telovadbi je na vrsti pospravljanje s°b, pripravljanje postelj in nato še umivanje — tudi vratu, z°b in ušes.
Potem pa brž v jedilnico! *Srnentane kuharice, le kaj. dale) 9 v lonec, da je tako okus-boA ugibajo otroci in pridno Praznijo krožnike. Ce vedno tako vneto jedo. se bodo. vrnili domov z uglednimi trebuščki, Sefn pomislil, ko ..sem jih gledal Pri zajtrku.
_Na vrsti pa je tudi igra. Ne kateri skupini bi se priključil, ali recitatorjem, ali Povcem, ali plesalcem, ali plavalcem — ali— za vsakogar se kai najde.
Plavanje. je poseben problem, kajti kar 75 odstotkov otrok še ne zna plavati! Ko se bodo vračali domov, pa se bodo enako "varne počutili v vodi kot na kopnem. Najprej' je potrebno premagati strah pred. vodo, za to skrbi pedagoški vodja, potem pa 'slede plavalni' gibi za žabico in nato še za crawl.
Po večerji . pa bodo . otroci sklenili krog in pazljivo spremljali program, ki- jim ga pripravijo njihovi vrstniki. »Nocoj bodo nastopili Kočevčani, ti Sc »kampelci«, sp mi dejali. »To se bomo nasmejali njihovim ske-&m. Potem bomo pa še skupaj z*peli in zaplesali!«
»Draga mama, meni je tukaj zelo lepo. Kopam se vsak dan,« sem utegnil prebrati, potem pa sem se spomnil, da ni lepo brati tujih
pisem
bus med Vrhniko in Kamnikom«
Koliko časa že vozite ta veliki Fiatov avtobus?
»Odkar smo ga uvozili. Ta je še cel italijanski. Sam sem šel ponj v Italijo. Ko sem se vračal, je bil na meji ,hec\ Dva dni sem moral čakati, ker so italijanski cariniki stavkali. Potem pa v Ljubljano! Do Ravbarkomande je še kar šlo. Na Kačjih ridah pa bolj počasi. Dva ovinka sta za tak avtobus le preostra. Sicer pa serrf vozil do Ljubljane prav toliko, časa kot redni avtobus.«
Pri vseh novostih novinarji sprašujemo po. značilnostih, zato sem tudi Slavku Bog.ataju
semnajst metrov ga je, g \ avtobusa namreč. Soler ■	§ je seveda mnogo manj-
v_Z ši, je pa tudi pravi orjak, širokega hrbta iti mišičastih rok.
Kako sva se srečala?
Bilo je v petek in dež je pršel, ko sem pomagal nositi kovček kolegu, novinarju iz Zadra, proti železniški postaji. Prav takrat pa je na avtobusno postajo tudi pripeljal veliki členkasti avtobus podjetja Ljubljana transport.
Dolgo sem se pripravljal, da bi poiskal koga od šoferjev, ki vozijo te avtobuse — orjake. Intervju sem odlagal iz dneva v dan in urednik se je name že pošteno jezil. Zato sem stopil k šorerju in zmenila sva se, da se dobiva V nedeljo dopoldne na avtobusni -postaji.	,
lit metrov ga /e...
Zopet je rahlo rosilo in nervozno sem se' prestopal po postaji. Potem je avtobus le pripeljal. Vstopil sem in skupaj smo napravili še krog do bolnišnice in potem nazaj na avtobusno postajo.
»Sedaj s etn se ga že čisto privadil, le pri parkiranju moram še paziti. Potrebujem pa precejšen prostor za manevriranje, kar 20 metrov« se mi je zasmejal šofer Slavko zastavil .takšfio vprašanje o Bogataj.	avtobusu. ‘
Led je bil prebit..	»Da je dolg osemnajst me-
Koliko časa pa že vozite, trovj da sprej.tne, če je potreb-sem uradno začel s spraševa- no_ tudi 250 potnikov in da ima njem.	10 koles. Prevozil pa sem z
»Že sedemnajst let-. Prej. njim od aprila do danes okoli sem vozil Sapove hladilnike, 31.ooo km brez najmanjše ne-eno leto pa sem že tu pri zgode.«
Ljubljana transportu.«	Tu se je s pripovedovanjem
Nato sem zastavil ‘na 'moč zaustavil. »Točneje, brez ne-pametno vprašanje/ Ali je. fgode le ni šlo. Avtobus je kakšna razlika med hladilni- krstil neki vrhniški mopedist, kom in avtobusom, sem hotel neki avtomobilist pa ga je še vedeti.	posnemal. Pa , je k sreči vse
»Seveda,« se je glasil tudi minilo, brez ..hujših posledic.« odgovor, primeren mojemu Ali je še več takšnih avto-vprašanju. »Razlika je. v hia- busov na naših cestah? dilnikih vozimo zelenjavo in »Se trije takšni avtobusi vo-meso, v avtobusih pa ljudi,« zijo med Vrhniko in Kamni-me je poučil šofer. »Pa tega kom. Potniki so s temi avto-• verjetno«,’ niste . hoteljo zvrf^letj,, tbusi .zelo, zadovoljni, čeprav ni Enako pazljivo moram voziti .cena vozovnice nižja. Nekateri avtobus, kot sem. prej hladil- raje sede v prvem delu, drugi ' niKV«"'	‘	' K vadajjo'he 1<6terixfph se vedno
Če ste vozili hladilnik, ste usedejo na člen. da se med z njim verjetno večkrat tudi vožnjo še vrte. 20 centimetrov pogledali čez mejo, sem s sp ra- na levo in nato 20 centimetrov sevanjem nadaljeval.	na desno. Več ne gre. zato so
»Pa ne samo večkrat, sko- tudi na ovinkih sitnosti, dara] vedno sem bil zunaj. Do- kler se voza no navadiš.« mov na Vrhniko sem le po Ce bi razgovora ne zaklju-redkoma zašel. Vsa Evropa me čila. bi se Kamničani verjetna je. bila • polna, enkrat gem bil -'hudovali.' A globus je imel od-v Italiji, drugič zopet v Nem - 'hrid šofer bi pa kleoetai z ;a-čiji, pa v Avstriji, v Franciji dovodnim . novinarjem Ipter-in tudi v Rusiji. Potem pa sta v ju jev pa noben vozni red ne otroka rekla, da me niti ne predvideva, poznata več. In ubogal sem ju. Mogoče voznih redov ne Poiskal sem si zaposlitev v maram tudi prav zato. Ljubljani in sedaj vozim avto-	M. V.
UMO ŽREBANJE

ZVIŠALI SMO OBRESTI ZA HRANILNE VLOGE
NOVA OBRESTNA MIRA JE ZA
VLOGE NA VPOOLEU
VEZANE VLOGE NAD 1 |,ETO
VEZANE VLOGE NAD 2 LETI
6,25 %
v7%
8%
lili
lii!!i!!ll!lllI!!l!!!l!!l!i;i!]iiillil'lili!lllil!iiillil!ii[ii!IIII!il!lll!J!!.f!:!ii:i!|]!ii!!:i!:!iiii'!illl!il!!lll!ll!i!l!ilii,i'jtil
I^T ak, slovaščine pa ne razu-1 ^}em! Angleščino že pa ru-z ščino in nekaj francoščine, Va??sti iz prijateljske Češkoslo-ke pa se bomo morali po-
meniti kar vsak po svoje. Ni »zlomek, da ne bi šlo, ko pa se otroci med seboj pogovarjajo, kot bi vsi govorili en jezik! Skupina otrok iz Ždara nad
Sazavo je prišla k nam, otroci z Raven na Korpškem pa so šli v ČSSR. Mladi gostje iz Češkoslovaške so otroci železarskih delavcev, v Jugoslaviji pa
“Se enkrat zapojmo, da bomo nocoj zopet najlepše zapeli,« bodili, mlade Slovake njihov vodič, ki odlično igra na harmoniko
so vsi prvič. Še posebej jim je všeč naše morje, in kako radi čofotajo po slani vodi!
Naši vzgojitelji so z njimi zelo zadovoljni. Svoj večerni program vedno vzorno naštudirajo, lepo pojejo in sploh so na moč vzorni. Pa tudi njihovi vzgojitelji, vsi so po poklicu delavci, so z organizacijo letova-n5a zadovoljni.
Domotožja ne poznajo. No da, včasih zvečer spomini splavajo domov, v Zdar, k mamici in očku, šumenje morja pa otožne spomine brž prežene. Ko Pa je tukaj tako lepo!
Tekst in foto MATJAŽ VIZJAK
PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBI JANA za vlagatelje vseh vrst vezanih vlog, tudi	a nova hiški h tn kmes
tijskih, ki bodo imeli :ii avgusta ia67 vloženih naj manj 2.000 N-dip na odpovedni rok nad eno leto.
N A G KADE:
1	avtomobil Zastava 1300
2	avtomobila Zastava 750
2 motorni žagi Alpina
5 pralnih strojev (Zastor 10 peri na olje Gibo
5 prenosnih televizorjev
pohištvo po izbiri v vrednosti 2.500 N-din 20 transi s tor jev 10 električnih mešalnikov 10 garnitur kuhinjske posode to sušilnikov za lase
lil
KRIDITNA UMIRA II HMIim IIIIHIM
zadn ji reelekciji je bilo mogoče v naših časnikih razbrati K B skoraj soglasno oceno: ni uspela. Glavni vzrok neuspeha pa naj bi bil v tem, da je bilo premalo direktorjev zamenjanih, da so bili samoupravni organi in politične organizacije v podjetjih premalo pripravljene, da je precej škode povzročilo tudi kolebanje, ali lahko občinske skupščine in organizmi izven podjetja vplivajo, predlagajo in posredujejo. Seveda se pri tem tal. j zastavi razpotje: da ali ne. Poraja se vprašanje, kako posredovali, v kolikšni meri?
Na r.ovo reelekcijo naj bi bili bolje pripravljeni! Vsaj nekaj opozoril je bilo mogoče prebrati. Toda zdi se mi, da smo tako pomembno nalogo še premalo pojasnili, da je še nekaj temeljnih nesporazumov, ki bi jih kazalo čimprej razčistiti.
Prvi, največkrat omenjeni, je strokovna izobrazba. V dokaz imamo na voljo že precej statistik. Po mojem pa bi bilo nujno potrebno ugotoviti, vsaj jasno zapisati, kaj je spodnja meja izobrazbe za vodilne položaje v podjetjih. Tu bi seveda nujno morali upoštevati velikost, značaj, tehnološko, poslovno zahtevnost delovne organizacije. Vsaj razpravljati bi morali o tem, kaj je, ali je sploh umestna spodnja meja izobrazbe, ali pa to prepustimo uvidevnosti in zrelosti samoupravnih organov v podjetju?
Drug. sicer manjši, toda v praksi zelo kočljiv problem je: praksa. Prav s temi zahtevami so ponekod zelo uspešno izigrali vsa pričakovanja po zamenjavi.
Tretje, kar pri nas še vedno ni dovolj pojasnjeno, je vloga vodilnega strokovnega kadra in ekonomski vidiki samoupravne organizacije. Misel, ki je bila močno poudarjena na blejskem simpoziju o odgovornosti, o managerski skupini, še ni izgubila pomembnosti. Znova smo jo lahko zasledili v uvodniku Dela, 17. avgusta letos, pod naslovom »Reelekcija«.
Na blejskem simpoziju je Mitja Kam.ušič razvijal tezo, da je treba razviti managersko samoupravljanje. S tem je menil, pre-
• S POTROŠNIŠKIH POLIC • S P


Reelekcija
prosto povedano, dati več pristojnosti in večjo odgovornost strokovnjakom. Predlagal je, naj vodilni izdela p)lan, ga predloži samoupravnemu organu in če ga ta sprejme po jasnem pogodbenem odnosu, lahko izbere tudi vodilne sodelavce. Podobno zdaj v Delu.
' Na prvi pogled ta misel ni napačna, je celo zelo zapeljiva. Ima tudi svoje zagovornike, ki vidijo v tem večjo racionalnost in realno perspektivo samoupravljanja, ki se bo s tem dvignilo na višjo stopnjo. Toda poglejmo si vso zadevo z nekoliko širšega vidika, predvsem jo premotrimo, kaj pri nas samoupravljanje je, kaj bo zanesljivo še ostalo in kaj bo potrebno morebiti izpopolnjevati.
"z Če pristanemo na tezo o planu, ki jo predloži kandidat za direktorja, dobimo odnos dveh skupin: predstavnikov proizvajalcev, ki zagovarjajo interese delovnega kolektiva. in predstavnika ali skupino strokovnjakov, ki ponujajo pogoje. Prvo, kar mora biti takoj v začetku nedvoumno jasno, je, da nobena zunanja skupina, še manj posameznik nista šposobna pripraviti v kratkem času realnega plana in programa razvoja. Takih programov niso pri nas doslej ustvarile niti stalne skupine strokovnjakov v večini podjetij. Realen, perspektiven program za hteva študijo tržišča, proučitev proizvodnih zmogljivosti, njihovo programsko dopolnitev, zniževanje stroškov itd. Zahtevno strokovno delo! Od reelekcije pa pričakujemo, da bo dala možnost večjemu številu kandidatov. Ali naj, recimo, tri skupine ali posamezniki kandidirajo za eno, podjetje? Dva bosta odpadla, Nujno! Kaj z njima? Je ves trud »študije- zaman? Ali bodo podjetja dala vsakomur na razpolago vse želene podatke?
Naslednje, zelo važno vprašanje: Kaj je plan in program? Na temelju sprejetega plana imajo lahko proizvajalci zelo nizke osebne dohodke. Mi smo imeli plansko gospodarstvo, pa smo se mu odrekli. Zakaj? Saj smo imeli plane, planiranje in programiranje. Za rast nekega podjetja ni bistveno, da ima samo plan in da ga izpolnjuje. Bolj bistveno je, kako s povečanim čistim dohodkom raste življenjska raven zaposlenih.
Preneseno v kapitalistični svet: tam zahtevajo od mnnagerja predvsem stopnjo profita, ki ne sme z leti občutno pasti. Se pravi dolgoročno dobro poslovanje. Plan je samo sredstvo, ni cilj. Cilj je profit.
Tudi pri nas ne. sme biti cilj — plan. Cilj mora biti dobiček za zaposlenega. V tem se bo pokazala vsa poslovna, organizacijska. strokovna uspešnost direktorja in vodilne ekipe. Prav zato pa morajo PROIZVAJALCI, v imenu njih — samoupravni organi, postaviti zahteve in izbrati najboljše kandidate. Pri nas pa je Očitno, da nekateri želijo obratno pot.	,
Se na neko težavo kaže pri lem 'opozoriti. Pri reelekciji nujno zadevamo na interese ljudi. Če bi sprejeli zamisel, da naj novi direktor izbere tudi vodilno ekipo, potem bomo zanesljivo dosegli, da bodo strokovnjaki (če to zares so ali niso) podpirali enega med seboj. Kajti le-ta bo dajal največ zagotovil, da bodo na svojih delovnih mestih ostali. Nikar ne ustvarjajmo iluzij, da bo drugače. Vodilne skupine so se pri nas marsikje konstituirale, se medsebojno podpirajo, prikrivajo slabo delo, izsiljujejo tudi s kolektivnimi odpovedmi, če bi enega odpustili, itd: Skratka, delujejo kot skupina, ki se želi obdržati. Zato tudi niso redki primeri, ko najbolj revolucionarni, kritični proizvajalci naletijo v delu, v 'odnosih, pri napredovanju, dohodku na obilo težav.
Povsem realno je treba računati, da reelekcija ni pogodu večini vodilnih uslužbencev. Želijo, podpirajo jo samo najboljši, ki pa.' razumljivo, vidijo v njej boljše možnosti zadovoljitve osebnih interesov. Reelekcijo izvajamo 'v interesu samoupravljan m. boljših družbenih odnosov, večje demokracije, želje po boljšem gospodarjenju, večanju družbenega bogastva, uresničitvi temeljnih želja delavskega razreda.
Prav zato se je potrebno nanjo že zdaj zelo temeljito pripravljati. Pretehtati, premisliti vse predloge in izbrati najboljše. Ob tem pa se zavarovati, da najboljši predlogi in zamisli ne bodo izigrani. Tudi za to gre!
VINKO TRINKAUS
o
H
0.
E-
<0
K
O
b
<
b
Z
Ed
S
o
id
Novost! Novost!
Cvetlični lonček, ki zagotavlja življenje cvetlic tudi ob vaši daljši odsotnosti, je novi izdelek
»Poligalanta«
Volčja draga Nova Gorica
Lončki so različnih velikosti in oblik. Njihova posebnost je v tem. da imajo v spodnjem prostoru vodo, ki po posebnem sistemu pronica v zemljo in jo ovlažuje.
Povprašajte po njih v vaši trgovini!
Električni prižig alec oljnih peči
Kakor vsi tehnični pripomočki za gospodinjstvo in druge domače namene so tudi oljne peči čedalje boi j izpopolnjene. Med važne izpopolnitve oljnih peči pa vsekakor sodi avtomatična regulacija sobne temperature in električni sistem za prižiganje. Tak električni prižigalec oljnih peči je zdaj dala na tržišče tudi Iskra — Zavod za avtomatizacijo.
- >« ^
i::yššiš. »4^
Električni sistem za pri- Novi sistem ja prižiganje tovarn, saj jih je možno j žiganje oljnih peči, ki je oljnih peči je uvedel tudi vgraditi v vse vrste oljnih montiran v peči, je sestav- slovenski proizvajalec — to- peči. In še nekaj o ceni: ce-
varna EMO v Celju, ki bo
Ijen iz transformatorja in prižigalca. Postopek za pri-
nove peči dala na tržišče žigalec bo v maloprodaji
žiganje peči je kratek, dolg v najkrajšem času. Povemo največ tri do pet sekund.
140.— N-dinarjev. Proizva-naj še to, da lahko vsi po- jalec in dobavitelj — Iskra, Peč priključimo na omrežje trošniki, ki ž? imajo oljne ZAVOD ZA AVTOM ATI ZA-220 voltov, pritisk na gumb peči, že z majhnim posegom CIJO, Ljubljana — vgraju pa povzroči, da preskoči v montirajo tovrstni prižiga- je loncu za izgorevanje iskra, ki olje vžge.
na za celoten električni pri-
sisteme za prižiganje lec. Prižigalce bodo monti- oljnih peči po želji potroš-rali tudi servisi posameznih nikov tudi na domovih.
'■■■■■ t ■*■■*■■■■■■■■■■■■■«■■ ■■■■■■■!

■■■■■■■■■■«■*■■■■■■******
VPRAŠANJE, KI SI GA POGOSTO ZASTAVLJAJO V
STVA:
BREŽIŠKI TOVARNI POKI-
KDAJ BODO BANKE PODPRLE SPOSOBNE?
Proti vsem pričakovanjem brežiška tovarna pohištva za zdaj še izpolnjuje napovedi, da bo letos izvozila za milijardo dinarjev izdelkov, kar je še enkrat več, kot so z izvozom iztržili lani. Ob polletni bilanci so namreč že dosegli lansko izvozno realizacijo, kakor pa pripoveduje direktor tovarne tovariš Jerman, so obeti ugodni tudi za vnaprej, če se bo le uresničilo stališče, da morajo banke kreditno podpreti tiste kolektive, ki sicer doživljajo razcvet, pa zavoljo razmer v našem gospodarstvu nimajo likvidnih sredstev.
»Odločno podpiramo stališča o nujnosti selektivne bančne kreditne politike« poudarja tovariš Jerman. »Zato nam ni prav. če bančniki tudi na naš
Kdo bo potem odgovoren, če bodo izgubljena s težavami pridobljena zahodna tržišča? Naš izvoz pa je v stalnem vzponu, saj smo predlanskim izvozili za 200 milijonov S-din blaga, lani že za 585 milijonov in letos do polletja tudi toliko, tako da z dvema tretjinama zmogljivosti delamo samo za tuja tržišča.«
Odgovora na ta vprašanja pri bančnikih nismo iskali, ker ga niti dobili ne bi, kajti tudi oni so se znašli pred vprašanjem, kako naj izpeljejo selektivno kreditno politiko, za katero se v načelu zavzemajo, ne vedo ' pa, kako naj to storijo, r^e da bi izgubili denar, ki so ga v preteklosti naložili v številne,
ne vselei učinkovite investicije. Zato z rešilnimi .injekcijami’ hočeš nočeš morajo pomagati tudi kolektivom, ki komaj životarijo. saj tako varujejo tudi svoj denar. Vseeno pa je treba pritrditi mnenju bančnikov, da si brez dolgoročnejšega razvojnega programa našega gospodarstva tudi ni mogoče zamišljati selektivne kreditne politike. V bančnem jeziku povedano te besede zvenijo takole: ko bomo vedeli za perspektive, bomo lahko izračunali naša tveganja in določili našo poslovno politiko.
Kakorkoli že je, takšna in njim podobna stališča ter razlage le malo pomenijo kolektivom. ki sicer dosegajo nadpovprečne proizvodne in izvozne rezultate. Nič čudnega torej, če v takih kolektivih trpita morala in delovna vnema. V brežiški tovarni pohištva pa se razen tega prav te dni vprašujejo tudi o temle: »Zakaj bomo morski odprodati devizna sredstva naše retencijske kvote, da bi si lahko izplačali osebne dohodke, če delamo več in bolje kot kdajkoli?!«
M. GOVEKAR
Motiv iz brežiške tovarne pohištva
račun rešujejo podjetja, ki komaj životarijo. Niti izvoznih kreditov ne dobimo v poltmi meri, ampak nam banka vedno nekaj odščipne. O kreditih za stalna obratna sredstva bolj^*da ne govorim, čeprav bi jih potrebovali, da bi se laže izkopali iz težav, ki jih nismo sami krivi. Kaj pomaga, če smo samo letos namensko za obratna sredstva izločili 65 milijonov S-din, ko pa kupci stalno dolgujejo vsaj 100 milijonov' S-din več, kot pa znašajo naše obveznosti do dobaviteliev. Zaradi tega in še vsega drugega, kar se, zdaj dogaja v našem gospodarstvu, ■imamo pogosto blokiran račun, čeprav smo v letošnjem prvem polletju proizvodnjo povečali skoraj za polovico v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. prodaja pa se je tudi gibala v teh mejah. Celo tako daleč smo že prišli, da bomo vsak čas ostali brez materijala. ker ga nimamo s čim plačati, medtem ko naš denar obračajo drugi...
lllllllllllllll]llllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!llllllll!IIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,llllllllllllllllllillhii
1	>	g
| DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA | LJUBLJANA
VPISUJE:	|
—	v tehniško šolo strojne, elektriške.	lesnoindustrijske	g
1	in kemijske stroke	1
|	—	v	ekonomsko šolo	1
1	—	v	dveletno administrativno	šolo
—	v poklicno šolo kovinarske, elektro	in avtomehanske.	g
|	stroke	|
—	v I. in II. stopnjo osnovne šole za	odrasle (5. in 8.	g
1	razred)	,, g
—	za ljubljansko območje bo odprt tudi popoldanski g oddelek osnovne in ekonomske šole
|	VPISUJE TUDI V TEČAJE:'
—	v začetni knjigovodski tečaj
—	v tečaj analitične evidence
1	—	v	tečaj finančnega knjigovodstva
1	—	v	tečaj tehniškega risanja
—	v jezikovne tečaje slovenščine, nemščine in Italijan- 1
1	. ščine	g
1	—	v	tečaj za skladiščnike	1
—	v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski	g
1	stroki	|
y — po dogovoru organizira za potrebe podjetij izpopol- g §§	njevaine tečaje	1
1	Kandidatom je s plačilom šolnine zagotovljeno tudi do sto g
H	ur seminarskega pouka.	1
1 Vpisovanje bo do 30. septembra.
1	Dopisna oblika, kombinirana z občasnimi seminarji, je	g
1	primerna za vsakogar, ker šolanje ni vezano na čas in	g
g kraj.
g Pojasnila daje Dopisna delavska univerza. Ljubljana. Par- 1 1	mova 39. tel. 316-043. 312-141 vsak dan dopoldne, ob tor-	g
|	kih tudi popoldne. Ce želite pismena navodila in program.	Jj
1 priložite za odgovor znamke v vrednosti 1,80 N-din.
lllllllllllllllllllllll!ll!lllll!llllllllllllllll!lllll!!!lll||!llllll||l!l||||||||||||||||||||l!||||||||lt||!!l|||!i||!l||lllll|l||||||||||ll|!l||||||||||||ljil|!|!||||||!l|||||!l!l|||||||!|||Ul||[|UI|||||||l]||||l|||i||||||||||jil
Prodajni servis Modna hiša in trgovsko podjetje Prehrana gradita v Osijeku nov supermarket, katerega gradnja bo veljala več kot dve milijardi S-dinarjev. Otvoritev te blagovne hiše s približno 11.000 kvadratnimi metri prodajnega prostora in skladišči bo prihodnji mesec. To nam je povedal direktor Modne hiše Viktor Valič in še dodal, da bo to najsodobnejša blagovna hiša pri nas. O velikosti tega objekta priča že podatek, da je ena etaža osiješkega supermarketa večja kot hala B na Gospodarskem razstavišču v
BLAGOVNA HlSA Z 11.000 m2 PROSTORA
SKUPEN
NASTOP
Ljubljani. V trgovini bo poleg prodajnih prostorov Modne hiše in Prehrane še sprejemnica za otroke. Odpreti pa nameravajo še posebno poslovalnico banke ki bo že v trgovini odobravala potrošn kom kr edite in opravljala druge denarne posle.
Supermarket v Osijeku kot.so ga uri Modni hiši in Prehrani imenovali, bo najsodobneje opremljen! saj bo imel pomične stopnice klimatsko napravo, • njegove izložbe pa ne bodo samo v pritličju, temveč se bodo neposredno vključevale v prodajo ker bodo nameščene med prodajnimi pulti. Zanimivost pri gradnji je tudi v tem. 'la so upoštevali nekatere gradbene izkušnje največje švedske blagovne hiše Allcns iz Stockholma. ki s posebnim sistemom perforiranih stojk v stenah trgovine omogočajo tudi do 20 inačic razvrstitve prodajnih polic. Tako bodo lahko v tej trgovini skoraj vsak dan prilagoje-valj prodajne police vrstam blaga in sezoni.
Obe trgovski organizaciji. tako Modna hiša kot Prehrana bosta v tem supermarketu v Osijeku zadržali svojo fiziognomijo prodaje združili pa bosta nekatere službe. Kupce v trgovini namreč ne bo imel vtisa, da kupuje pri dveh podjetjih, čeprav bosta obe prodajni enoti — Prehra-nina in Modne hiše — g°' spodarili vsaka zase.
Takšna nova oblika sodelovanja med dvema trgovskima podjetjema ’e prav gotovo zanimiva tako za potrošn-ka kot tudi za razvoj lokalne trgovine-Obenem pa je takšen Bf' stop dveh močnih podjetij-
ki za gradnjo supermarketa
nista naieli kreditov, te*1’' več ga gradita z lastnin’1 sredstvi, tudi porok za nje govo rentabilnost.
vi g
i* Sl






Ljubljanski tovarni baterij ZMAJ še nikoli ni šlo tako dobro, kot ji gre zdaj. K temu i® sicer pripomoglo tudi preko vseh pričakovanj povečano povpraševanje po tovrstnih Proizvodih, kar jim je naposled omogočilo prehod od sezonske na kontinuirano serijsko Proizvodnjo.
Letošnja proizvodnja je ob polletju za polovico prekosila lansko ob tem času, čeprav so zaposlovali samo za 4 °in več delavcev. Povprečna produktivnost v letošnjem Prvem polletju razen tega za 8,3 "in presega rezultate lanskega decembra, ki so bili Akordni v zgodovini podjetja. Po.vrhu pa so to dosegli še v skrajšanem delovnem tednu! ^°sledica tega je, da so se tudi povprečni zaslužki zvečali za tretjino, na 87.971 S-din Mesečno!
Razčiščevanje stališč
v uvodu bi veljalo pouda-iv
Pred uveljavitvijo gospodar-
Jjt da v razmerah zaprtega trga
(V
ve reforme ZMAJ praktično ni c 6‘ Pravega razvojnega kon-jP*9, saj je takrat veljalo mne-Ojda baterijska proizvodnja, v Lf razmerah ni perspektivna. . torma in sproščeno delovanje |i®a. Pa sta takšna stališča povila v celoti na laž.
H 2ačeio se je »razčiščevanje (iv *šč«, ki je tudi največje skep-V ® prepričalo, da ima novo n/^tvo prav, ko zagovarja pot t,.Predka namesto sprijaznjeva-La s počasnim stagniranjem nji-Ve delovne organizacije.
prime-pole-
[g navedemo nekaj dolgotrajne interne
d V prejšnjih letih so v Zmaju dj; Primer menili, da za svojo t ^izvodnjo potrebujejo pred-6ltl strokovnjake kemične stro-
ke, ko so se naposled vprašali, ali je to res, se je izkazalo, da se v njihovem podjetju močno prepletata kemična in mehanska tehnologija, za katero pa nimajo pravih strokovnjakov. Tako so se trem inženirjem kemije pridružili še trije Strojni inženirji.
Ali pa drugi primer: v tovarni Zmaj so se oklepali tradicionalnih dobaviteljev. Drugih, morda cenejših, sploh iskali niso. Ko pa so začeli opravljati Drve tržne raziskave, se je pokazalo, da jim inozemski dobavitelji lahko dobavijo cinkove čašice, ki pomenijo osnovni element njihove proizvodnje, kar za devet odstotkov ceneje, pa čeprav bi morali devize kupovati pri banki. Ko so te podatke pokazali celjski Cinkarni, ki je njihov glavni dobavitelj omenjenega polizdelka, je Cinkarna takoj pristala na znižanje cene, da. bi obdržala kupca!
Smolnat zlati vek
Vrženi dvomi v upravičenost investicijske nalož-Recept za dobro gospodarsko politiko je potovanje znanstvenega dela s proizvodno prakso ^ Na vsakih 8 proizvodnih delavcev en strokovni
delavec
J^daljevanje 5 L strani) tr,vnes se lahko merijo na sve-nem trgu pc kakovosti z Sg.^.So starejšimi konkurenti, J .^vozijo brez težav polovico j® proizvodnje.
h Ključ za zunanje tržišče in Is večji dohodek pa je poleg >'X?sti pocenitev proizvod-
Delavci se lahko še tako obračajo, da bi več Ustva-smola se jih drži kot klop.
s
E
i^?ega teka — od kuhe do kis n?.ga izdelka — ne morejo loJ^šiti sarrjo s pridnim deti j!' To ostaja naloga strokov-delavcem.
ksjC1?- Dušan Oražem rešuje \ liske neznanke že deveto ni-. skupno z drugimi strokov-$0 * delavci. Od začetkov, ko podirali, v skrivnosti tnela-smol z analizami tujih t^^antov, do danes, ko so * samostojno ustvarjalno %j' s° si z vztrajnim znanst-tei-T raziskovanjem podredili duie?loSijo melapana. Ne zgledi!,0
se
skušajo
iioih se več po tujih proizva-šjir-j .amnak se primerjajo z in jiji skušajo prehiteti.
niF'T AMINE PIŠEJO 'OR n vat OST Z VELIKO - ZAČETNICO
tje a strokovno izpopolnjevali tde varčujejo z denarjem, 'kgg Pripoveduje vodja sploš-|>W.Sektorja Marjan Bosta, di-i,,.irina^n Pravnik: »Enkrat na •' ^ jst dni imajo strokovnja-Vi%alZn,°sf izrabiti dan za
ni studii. Podjetje jim do Y5e stroške za obisk teh-5? dn knjižnice v Ljubljani ali d0 ,ee strokovne cH^de. Tu-a smo si ustvprjli razme-P°gato tehnično knjižni-
h ^8
m'pra Neposredne proizvajalce i teč .1° vsako leto strokovni a-le- kjer jih poleg stroke Hcu Dlošn° izobražujejo. Na v?akega tečaja opravijo SriQ , izpite za interno stro-kvalifikaciio. Od 238 de-tV Mbt °lik°r jih šteje kolek-; 1Ci)e ‘amina, so brez kvalifi-5vei. namo še transnortni de-1° Po Vsakih 8 delavcev ima-.?• S hye^>a inženirja ali tehnični	ahnrn kadrov in s šola-
E* si	strokovnjakov pa
fdovn.m v doslednem času za-ehiri ha vsake tri delavce in-l Ta^ ali tehnika.
la 2aDn<!i^nos do izobraževanja ‘°vanja strokovnih de-zrli v Melaminu kot Sh rr>or Se*:)’ umevna nujnost, rdeti ce*° vsak na novo v*** dcio,,— prestati stre-
hi 1 delavec
V lah11'
°ratopiju delajo 4 razi-
skovalne skupine. Vodja ene. izmed njih je mlad inženir kemije Borut Pavčič. Komaj z dveletno prakso se lahko postavlja." »V Melaminu se ne otepajo mladih strokovnjakov«, ugotavlja z zadovoljstvom. »Nasprotno, še več bi jih radi zaposlili. Taka skrb za zaposlovanje strokovnih delavcev sega v čas nastanka tovarne. Njen razvoj so začrtali tedaj inženirji in tehniki. Vedeli so, da bodo obvladali moderno proizvodnjo le z znanstvenim delom.«
»INŽENIRJEM SE SPLAČA MISLITI«
Med prvimi stavki, ki smo jih izmenjali na upravi, sta direktor in vodja splošnega sektorja pripovedovala v isti sapi o znanstvenem delu, proizvodnji, gospodarjenju, poslovni politiki in o nagrajevanju.
»Našim inženirjem se splača misliti kako bi izboljšali kakovost izdelkov in pocenili proizvodnjo«, sta ugotavljala.
Tako pa bi lahko opredelili neposredni interes za dobro opravljeno delo na vsakem delovnem mestu. V Melaminu velja za ves kolektiv enako merilo za končno vrednost točke — fakturirana realizacija. Prav zaradi tega ima v tem kolektivu prav vsako delo svojo vrednost. Zato si prizadevajo strokovni delavci čim bolj izpopolniti tehnologijo, ker s tem režejo kruh vsemu kolektivu. Zato sprašujejo proizvodVn delavci, kako teče prodaja, kam peljejo kamioni njihove v izdelke. Zato se tudi priglašajo v tečaje, da bi opravili kvalifikacijo, si izpopolnili tehnično znanje, si nabrali višje število točk po oceni delovnih mest in tudi zato obračajo papirje v belih rokavicah in pazijo na vsako malenkost, da bi dobili njihovi izdelki čim boljšo oceno glede kakovosti.
IN NAČRTI?
Za prihodnje leto načrtujejo v Melaminu za 300 tisoč kvadratnih metrov večjo proizvodnjo. Pri trenutni zmogljivosti je to največ, kar lahko iztisnejo iz strojnih naprav. Ne smemo pozabiti, da je predvideval prvotni projekt le S00 tisoč kvadratnih metrov melapan plošč. Njihova želja pa je, da bi se razvili v srednje veliko tovarno. Za tak skok pa so kajpak spet odvisni od kredita. Odplačali bi ga lahko v dveh letih. Kdo ve, kako bodo kreditniki ravnali to pot.
I. VRHOVCAK
Ugodnejši nabavni pogoji pa za Zmaj veliko pomenijo. Vrednost materiala v enoti proizvoda namreč dosega polovico lastne cene.
»ZAKAJ NE BI SAMI?*
Se nekaj: če ne bi v Zmaju dosledno nagrajevali po delu, ki med drugim zajema tudi stimulacijo v višini 4 do 33% prihranka na znižanju stroškov, o vsem tem nihče najbrže ne bi toliko razmišljal, kot pa zdaj razmišljajo vsi. Nič čudnega torej,, če so letos ob polletju imeij v skladih kar 28 % več sredstev kot lani ob tem času. Hkrati se je tudi v praksi uveljavila trditev', da naložbe v delovnega človeka prav tako pomenijo produktiven kapital. Razen vsega drugega namreč ugotavljajo tudi to, da se je v letu dni udeležba živega dela v enoti proizvoda zmanjšala od 23,3 na 20,8 %.
Vse to je, kot rečeno, tudi največje skeptike prepričalo, da se Zmaj lahko postavi na noge tudi z lastnimi močmi. Zdaj se trudijo, da bi to tudi storili. Pot do rekonstrukcije se je dokončno odprla .. . Ob zastareli tehnologiji namreč kaj dolgo ne bi več mogli kljubovati konkurenci, čeprav trenutno doživljajo razcvet, čeprav bi vsaj polovico proizvodnje takoj lahko izvozili v Italijo, ki se najbolj zanima za njihove izdelke.
Samo nekaj le še ni bilo čisto jasno: kje naj bi dobil; sredstva za rekonstrukcijo ...
SEDEM VARIANT.'
REKONSTRUKCIJE
.	Offifl
To je bilo vprašanje, ki je na trenutke pretehtalo moč vseh
argumentov, ki so tako ali drugače govorili v prid katere koli izmed sedmih predlaganih variant rekonstrukcije. Kakor so se končno dogovorili za tisto možnost, ki v njihovo podjetje po najkrajši poti prinaša najsodobnejšo tehnologijo z visoko mehanizacijo in delno tudi avtomatizacijo proizvodnje, tako so »izvrtali« tudi denar.
»Ge veš, kaj hočeš, če imaš jasen koncept, potem tudi v današnjih časih prideš do sredstev,« pravi direktor tovarne Zmaj Karol Primožič. »Ze lani smo vsa lastna sredstva' porabili za nakup šestih novih strojev, medtem ko moramo letos ustvariti pogoje za montažo nove strojne opreme. Urediti pa moramo tudi prostore, rešiti problem razsvetljave,’ ogrevanja in zračenja na način, kot ga zahtevajo najnovejši predpisi o varstvu pri delu. Ta . dela so že v teku in se proizvodnja začasno odvija v zasilnih prostorih, po hodnikih in drugod, kajti kupce moramo zadovoljiti. No, iz lastnih sredstev smo za vse to doslej investirali 180 milijonov S-dinaricv.
Za kompletno, modernizacijo naše tovarne po potrjenem programu pa bi potrebovali še 340 milijonov. Ker so dobavni roki ža opremo precej dolgi, smo se odločili, da bi najeli kredit. S potrebnimi kreditnimi sredstvi so nam priskočila na pomoč nekatera ljubljanska podjetja, tako da je pogodba za" nakup prvega dela preostale opreme že sklenjena. Drugo opremo pa bomo, tako vsaj računamo, dobili na devizni kredit,« je zaključil tovariš Primožič.
Če se bodo računice srečno iztekle, bj Zmaj že ob letu lahko povečal proizvodnjo posameznih vrst baterij tudi za 70 % in s tem'laže zadostil vedno močnejšemu povpraševanju na domačem in tujem trgu. Nova tehnologija pa bo vplivala tudi na kvaliteto njihovih proizvodov. Ne v ceni, ampak v kvaliteti; v tem, koliko posamezni proizvod nrvkašn mednarodno dogovorjene -standarde, se,namreč danda-meti svetovnim) proizvajalci te stroke.
-mG
M
NOVA PRAŽARNA V KOLINSKI
Fred nedavnim je v ljubljanski Tovarni hranil Kolinska začela obratovati nova pražarna za kavo. V pražarni lahko sedaj spražijo kar 960 kg kave na uro ali 3.600 ton letno, če pražarna obratuje ves čas v dveh izmenah.
In kakšne so pravzaprav prednosti nove pražarne v Kolinski?
Predvsem je skrajšan čas praženja, saj zdaj znaša le 13 minut. Novi stroji tudi omogočajo enakomerno globinsko praženje, razen tega pa naprave poskrbijo za izločanje vseh tujkov, kot so, denimo kamenčki, drobci zemlje, manjši kovinski predmeti in podobno.
Hkrati sta v novi pražarni kave V Kolinski začela obratovati še dva nova stroja, "in sicer stroj za pakiranje kave ter stroj za pakiranje kavovin in zdroba. Vse nove naprave v pražarni nedvomno omogočajo zaposlenim v tem obratu hitrejši tempo dela, predvsem pa boljše in hitrejše izkoriščanje zmogljivosti.
Vrednost omenjenih investicij, ki za kolektiv' ljubljanske tovarne hranil Kolin-kc nomenijo v moderbMiiji njihove proizvodnje veliko pridobitev, znaša 290 milijonov starih dinarjev, ki jih je kolektiv sam prigospodariL Na sliki: de! naprkv ‘ia praženje kave.	2.
Ob 28. avgustu — prazniku občine Sežana čestitajo vsem občanom:
KOMITE ZKS — OBČINSKA
OBČINSKI SINDIKALNI SVET SEŽANA — SKUPŠČINA OBČINE — OBČINSKI KONFERENCA SZDL — OBČINSKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV — OBČINSKI KOMITE ZVEZE MLADINE SLOVENIJE — OBČINSKI ODBOR RK

SjMA pot ljubljanskega »zmaja*<
Kdo bi, če ne sami?

IBS!
% f-vfv
Veletrgovina
Ljubljana, Bežigrad 6
vas vabi, da izberete iz sortiranih zalog:
Usnje, tesnila, potrebščine za sedlarje, čevljarje, tapetnike, gumijeve cevi, gumo v ploščah in palicah, gumijeve profile, klinasta in pogonska jermena, transportne trakove, pnevmatiko in ostale gumijeve izdelke, tehnični tekstil, klobučevino, juto, vrvarske izdelke, polirne diske, dekorativne tkanine in vrvice, zaščitne obleke, predpasnike, pokrivala, čelade, maske, očala, rokavice, obuvala, ščitnike, plastične mase za predelavo, juvidur, vinil, vinaz, ultra pas, stragulo, plastične ena s e, gumo in usnje, barve in lake, usnjeno, tekstilno, plastično in kovinsko galanterijo, pisalne, računske, frankirne, knjigovodske, razmnoževalne in vtisne stroje ter teleprinterje, »premo za gostinstvo, pekar-niško opremo in opremo za mlinsko industrijo.
EIBBBBBHHBSSBSirBSBBBIBSBBBBBBfBSBBBBBaBBBBBBBBBBIBBBBBmBBIBBflBBBBBBBIflBBHB-BISBBfflHflBBBSBSS
O
ča
53
m
a
m
a
B
9
53
m
n
s
n
0
a
m
u
S
0
e
E3
B
S
g
H
B
13
m
B
$3
B
O
n
fS
p
B
IM
B
E3
E
BI
F3
13
P
n
E
P
B
Kozerija
F
. redsednik izvršnega odbora naše sindikalne podružnice mi je kot članu tega odbora naročil, naj za prihodnjo sejo pripravim poročilo c vplivu gospodarske reforme na gospodarjenje v našem delovnem kolektivu. Dejal je:
»Doslej smo delovali dokaj neorganizirano in kampanjsko in to se nam je maščevalo. Sindikat nima tolikne družbene veljave, kot bi jo moral imeti. Lotiti se moramo problemov načrtno. Proučiti vsakega posebej in sestaviti plan dela. Začeli bomo z gospodarjenjem.«
Sel sem v upravo, zbral podatke in na prihodnji seji poročal:
»Po začetnih težavah, ki jih je povzročila reforma, in potem, ko smo izkoristili vse naše notranje rezerve, se že kažejo prvi spodbudni uspehi.
. Proizvodni in finančni plan presegamo, delovna storilnost raste, osebni dohodki se povečujejo hitreje kot življenjski, stroški, skladišče gotovih pro-
izvodov je skoraj prazno.*
Vsako svojo trditev sem podkrepil s številkami.
»In perspektiva?« je vprašal predsednik.
»Direktor mi je zagotovil,« sem odločno dejal, »da naš napredek ni začasen pojav; dokler bodo naši izdelki tako kakovostni, jih bodo ljudje kupovali, mi pa proizvajali.«
Potem smo naredili delovni načrt. Sklenili smo, da bomo v prihodnjih mesecih proučili naslednja vprašanja:
delavcev izven tovarne.
Razen tega smo se dogovorili, da bomo organizirali seminar, na katerega bi povabili zastopnike sindikalnih organizacij iz konkurenčnih tovarn in jim razložili, kako je tudi v razmerah, ki jih je ustvarila reforma, moč dobro gospodariti.
Predsednik je dejal:
»Naša družbena dolžnost je, da s svojimi izkušnjami pomagamo drugim.«
In smo začeli delati.
ko uvozno podjetje uvozilo velike količine takšnih izdelkov, kot jih proizvajamo mi, jih začelo prodajati po nižji ceni in nam zaprlo tržišče. Delavski svet je zasedal vse dneve, protestiral, pa nič ni pomagalo, znižal cene našim izdelkom,, kolikor je največ mogel, pa se naše cene še vedno niso mogle kosati s cenami uvoženega blaga, iskal je še preostale skrite notranje rezerve, pa jih ni našel.
Zdaj imamo skladišča polna in dobivamo 80 % osebnih
NAČRTNO DELO
— kolikšen je vpliv gospodarskih uspehov na dejavnost samoupravnih organov.
—	kako večja proizvodnja spodbuja samoupravno zavest delavcev,
—	kakšno je razpoloženje proizvajalcev v pogojih nenehne rasti življenjske ravni, in
—	kolikšen je vpliv urejenih razmer v delovni organizaciji na družbeno dejavnost
V naslednjih dveh mesecih smo temeljito obdelali temo o vplivu gospodarskih uspehov na dejavnost samoupravnih organov in vse gradivo, ki smo ga zbrali, poslali delavskemu svetu z željo, da ga prouči in naše ugotovitve uporabi pri svojem delu. /
Delavski svet pa tega ni storil.
Ne zato, ker ni hotel. Mogel ni. Kajti tistega dne, ko smo mu gradivo poslali, je ne-
dohodkov.
Izvršni odbor sindikalne podružnice pa se ni odrekel svoji želji po načrtnem delovanju. Sklenili smo, da bomo v prihodnjih mesecih proučili naslednja vprašanja:
—	kolikšen je vpliv gospodarskih (nejuspehov na dejavnost samoupravnih organov,
—	kako vpliva ZNI2EVA-
JANEZ VOLJČ
NJE proizvodnje na samoupravno zavest delavcev,
—	kakšno je razpoloženje proizvajalcev v pogojih ZNIŽEVANJA življenjske ravni in
—	kolikšen je vpliv NEUREJENIH razmer v delovni organizaciji na družbeno dejavnost naših delavcev izven tovarne.
Seminarju
rekli.
pa smo se
od-
SBaBSBSBiaBBS81BBBi:3ieBBBBB8ieBBBEBBBBBBBBBS5BB.BBBBBBiBBBBSHH8flHHaBaaiB0SiBBBBa!B@BHB»BBBBSBBBBSBBH0aHBBBBBBBBBBBBBBBBBl
Pineta, mala Slovenija — Pineta, mala Slovenija — Pineta, mala Slovenija
Na Pineti pri Novigradu v Istri letuje tudi 150 avstrijskih otrok, ki se poleg prav toliko gorenjskih otrok počutijo odlično © Zakaj so morali izpopolniti prosta mesta z avstrijskimi otroki? © Letovanje
otrok še zmeraj ni za vsak žep!

Na Pineti pri Novem gradu je poleg osmih počitniških domov slovenskih delovnih kolektivov tudi otroško letovišče petih gorenjskih občin, to je Kranja, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škofje Loke.
Letovišče je podobno tistemu na Debelem rtiču.
To se pravi, da tudi na Pineti letujejo otroci šibkega zdravja in so pod stalno zdravniško kontrolo. P.od zdravniško kontrolo pa so tudi drugi otroci. Tudi tisti, ki so zdravi.
LE 150 GORENJSKIH OTROK
Ondan, navsezgodaj zjutraj, malih glavic ni bilo videti nikjer.
Le kje so?
»Pri zajtrku,« je nekdo pojasnil.
Velika jedilnica otroškega letovišča na Pineti je res bila prepolna.
Zajtrk je odlično teknil. . In kaj ne bi, ko pa je bil tako dober. Kruh, maslo, marmelada, kakao, mleko, kava, keksi, vsega je bilo videti na mizi. Drobni prsti so segali po teh dobrotah ... Toda brez besed. Kajti pri jedi je treba biti tiho ...
Medtem sem poiskal upravnika otroškega letovišča.
To je Alojz Bizjak, ki smo £>i našim bralcem pravzaprav predstavili že v prejšnji števil-
ki DE. Pod njegovo okrilje namreč sodijo na letovanju tudi gorenjski otroci.
A kljub temu, da sem ga zmotil pri zajtrku, je bil takoj na voljo za pomenek. Pridružil pa se nama je še Ivan Škoflek.
»On skrbi za povezavo med našimi in avstrijskimi otroki«, ga je na hitro predstavil upravnik. »Sicer pa je tovariš Škoflek profesor defektolog in ravnatelj dekliškega vzgajališča v Višnji. gori. Vsake počitnice mi pride pomagat...«
Še nismo dobro sedli za mizo v upravnikovi pisarni, je že zgovorni tovariš Bizjak nadaljeval:
»Letos nismo mogli otroškega letovišča napolniti zgolj z domačimi otroki. Na letovanje smo povabili tudi avstrijske. Stoštirideset jih je prišlo in dvanajst vzgojiteljev. Gorenjskih otrok pa je le stopetdeset, medtem ko jih je bilo prejšnje leta tudi po tristo in več.
Še lani je socialno zavarovanje poslalo na letovanje sem na Pineto tisoč dvesto otrok iz vse Gorenjske, letos pa vse poletje samo osemsto otrok v izmene po enaindvajset dni. Kot vidite, dnevna oskrba 2600 S-din, zdaj ko morajo starši odšteti ta denar, le še ni dostopna za vsak žep...«
»Zakaj pa cene ne znižate, saj kot je znano, odrasli prav tu na Pineti letujejo ceneje?«
»Seveda letujejo ceneje, toda oni ne potrebujejo vzgojiteljev, medicinskih sester in zdravnikov ... Pa, da ne boste spet mislili, da vzgojitelji in zdravstveno osebje tako veliko stane. Le po tisoč starih dinariev dobijo na dan za kar precej naporno delo.«
'Seveda bi se dalo o tem, zakaj otroško letovišče na Pineti ni zasedeno le z domačimi otroki, to z otroki naših delavcev, še precej napisati. Toda naš namen je zdaj drugačen, predvsem pa ne ta, da bi v tem pravzaprav skromnem zapisu reševali probleme socialnega zavarovanja in razglabljali o tem, zakaj ne more več pošiljati otrok na letovanje.
OBELISK, VISOK NEKAJ METROV
Nekateri otroci pa so letovanja in rekreacije ob morju nujno potrebni.
To sem se lahko prepričal.
Kajti pod »taktirko« medicinske sestre je na travniku pred domom začelo z razgibalnimi vajami nekaj deset dečkov in deklic. To počenjajo zavoljo začetkov rahitisa pri nekaterih, pri drugih zaradi slabe drže in še raznih drugih podobnih telesnih hib.
Vsak dan po eno uro traja tovrstna terapija, od pol devete do pol desete ure dopoldne.
Tedaj ko otroci takoj po zajtrku še ne smejo na sonce in v vodo, je življenje v otroškem letovišču zelo razgibano. Tiste, ki ta čas še posebej telovadijo iz zdravstvenih razlogov, smo že omenili.
»Otroci se za dobro urico po zajtrku zberejo v raznih interesnih skupinah,« pripoveduje Ivan Škoflek. »Kar tu na prostem.«
Z njim in z upravnikom smo se sr "-hodili od - toe do skupine. Najmlajši se zbirajo v

m
13. MEDNARODNI
vinski
sejem
LJUBLJANA
1.—10.9.1967
25 % popust na železnici
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA
/V^A^y'7^AAAAAAAy'y^^y^AA/^AAAAAAy^AAAAAA/'/V^AAAAAAAAAAAAAAAAAAA^V //	/ / AAAA/VWNAAA/W//n/WVW'
Na skrajnem koncu Finete, kjer imajo otroci svojo ruRMU .. raste mogočen obelisk, skupno delo mladih kiparjev, ki letuj6' otroškem letovišču
skupini, kjer si sami ali pa jim vzgojiteljica pripoveduje pravljice. Malo starejši so že radioamaterji. Mnogo pa jih je, ki se družijo še v dramski, pevski, šahovski, biološki in likovni skupini.
Prav pri delu likovne skupine smo se najdlje zadržan.
Kajti številna kiparska dela, isklesana v belem istrskem kamnu, razstavljena na polotoku na koncu Pineti, ''zbujajo največ pozornosti.
Temu pravijo kar OTROŠKA FORMA VIV A, kot tisti v Seči pri Portorožu ali oni v Kostanjevici na Krki na Dolenjskem.
Sredi vseh teh kipov in najrazličnejših likovnih figur, pa bo zrasel nekaj metrov visok obelisk, skupno delo vseh mladih, kiparjev, ki bodo letošnje poletje preživeli počitnice na morju. V posamezne kamne, vgrajene v obelisk, so vklesani najrazličnejši prizori iz naše narodnoosvobodilne borbe.
»Mlade likovne umetnike vodi f kademski slikar profesor Milan Batista iz Kranja,« komentira Ivan Škoflek. »In kot ste se sami lahko prepričali, je njegovo mentorstvo več kot uspešno. Otroci klešejo in klešejo, pa slikajo in slikajo že kot pravi kiparji in slikarji. Pa kako navdušeni so nad lastnimi izdelki. Marsikdo ga odnese domov za spomin. Večina teh kamnov, na katerih otroci upodabljajo nove in nove prizore iz narodnoosvobodilne borbe, pa potem vgradimo v obelisk ...«
In kaj se ve, če ni že med temi otroci tudi kakšen prayi bodoči kipar ali slikar, ki se. je naučil likovne abecede prav tu na Pineti.
Z AVSTRIJCI SE DOBRO RAZUMEJO
Otroci, po večini doma iz Gorenjske, se odlično razumejo z avstrijskimi sovrstniki.
Marsikateri je prvič »ponu-cal«. svojo nemščino, ki se je je naučil v šol!.
»Najbolj pa se naši in avstrijski otroci sporazumejo na spoznavalnih večerih, ki jih skoraj vsak večer prirejajo ta-
ko naše kot avstrijske Intel.0 skupine otrok«, pripoji upravnik Alojz Bizjak. j veselje jih je gledati m sati, kako nastopajo. Tudi . litetne so te prireditve, organizirane pOd strok0',,,
vodstvom naših vzgoji16? Kadar pa nimamo na proS1 J sbSznavainega večera, cti° zavrtimo poučne; m zabav'0 me, predvsem risanke, , ; odrast, iz sosednjih dom0' pridejo pogledat. Tako Jet,; avditorij, ki ga imamo spet kar na prostem poln ...«	■	*
Mala Marjanca z Jes«0 prav tedaj, ko smo zakb ,
ogled, iska.a medicinsko p Udarila se 'e v prst n® Obvez.., U ga je bilo treba-»Te zelo boli?«
»O, ne!«	v .ji
»Kako pa se kaj poč11 na morju?«	(i1
»Odlično! Nič preveč ne bom šla domov...« . « In tako dalje. Podobm0 govorčkov je bilo'še veli*'t,il Otroci tu pozabljajo na " »skrbi«.	0ti
Le na mamo se kdo s" „ i' Včasih koga za hip prem3® motožje.	V,
Toda vzgojitelji in v ^ otroškega letovišča že P jo, da otrokom ni dolgča®h sH Otroci namreč tudi sa goti1'. bi jo za red in čistočo v t. kjer spijo. Postelje si A stiljajo. Pa kako lepo. Se bolj vzorni vojaški kasa 0^'. vidiš na posteljah tak0 p -robov. Prav tekmujejo n■ .j \ boj, kdo bo lepše nar® steljo, kdo bo bolj čis ' ti1 veda za najboljše sled"	,!
nagrade.	.. c*1'
Le delček iz življenj ,e , na Pineti pri Novem8ra M P-Zanimivih reči pa mlajših letoviščarjih .z',n F,-
iiLidjam ictuviauaij*” . j-
liko, da bi o njih

še in še. Pa naj bo za
V0lj-	boSVtoj
»Tovariš, ali nam 0is3,; stali časopis, ko boste - pito nas,« me je ob slov®? ii<S t, fantek iz Kranja. »Z® p bili tudi v časopisu. P < je tako dobro zdelo • ■' yjt MILAN 2lV^