Cena posamezni številki Din 1*50 X8li. leto. V Ljubljani, dne 1. februarja 1931. „NAŠ GLAS“ Izide vsakega prvega, desetega is dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto öin 40*—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta IHa 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. sBss Oglasi po cenika. = NAS GLAS Uredništvo! Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev. S. R.: Anomalije« Z velikim zanimanjem sem preči« tal v 2. številki »Našega Glasu« članek »Ureditev prejemkov z znižanjem plač«. Pirav je, da tudi naše glasilo razpravlja o obči gospodarski krizi, pomaga odkirivati njene vzroke im po« skuša iskati leka tem neznosnim go« spodarskim razmeram.* Zelo zanimiva je konstatacija du« najskega uradniškega lista, da pride danes na Dunaju na posameznega tir« govca detajlista povprečno 23 konzu« mentov. Zanimiva bi bila taka stati« stika pri nas, posebno v Ljubljani. Tu« di pri nas v Sloveniji, posebno še v Ljubljani, so po vojni rasle trgovine kakor gobe po dežju. In še danes se pojavi tu vsak dan kaka1 nova trgovi« na, bodisi v novi hiši, bodisi v stari, ko se je stanovanje preuredilo v lokal. Dvomim, da bi statistika 'v tem poglle« du izpadla kaj drugače kot na Dunaju. Le da je pri nas položaj še slabši, ker nimamo več zaščite najemnikov, in se zahtevajo kakor za stanovanja, tako tudi za lokate, hudo pretirane cene; trgovec pri nas ima torej dvakrat več vzroka, da zvišuje cene, kakor trgovec na Dunaju. V tem oziru je zopet zelo infor« mati ven članek »Jugoslov. tekstilnega vestnika« v Zagrebu, ki govori sicer o Zagrebu in Beogradu, kar pa velja pri« bližno tudi za Ljubljano. Člankar kon« LStatira, kako se hišni posestniki krče« vito drže diktiranih visokih, najemnin iz časa inflacije, ne glede na vladajočo bedo in da konkurirajo cene stanovanj S cenami v srcu Londona. Toda kak« šne so plače V Londonu v primeri z našimi! Isto razmerje, pravi člankar, je pri lokalih. Potem pa izračunajmo, ko« liko morajo pribiti trgovci na cene, samo da krijejo najemnino za lokale. Pri tem se londonski promet niti blizu ne more primerjati z našim. Hišni po« sestnik vrh tega prav nič ne riskira kajti v slučaju trgovčevega konkurza uživa terjatev za najemnino prvenstvo, dočim se morajo dobavitelji zadovo« ijiti z minimalno kvoto, često z ničilo. K tem pribitkom na cene pride še trgovčev dobiček. Ta ne sme biti manj« ši: kakor je bil pred vojno, ampak več« ji, da krije življenjske potrebe trgov« čeve, ki prav nič ne zaostajajo za nek« danjimi v starih dobrih časih. Na ta način je torej stvar piri nas še mnogo težavnejša kot na Dunaju, pribitek na cene v trgovinah mora biti razmeroma višji kot je tam. Čisto podobno je pri obrtnikih. Tudi njih število je gotovo narastlo, plačujejo drago lokale ter stavijo po večini na življenje zahteve kakor nek« daj. Zato se tudi njihove tarife drže le v redkih primerih zlate paritete pred« vojnih, večinoma jo več ali manj pre« segajo. i Kako je pa na drugi strani s fiks« nimi nameščenci? Tu tiči tista velika krivica v današnji družbi, da se mora pretežna večina njih zadovoljiti! s pla« čarni, ki niti približno ne dosegajo zla« te paritete predvojnih plač. Saj bi mo« rali imeti nameščenci, predvsem dr« žavni, ki s«, v najslabšem položaju, vsaj za 100 in več odstotkov višje plä« če, če naj 'bi odgovarjale predvojnim, tri vendar mora nameščenec danes z manjšo plačo plačevati vse draže: ži« vila (n. pr. govedina, pred vojno kg Po 80 h, k zlati valuti 48 krat več = ^■60 Din, v resnici pa okroglo po 20 ‘Lin, torej 100 krat več. In tako je pri * Op. ured.: Drugi del tega-ve« ezanimivega članka, katerega smo mo« ra i danes, žal, izpustiti zaradi pr etos« Prostora, objavimo v prihodnji vseh živilih), vseh vrst o b 1 e k o (n. pr. dobri čevlji, pred vojno par 10 do 12 K, v zlati valuti 48 krat več ™ 120 do 144 (Din, v resnici pa 250 Din, tudi 100 krat več in tako dalje pri vseh vrstah oblačil), slednjič stanova« n j a. Pred vojno je nameščenec dajal za najemnino kvečjemu Va svoje plače, danes mora dati Va ali celo po« lovico. Pred vojno je stalo trisobno komfortno, solidno stanovanje okrog 60 K. V zlati valuti bi to bilo, pomno« ženo z 48 = 720 Din. Toda hišni po« sestnik zahteva (v stari hiši!) 1200 do 1600 Din, torej 80 do 100 krat več! Tu se odlikuje tudi mestna občina ljub« Ijanska, ki je pa druge v pohvalo ne posnemajo. Ali je treba kaj komentarja k ti strašni sliki o današnjem življenju fiksnega nameščenca, ki že pred vojno ni bilo sijajno, vendar kolikor toliko zadovoljivo. Ta slika je tem strašnejša, čim številnejša je tro-dbina. K tragiki nameščencev pa se pri« družuje še druga: tragika našega po« Ijedelca. Koliko se trudi vse leto z ob« delovanjem svojih polj in vinogradov, pa ne ve, ali bo sploh kaj fžel, ali ne 'bo prišla nenadoma ujma in mu uničila ves pridelek. Če pričaka žetev, pa do« živi veliko razočaranje: njegovi pro« dukti imajo sramotno ceno, ki mu po« gosto niti dela ne poplača. In vendar nima konzument nič od tega, ker kme« tovalčevih produktov ne more dobiti iz njegovih rok, ampak potom vmesne trgovine, ki pa ni udarjena s tako tra« giko, ki dvigne ceno za 100, 200, 300%. Naj omenim kot primer le grozdje, ki se je prodajalo v jeseni na ljubljan« skem trgu povprečno po 10 Din kg, cena pri producentu pa mu je bila na našem jugu 1 Din, kvečjemu 2 Din! Če kupi nadalje gostilničar liter vina pri vinogradniku po 5 Din, ni ta takore« koč nič zaslužil; gostilničar pa bo pro« dajal vino z majhnim trudom brez vsa« kega rizika po 20 Din in več. Seveda, gostiln je več, popije se pa menda veled krize nekaj manj, dobiček pa mora le ostati na isti višini. Kaj je posledica teh anomalij? Vse legije nameščencev s stalnimi me« sečnimi, plačami in ogromne množice producentov nimajo več prejšnje kup« ne moči. Zato trgovina in obrt nimata tako velikega prometa. Pa bi ga lahko imeli ob manjšem, toda pogostejšem zaslužku in bi ne trpeli nič škode. —-Dve poti sta torej iz zagate: znižanje cen kmetijskih, industrijskih in obrt« nik proizvodov ali pa bo treba fiksnim nameščencem zvišati plače. Dosedanji nenormalni družabni sistem ne more postati norma, je nevzdržen, mora pri« vesti prej ali slej do gospodarskega poloma, če se nesorazmerje ne bo iz« ravnalo mirnim potom. Če je treba prinašati na oltar do« movine žrtve — in te so potrebne — prinašajmo jih vsi, bodimo patirijotje vsi v dejanju, z žrtvami. Z besedami je rodoljub lahko vsakdo. Vsi hočemo v svoji lepi domovini gledati svojo zlato mater, ki ljubi vse svoje otroke z enako ljubeznijo in noče nobenemu biti mačeha. Da omenim še nekaj. Pridobitni krogi tožijo nad neznosnimi davki. To« da najbolj obremenjen je z njimi pri nas fiksni nameščenec. Ta ima celotno plačo točno izkazano na papirju, dav« čni upravi na vpogled, je ne more s fik« tivno bilanco prav nič prikriti ter se mu vnaprej odtegnejo določeni pro« centi. Nepobitno je dejstvo, da plača marsikateri pridobitnik mnogo manj davka kot fiksni nameščenec, pred« vsem državni uradnik, čeprav se njuni življenski pogoji nikakor ne dajo pri« merjati. Tudi to je trda anomalija! Kam vede vse to? Stalni namešče« nec se pogreza v dolgove, ki obsegajo po izvršenih, pa še zelo nepopolnih sta« tiistikah, že naravnost horendne vsote. Tudi to da misliti. Kdo bo plačeval te dolgove? Ali jih bo zmogel namešče« nec, če leze brez lastne krivde vedno globlje vanje? Izmed vseh stalnih uslužbencev so v najtežjem položaju državni name« ščenei, ker imajo med njimi večina sorazmerno najslabše plače. Saj ima državni uradnik, če odračunamo vse odbitke v obliki davkov in d'rugih da« jatev, prav za prav le H plač na leto, med tem ko jih imajo drugi maneščen« ci večinoma 13; poleg tega ti po večini ne plačujejo sami davkov, ali pa imajo take plače, da jih lahko brez težave odštejejo. Od državnega uradnika se po vsej pravici zahteva, da vrši vestno svojo službo in da poteg tega v službi in iz« ven nje deluje po intencijah Nj. Vel. kralja in njegove vlade. Ta njegova dolžnost mu je sveta in jo tudi rad vrši. Toda tisti, ki vodijo o u radništvu račune, naj pomislijo, da je državno nameščenstvo tisti stan, ki živi že nad poldrugi decenij naravnost mučeniško življenje, da je to edini stan, ki ves ta čas ni imel prilike, da bi izirabil kako konjunkturo, ko so jo vsi drugi že imeli in jo temeljito izkoristili, da je bil vkljub temu ves ta čas steber in opoira države, da pa njegove moči pe« šajo in omagujejo pod pretežkim kri« žem, ki mu je naložen, in da baš zato, ker hoče steber države ostati, kliče, da se mu pretežka peza nekoliko olajša. Banove besede drž. uslužbenstvu. V začetku januarja je ban dravske banovine, g. dr. Drago Marušič služ« beno obiskal vse večje kraje na naši severni meji. Dne 10. januarja je v iMa1 r i b o r u na pozdrav odposlanstva mariborskih državnih nameščencev odgovoril ta« kode: ; »Gotovo je, da je predvsem urad« ništvo poklicano, da izvede one velike ideje, za katere je Nj. Vel. bralj po« ložil' temelj v svojem zgodovinskem manifestu z dne 6. januarja 1929. Na drugi strani je tudi gotovo, da pripade ta naloga zlasti slovenskemu uradni« štvu, ki je vedno veljalo kot vestno in požrtvovalno. Poudariti moram, da ni potrebno samo biti zvest uradnik, am« pak tudi pravi Ju gostove n, ki točno ve, da je v ideji Nj. Vel. kralja rešitev Jugoslavije, Pirepričan sem, da se bo s pravim delom za narod lahko dosegla ona velika bodočnost naše države, ka« tero ji je usoda namenila. Čeprav ima« te pri svojem delovanju gotove ovire in težkoče, morate vendar pomisliti, da naši predniki v mnogo resnejših ča« sih niso oklevali niti popustili, samo da so ustvarili Jugoslavijo. Danes gre za to, da s svojim delom dosežemo, da bodo naši predniki na nas lahko po« nosni in da bodo vedeli, da so svojo dediščino položili v dobre roke. Vaša naloga je, da v pomirljivem duhu in strogo objektivno sodite in delate vsak v svojem področju. Na ta način bo tudi za dravsko banovino in za vso našo državo prišla boljša bodočnost.« V Ptuju je dne 11. pr. m. ogo« vorili g. ban uradništvo, ki is;e mu je prišlo predstavit, med drugim s temi besedami: »Danes v sedanji vele važni dobi je naša sveta dolžnost, da z ,vsemi svo« jimi silami delamo za konsolidacijo našega državnega doma. To nam na« laga 'tudi odgovornost do naših potom« cev, ki jim moramo zapustiti dobro urejen dom. To dolžnost ima predvsem uradništvo, zlasti slovensko uradni« štvo, ki je na posebno dobrem glasu. Pozivam vas, da delate preko svojih dolžnosti, ker veliki čas, kakršen je današnji, zahteva tudi velikega dela. Pozivam vas, da položite v svoje delo tudi srce. Uradništvo, ki se zaveda svoje dolžnosti, danes ne sme delati tako kakor prej, nekako* šablonsko. Žrtvovati mora vse svoje duševne in telesne zmožnosti, da doprinese v pra« vilnem razumevanju' visoke ideje Nj. Vel. kralja svoj delež h konsolidaciji države. Naš kralj je naš edini pravi pot, ki vodi h gospodarskemu, kultur« nemu in duševnemu napredku naše ljubljene Jugoslavije.« Pred 'občinskim svetom v u r« ski Soboti je pa g. ban dne 12. ja« nuarja pojasnil pomen in\vzrok svo« jega obiska naše severne meje z dalj« šim govorom, iz katerega posnamemo samo to«le: »Dva razloga sta me dovedla do tega, da sem prišel! med vas. Prvi je bila želja, da spoznam potrebe in tež« nje Prekmurja, naše Slovenske krajine, da stopim v stik z narodom, ki ga je usoda skozi stoletja ločila od matice, ki je bil ločen od svojih bratov z (državnimi mejami in ki ima zaradi tega gotove težkoče, ki jih je treba odstra« niti, da omogočimo skupno bratsko življenje. Na drugi strani je bila moja želja, da predvsem pokažem znake bratske ljubezni ne samo Murski Soboti kot kulturnemu jn gospodarskemu sredi« šču naše Slovenske krajine, ampak vse» mu Prekmurju, da pokažem znake lju» bežni in simpatije, ki so si jih prek« murski prebivalci pridobili kot naši najmilejši bratje. Znano mi je, da je bil položaj v Prekmurju tak, da moramo postaviti v Prekmurje najboljše uradnike. Ti uradniki se morajo zavedati, da imajo specijelne dolžnosti, da moralmo prido» biti Prekmurje ne samo v gospodar« skem oziru, ampak tudi njegova srca. Ti uradniki se morajo zavedati ne sa» mo svojih dolžnosti, ampak morajo tudi s srci sodelovati pri povzdigi Prekmurja. Tolmačiti morajo ljubezen in ‘simpatije, ki jo goji vsa dravska ba« novina do našega Prekmurja. Pirej, v strankarskih časih, je tudi najboljša ideja, kadar je morala iti skozi neštete politične in strankarske kanale, lahko postala umazana. Sedaj, ko je Nj. Vel. kralj postavil geslo: kralj im narod, imate priliko, da nepo« sredno iznesete svoje želje in da so« delujete pri upravi in za napredek na« še domovine. Danes, ko hvala Bogu ni več strankarstva, se mora to geslo Nj. Vel. kralja pokazati pri vsem udej« stvovanju. Vi se morate danes zavedati zlasti tega, da smo svobodni ljudje in da da« nes ni več tujcev, ki bi jim bili pod« lož ni. Ako se je nekoč delilo naše pre« bivalstvo v dva tabora, v hlapce in suž« nje ter v gospodujoči del naroda, da« nes lahko rečemo, da smo sedaj gospo« dar ji na svojih svobodnih tleh. Ta duh samozavesti, duh ponosa in duh svo« bode nas mora voditi pri našem delo« vanju, potem bomo lahko prepričani, da je bilo naše delovanje v resnici v duhu kraljevega manifesta.« Ohlačilnica za Slovenijo Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-n o fakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije. Dva obraza. Iz ^Učiteljskega Tovariša« objav* ljamo ta načelni članek, ker izvajanja v njem ne veljajo samo za učiteljstvo, temveč več ali manj za nas vse. Gla* si se: »Nad vsak dvom je, da preživlja poleg ročnega delavca tudi intelektu* alni delavec res težko fazo svojega duševnega jaza. Neposredno je isto povzročil nejasni, vse prej ko optimi* stični položaj njegove materijalne uravnovešenosti. Pri današnjem gmotnem položaju, po trdovratno se vzdržujočih, več ali manj jasno izraženih, za enkrat še ne realiziranih lepih obljubah je mogoče razumeti depresijo, ki se polašča pred* vsem učiteljskega stanu. Prav počasi leze ta strup v naše vrste in povzroča malodušje. Grabi in duši vse vrednotice, ki si jih je kdaj postavila zlata učiteljeva duša v hram svojega svetišča. Ubija namene ideali* sta, dati iz vse duše, dati in blagoslav* Ijaje dvigati kar je dobrega, sejati in gojiti, kratko, 'biti vrtnar oltarja do* rrtovine. Vsak zdrav organizem, tak je še v pretežni večini jugoslovenski učitelj, se neko dobo bori in zoperstavlja udi* raj očim strupom in jih paralizira. Ta naš protistrup je bil vedno neomajni optimizem. Vera v boljšo bodočnost! Poudarjam — v materijelno bodoč* nost, ki bi nam omogočila zmagati ve* liko in odgovorno nalogo izobraževa* nja najširših plasti naroda. Kje naj bi bila tu ekonomija na* ših sil? Ali ne znači to delo, ki ga je pove* čini učiteljstvo doslej prav tako in ra* do vršilo sedaj nekaj nemogočega za onega učitelja, ki bi to rad napravil, a mu trenotno roka peša, ker mu zmanj* kuje fizičnih sil v borbi za ohranitev sebe in družine in ker je ne vodi sila optimizma? Ne pustite nas da mora* mo v temi dvomov čakati drobca z mize koder že leto dni jedo drugi? Mar nam ine gre za novo delo tudi pri* merno plačilo, ne kot nagrada, nego kot nujni penzum za res dosledno iz* vajanje nam naloženih dolžnosti med narodom? Kot potrebo za izrabljeno energijo! Kot siredstvo, da nam sploh omogočijo to delo. Ali res ne morejo razumeti merodajni krogi, da je vse to delo zvezano tudi z neizogibnimi gmot* nimi izdatki učitelja, kar pomeni od* trgati samemu sebi od že itak neza* Fr. P.: K vprašanju naše stanovanjske revščine objavljamo članek, katerega je priobčil ljubljanski •»'Poštar« v svoji zadnji številki Dokazuje nam da na* še stališče v ti življensko važni zadevi deli z nami vse državno uslužben* stvo, ne glede na stroko in položaj. Članek se glasi:' »O tem ne razmišljajo samo naše žene, ko nimajo ničesar, da bi dale lačnim otrokom, ko nimajo več starih krp, ki bi jih prekrojevale in predela* Ventura G. Galderon: Poplava. Zgodba iz peruanskega pragozda. Če hočeš imeti uspeh, se moraš z vso silo upreti ob bežečo želvo in jo z enim samim sunkom vreči na hrbet. Obležala bo brez giba in molela vse štiri kot polena od sebe. Samo tako se more človek prepričati, če je vredno truda, da jo opražiš. Potem razkolješ z enim samim zamahom sekirice oklep in v ti prirodni ponvi katero je solnčni bog ustvaril mojim rojakom, prirediš južino, vredno starih Inkov in bogov... Julio Vidal je pravkar točno iz pol* nii ta navodila, katera mu je dala stara Indijanka. Kakih dvajset orjaških želv je med tem poskakalo nazaj v bližnje jezero. Nenadoma je začul pretresljiv krik in takoj prekinil delo. Ne, opica — vriskač to ni bila! Naglo je stekel ti* stih nekaj sto metrov do svoje koče, ves začuden nad vepri, ki so divje be* žali mimo njega, tesno za njimi pa p-c* lep Itapir. dostnih sredstev? Če tega ne bo, ni pričakovati sadov, ker delo ne bo več idealno mogoče, nego bo postalo prav* cato težaško z vsemi atributi. S tem pa bo umirala idealna prosveta. Vse delo bo ostalo pri neizpeljanih načrtih, na* pisanih poročilih, papirnata prosveta, v košu malodušja. Od kod vse to? Kaj se je izpremenilo? Obljubljali so nam novi uradniški zakon, kolportirale so se baje celo ti* skane tabele novih plač. A vse je zopet utihnilo, nade so padle. Za tem so sledile treznejše, še vedno verjetne številke. Tudi to je utihnilo. Nenadoma, čeprav smo tiščali ušesa, se je pojavila od ušes do ušes vest o znižanju naših prejemkov. Med tem ko je dobila prva kategorija pre* cejšen pribitek k prejšnjim prejem* kom, so se izboljšali prejemki skoro vsem skupinam druge kategorije. Ali naj le učitelj odide praznih rok? Nekega dne so dobile že tako obre* menjene občine nalog dajatev stana* rin in kuriva učiteljstvu. Komaj da smo izlezli iz šoli in učiteljstvu nenaklonjene atmosfere strankarskega ščuvanja proti šoli in učiteljstvu, pa pride to, ki je usodno zasovražilo šolo in učiteljstvo in odtu* jilo narodu. In še to in tono. Zadnje dni se pa vedno bolj trdovratno vzdržujejo ve* sti o poslabšanju. Odkod vse to? Če* mu nobenega demantija? Morda je res, da je strah tudi v tem slučaju pra* zen in nima le velike oči? Ampak, ko je pa vse tako neverjetno. Navajeni smo že, hvala metodi, verjeti — le slabo. To je naš drugi obraz,, ki ga (nade* nemo, kadar ob neplačanih računih in kopicah terjatev in neverjetnih nakle* pih za bodočnost premišljujemo naš položaj. Kakšen pa je naš prvi obraz? Še poln idealizma! Poglejte naše delo v društvih, šolah, med narodom! Poglejte ga in premerite pot, ki jo mo* ra hoditi solnce naše vere, ki jo mora kreniti uvidevnost odločujočih naj* višjih faktorjev, da bo nekoč senca prvega obraza zakrila togobno masko obraza, ki se nam 'reži v premišljanjih! Nismo izgubili nade, da se skoraj to zgodi.« Ami. vale za njihovo obleko, ubijajo si s tem glavo poleg državnih uradnikov samih vsi gospodarski sloji. Kakor na deželi ne moreta shajati niti trgovec, niti obrtnik, če nima denarja kmet, tako ju mori v mestu še toliko bolj, če nima pare državni nameščenec, o katerem je znano še iz boljših časov da težko tišči denar, če ga le ima. Gosp. N. C. ugotavlja v »Našem Glasu«, i osrednjem glasilu državnih nameščencev in upokojencev, od 10. »Si ti zakričala?«, je ves v strahu zaklical pri vratih. Nič odgovora. Sredi koče jc ležala na tleh njegova mlada žena brez zave* sti. Pičila jo je ena tistih majhnih kač, ki vendar skoro nikoli ne napadejo človeka. Preostalo je eno samo skraj* no sredstvo. Natresel je smodnika na ranico in ga zažgal: takoj j,e raztrgalo meso kot cunjo. Šele zdaj je opazil naraščajočo vznemirjenost domačih živali. Udoma* čena morska mačka is svojim meniškim obrazom je vznemirjeno bila ob želez* no verižico. Pisana ara je s široko raz* petimi krili, ki so se svetila, kakor sli* karjeva paleta visela izpod stropa. Kljun je krčevito zasadila v bambuso* vo trstiko. Celo prijazne kresnice, ka* tere si je žena zvečer zatikala v lase, so nemirno prižigale svoje zelene lu* čice. Kakšno nevarnost je slutilo vse? Julio Vidal, ki je bil komaj nekaj mesecev v tem izgubljenem kotu pe* ruanske pokrajine Loreto, je kaj malo vedel o pragozdu. In njegovi Indijanci so bili: vsi z doma, povsod raztreseni, decembra 1. L, da so neposredni vzroki bede državnih uslužbencev predraga stanovanja. Res je, da je bila najemnina, od* kar je stanovanjske zaščite konec, za večino manjših in srednjih stanovanj, baš za take, ki jih potrebuje državni uslužbenec, zvišana do 26 krat predvoj* ne cene, čeprav velja sedaj 10 zlatih kron le 110 Din, torej le enajstkrat več v dinarjih — kar je prej veljalo v kronah. Tako postopanje se brez dvo* ma lahko prišteva med navijanje cen, kar bi po vsi pravici spadalo v pod* ročje državnega pravdnika (tožilca). V »Slovencu« (od 13. decembra 1. li.) hoče nekdo pod šifro Dr. P. na drug način preprečiti navijanje najem* nin. Zidati je treba toliko, da ostanejo predraga stanovanja prazna! Kdo naj zida? Seveda tisti, ki potrebujejo sta* novanja. Neki banovinski sklad za zi* davo hiš naj bi ik temu pripomogel. Vse je ilepo ma papirju. Dolži se, uboga para, še priložnost za zadolževanje do* biš, potem pa pusti svojo borno plačo za obresti in amortizacijo dolga! Zato si pa hišni posestnik, velik gospod! Vsi ti kažejo dolg, o ne, hišo, katere ne* plačan upravitelj si, s prstom ter te psujejo za posestnika, ne da bi jih mo* gel tožiti zaradi razžaljenja časti. Oro* pan si, vsaj pri nas pravic, 'ki si jih kot državni nameščenec prištevaš k plači, n. pr. brezplačno zdravljenje v držav* (Je*li zoper rešitve upravnih oblastev upravna : »V svojem II. oddelku je državni svet razmotri! pritožbo N. N., magi* stra farmacije iz iN., vloženo zoper re* šitev beograjskega upravnega sodišča od 3. septembra 1930., št. 12.926, s ka* teiro je bila pritožba imenovanega N. N. proti rešitvi bana dunavske bano* vine, št. 6157 od 10. marca 1930., od* bita, češ, da je bila predložena nepri* stojnemu oblastvu. Ko jc proučil pritožbo, izpodbija* no rešitev in ostale spise, ki se nanašajo na ta predmet, je državni svet spoznal, da izpodbijana rešitev ne ustreza iz naslednjih razlogov zakonu: Stališče upravnega sodišča, da je s členom 18. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih izrečeno načelo, da se upravnemu sodišču more pred* ložiti tožba samo zoper rešitev uprav* nih oblastev, izdano na II. stopnji, je napačno. Nasprotno se iz utemeljitve zako* na o državnem svetu in upravnih sodi* ščih, katera je bila z vladnim predlo* gom tega zakona predložena nairodni skupščini, namreč: »upravna sodišča imajo poleg državnega sveta svojo rai* son d’etre samo v zvezi z razbremenit* vijo uprave za tiste upravne zadeve, katere po upravni poti ne dospejo do ministra, nego se dokončno rešujejo že pni nižjih upravnih obiastvih,« vidi, da je treba besede, katere je za.kono* dajalec uporabil v čl. 18.: »poedinec ima pravico pritožbe samo na eno viš* je upravno oblastvo. Zoper odločbo tega upravnega oblastva more vložiti in so nabirali v lonce sok iz navrtanih kavčukovih dreves! Za trenotek ga je prevzela plahost Toda ni bil mož, ki bi se bil pustil tako naglo premagati. Ko 'je ženo, kolikor je mogel, do* bro obveza.', jc šel1 'ven. Vzhajajoči rumenkljati mesec je bledo razsvetlje* val čuden prizor. Veje in orehi so kar na debelo de* ževali z drevja: opice so bežale. Vse kar je živelo v gozdu, jc iskalo rešitve in odmev tega hrupnega h ega je vzne* mkljivo bičal živce belopoltega moža. Vse naokoli prav do gozdnega parobka ni bilo videti nič drugega nego rjavo zemljo. Toda ali se ni zazdelo časih, kakor da se premika kot morje in da se vrhovi' teh valov svetlikajo kot fos* for? Kot tesno zgneteni tok se je po* mikalo proti temni koči. Saj vendar prst v mesečini nima tega medlega ko* vinskega bleska? ... Čisto mirno so sc bližali valovi, postajali so vse jasnejši in ko je že dolgo uro nepremično opazoval, je Julio Vidal z grozo mogel irazločiti rja* ve glavice orjaških mravelj. ni bolnici, ker ti dovoljuje to § 112. uradniškega zakona le tedaj, če poleg plače nimaš drugih dohodkov. Če pa si hišni posestnik, kar izkazuje zemlji* ška knjiga, moraš vendar imeti od svo* j ega posest va dohodke, če ne drugega, vsaj stanovanje! Takoisi faktično pred* stavlja to zadevo in tako hoče posto* pati uprava ljubljanske državne bol* niče. v---<— Pa tudi brez ozira na vse te do* brote zadolžene bajte, bi le trajalo ne* kaj let preden bi se bilo mogoče iz* datno zahvaliti navijalcem stanovanj* skih najemnin. Zato je bolj simpatična misel g. Catona II., ki trdi v »Našem Glasu« od 20. decembra 1. L, da brez uvedbe zlate paritete ne bo šlo. Naj* brže ne bo šlo, zlasti dotlej ne, dokler bo imel krompir drugo, vino drugo, meso drugo, moka drugo, delo drugo, stanovanja pa še celo drugo pariteto; red bi napravilo le zlato! Je pa nekaj ljudi — in razmeroma le malo jih je, ki bi pri pravični uravnavi na račun ve* čine pri tem kaj izgubili, kar so si do* zdevno na lep način prilastili od mno* žice z zvezanimi rokami. In zato naj ne gre in ne gre! Zato nam tudi ni mogoče storiti nič drugega kakor opozarjati, če treba, in žali bože, treba je, ponovno in po* novno opozarjati, kako bi moralo biti, pa ni.« r prve stopnje dopustna pritožba na sodišča?) pritožbo samo na upravno sodišče« — tako razumeti, da je zakonodajalec hotel s tem predpisom skrajšati uprav* ni postopek tam, kjer so bile po prejš* njih zakonih več nego dve instanci, ni pa hotel menjati določbe veljavnih za* konov, po katerih je v upravnem po* stopku predvidena samo ena stopnja. Predpis čl. 18. torej ne nasprotuje niti kesnejšim zakonom, kateri bi v uprav* nem postopku določevali samo eno stopnjo, kakor jc v konkretnem slu* čaju s § 6. zakona o nazivu in razde* litvi kraljevine na upravna področja, po katerem so rešitve bana dokončne, dasi so izrečene v I. stopnji, vsled če* sar je za presojo dokončnih rešitev, katere je ban kot višje upravno obla* stvo izdal? v I. stopnji, pristojno uprav* no sodišče. To stališče je docela v soglasju z ostalo vsebino čl. 18. zakona, o držav* nem svetu in upravnih sodiščih. Zakaj, dočim je za proučevanje vprašanja pri* stojnosti upravnega sodišča važno. da=li gre za dokončno rešitev upravnega in po čl 16, tudi samoupravnega obla* stva, pa čeprav bi bila ista izdana tudi na prvi stopnji, je za vprašanje pri stoj* nosti državnega sveta odločilno, da je ta 'rešitev izdana od ministra. Samo s takšnim tolmačenjem čl. 18. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih se noben čin upravnega oblastva ne izpusti iz nadzorstva upravnega sod* stva, dočim bi po tolmačenju uprav* nega sodišča v izpodbijani rešitvi do* končne odločbe višjega upravnega oblastva, razen ministra, katere bi bile Mali makako je pričel vekati kot otrok, ara si je v 'smešnem ^obupu pu* lila peresa ki so, podobna svetlikajo* čim se rožnim listom, polagoma pla* vala k tlom. Julio Vidal je premislil: ne bi li poskusil navzlic nevarnosti, da pade in nikdar več ne vstane, zdrveti preko te gomazeče ploskve do jezera? Toda njegova mlada žena! Kaj bo z njo? Od bolečin in razburjenja je bila čisto izčrpana. Nemirno se jc preme* tavala v omotičnem spanju. Da bi jo odnesel na hrbtu? Nemogoče! Še naj* bolje bo, da se tesno zadela v koči in vse špranje v stenah zamaže s tekočo gumo. Posamezne teh ogromnih mra* velj, ki bi Jle našle kje skozi neopaženo razpoko pot v kočo z lahkoto pobije. Navzlic nevarnosti, da se zaduši v gostem dimu, je na preprostem ognji* šču v malih želvinih črepinjah raztopil nekaj kosov kavčuka. Obleganje, pra* vo obleganje! In že se jie Ismehljal v zaupanju na svojo čuječnost. Spočetka je čisto potihem škrblja* lo, tako tiho, kakor gloda miška. Juho Vidal je ugenil, da so predstraže te Pristojnost upravnih sodišč. izdane v I. stopnji, ostale brez nadzor* stva upravnega sodstva. Prednja interpretacija je tudi lo= gična, ker se ne more smatrati, da je hotel zakonodajalec podvreči upravno* sodnemu nadzorstvu samo tista prava in zakonski zavarovane interese strank, katere so upravna oblastva na dveh stopnjah razpravljala, ne pa tudi tistih, katere so obravnavala samo v eni stopnji. Zato na temelju el. 37. in 41. za* kona o državnem svetu in upravnih sodiščih in z ozirom na taksni zakon, II. oddelek državnega sveta o d 1 o č a : da se pritožbi N. 'N. ne ugodi, rešitev beograjskega upravnega sodišča od 3. septembra 1930., št. 12.926, pa raz* veljavi.« (Državnega sveta št. 36.442/30 od 18. novembra 1930.). Korenini, je »Poštni Glasnik« od 15. januarja ponatisnil. Imenovani list do* stavlja: »Hvaležni smo piscu, da je proučil to bolno vprašanje težko pri* zadetih pogodbenih poštarjev tako le* meljito in čisto s strokovne strani. Trdno upamo, da bo uvidelo to nepra* vilnost tudi finančno ministrstvo in čim prej ugodilo prošnji obl. organiza* cije, da se pogodbeni poštarji oproste plačevanja pridobnine in da bodo pila* čevali uslužbenski davek naravnost od svojih službenih prejemkov, tako ka* kor drugi poštni nameščenci.« Posnemajte! Na nabiralne pole so pridobili nove naročnike: G. Vinko Premk, višji davčni upravitelj v pok. na Vrhniki 1; g. Luka Velej, upr. pis. uradnik, Šmarje pri Jelšah 1; g. Rajko Alt, viš. sod. oficijal, Ptuj 2; g. Tomaž Obran, pregl. fin. kontr., Konjice 2; g. dr. Fran Ogrin, sreski načelnik, Kamnik 2; g. Vinko Ta v* čar, Zagreb 1; g. Alojzij Kovačič, davčni nadupravitelj v pok., Maribor 2; g. Juraj Hud rit z, višji sodni ofi* cijal, Slovenska Bistrica 1; g. Mihael Bobek, vladni pristav v pok., Mari* bor 2; g. Ignacij Rus, sreski tajnik, Ljubljana 3 nove naročnike! Vsem cenj. tovarišem * nabiralcem iskrena hvala! Če bi vsak naročnik pridobil vsaj še po enega tovariša kot naroč* nika, bi mogli list še izboljšati in raz* širiti. Zato: na delo! »Glasnik željezni ikih činovnika«. To glasilo Združenja železniških urad* nikov kraljevine Jugoslavije, ki je sto* pilo letos v svoj XIV. letnik, se je iz Ljubljane preselilo in bo odslej izha* jalo v Zagrebu, enkrat na mesec. Ure* juje »Glasnik« Mihovi! Tafra, lastnik in izdajatelj je pa centralni odbor Združenja železniških uradnikov v Za* grebu. Prva številka, je izšla na 16 stira* neh in vsebuje dosti zanimivega gra* diva. Turneja učiteljskega pevskega zbo* ra. Kakor smo že v zadnji številki po* ročali, priredi učiteljski pevski zbor UJU koncertno turnejo po glavnih mestih Jugoslavije in Rumunije. Kon* certna turneja se vrši od 3. do 14. fe* bruarja t. 1., in sicer pod pokrovitelj* stvom Nj. Vel. kraljice Marije. V Ju* goslaviji so na programu umetne in narodne, v Rumuniji pa večinoma na* rodne pesmi. Izplačilo pokojninskih terjatev iz prejšnjih let. Od dravske finančne di< rekcije smo pirejeli v objavo: »Civilnim in vojaškim upokojencem. Dravska fi* naučna direkcija v Ljubljani obvešča vse one civilne in vojaške upokojence, ki so predložili potrjene pobotnice glede izplačila njih pokojninskih ter* jatev iz prejšnjih let, da je predložila te pobotnice finančnemu ministrstvu v Beogradu v nadaljnje poslovanje. Dokler nam to ministrstvo na podlagi predloženih pobotnic ne izda naredbe za izplačilo, je vsaka osebna ali pis* mena urgenca v ti zadevi brezpomemb* na Čim pa prejmemo izplačilne nared* be, bomo vse te zneske, za katere smo prejeli pobotnice, nemudoma naka* zali.« Plačilo odkupnine za »kuluk« in upokojenci. Prejeli smo od dravske finančne direkcije v objavo: »Vsem ci* vilnim in vojaškim upokojencem! V izogib nepotrebnih reklamacij javlja dravska finančna direkcija v Ljubljani Kaj pripovedujejo mali oglasi? V dnevnikih niso važni le uvod* niki, dnevne novice, telefonska poro* čila, sport in umna živinoreja, ne — tudi na zadnjih straneh je marsikaj najti, kar zgovorneje zrcali obraz do* be, kot vsi uvodniki in vsa načelna razmišljanja o tem in onem. Posebno kulturni in družabni položaj časa in kraja se najjasneje spozna baš iz ogla* sov tam na zadnjih straneh. V ljubljanskem »Jutru« od 15. ja* nuarja je bilo ičitati: »1000 Din dam tistemu, ki preskrbi mesto trgovskega pomočnika v mešani ali špecerijski tr* govini oziroma mesto skladiščnika 24 letnemu trgovskemu pomočniku, ki je dobro verziran v vseh trgovskih poslih in pošten. Cenjene ponudbe itd.« Skoro vsak dan čitamo v istem listu male oglase take*le vsebine: »500 Din nagrade onemu, ki mi preskrbi mesto blagajničarke ali kontoristinje, event. kako drugo mesto.« Takih ogla* sov je tudi v Vseh drugih dnevnikih nebroj. Tisti, ki iščejo službe ponujajo po 500 in tudi več dinarjev samo za to, da jim kdo preskrbi službo, ki bo v večini slučajev plačana komaj z ena* kim zneskom na mesec. Saj slučaji, da res kvalificirane pisarniške uradnice, ki imajo recimo 10 letno prakso in so Stenografin j e in strojepiske in znajo še vse kar je treba za poslovno pi* samo, pa prejemajo mesečno 600 do 700 Din, niso redki Kako ob taki beraški plači ti reveži in take sirote žive, to je veliko vpra* sanje katerega menda ne bo nihče re* sil. Odgovor bi mogli vsaj slutiti iz mülcga oglasa, ki je bil objavljen v 9. letošnji številki »Jutra«: »Usmiljenim srcem! Brezposelna knjigovodkinja in strojepiska prosi kakršnokoli zaposli* tev, da se obvaruje padca. Cenjene po* nudbe pod .veselo hvaležna’.« Kdo ve, če se je našlo usmiljeno srce, ki ji je dalo dela, in s koliko sto dinarjev na mesec je nagradilo brezposelno revi* co? In kaj, če se ni? Človeka je strah ob ti misili. Razen takih skoro neopaznih, a zato tembolj pretresljivih nemih kri* kov žrtev današnje gospodarske krize, ki piričajo, kako večina ljudi, ki bi radi delali pa dela ne dobe, in tistih, kil de* lajo ob krivičnih prenizkih zaslužkih, težko trpi, so pa zanimivi in vredni, da jih zapišemo še drugi mali oglasi. Zanimali bodo vzgojitelje, socialne de* lavce, psihijatre in kriminaliste še do* sti bolj, nego prej navedeni. Dovolj bo en sam primer.. Dne lil. januarja je izšel v »Jutru« tade mali oglas: »Mlada vdova bi rada oddala 3 dedke v starosti 8, 4 let ter 8 mesecev boljšim ljudem za svoje. Vsak ima v hranilnici 20.000 Din. Na* slov itd.« K temu oglasu ni treba no* benega pojasnila. Govori sam zase. Dokument naše dobe je. Samo eno bi bilo pripomniti, da jc bil uvrščen v napačno rubriko, nam* reč pod »Prehrana«. Umestneje bi bilo, če bi ga bili v tiskarni uvrstili pod gla* vo »Prodam«. Seveda, če se ne bi bal da se zamerim vsem pripadnikom ,ži* valstva, bi predlagal, da se v bodoče taki inserati uvrste pod rubriko »Ži* vali«. Tja bi tudi ta »mlada vdova« spadala, seveda ne med tiste pohlevne in vdane domače živali, o katerih list posreduje nakup in prodajo, temveč med divje krvoločne zveri. Sicer pa tudi čisto natanko ne vem, če tigrinje in jaguarke v džunglah in temnih pra* gozdovih komu ponujajo svoje lastne mladiče — /a svoje. IS. O. S. Vestnik. Zastopstvo UJU pri banu. Dne 2. januarja t. 1 je ban g. dir. Drago j Marušič sprejel zastopnike ljubljan* skega poverjeništva Udruženja jugo* slovenskega učiteljstva, ki so ga po* zdravili kot novega predstavitelja dr* žavne oblasti v dravski banovini. Uči* teljski zastopniki so g. banu raztolma* čili svoje želje in mišljenje. Mariborskim državnim nameščene cem in upokojencem! Okrožna skupina državnih nameščencev in upokojencev ter Samopomoč dr* žavnih nameščencev in upokojencev v Mariboiru opozarjata ponovno, da se bo vršil redni občni zbor v nedeljo S. t, m. ob 9. uri v dvorani Nabavljal* ire zadruge, Rotovški trg 2, z že objav* Ijenim dnevnim redom. Glede točke »Razpust društva« je irazumeti to ta* ko da s m e občni zbor o tem razprav* Ijati, rne da bi odbor tega !predlagal, torej je to samo formalnost, ki jo za* htevajo pravila in ne obstoja trenotno nobena potreba za razpust. Važne razsodbe državnega sveta. Kakor že večkrat prej, nam je spet po* slal g. državni svetnik Ivan Škarja več načelnih odločb državnega sveta, kakoT tudi nekatere važnejše razsodbe v konkretnih slučajih za objavo v na* šem glasilu. Objavljanje razsodb držav* nega sveta je velike važnosti, ker opo* zori marsikaterega tovariša na mož* nost enake rešitve tudi v njegovem slučaju, Zato se gospodu državnemu svetniku v imenu vseh naših bralcev za ljubeznivo naklonjenost iskreno zahvaljujemo. — Uredništvo. Obdavčenje pogodbenih poštar* jev. Članek katerega je pod tem na* slovom v našem glasilu objavil g. A. neznanske, mračne, nad kilometer široke' vojske lezle v gostih vrstah po stenah na streho koče in iskale išpra* nje. Če je pritisnil uho na votle bam* busove stene, je dobro razločili lahkot* no praskanje malih, neusmiljenih če* ljusti. Ko je nekaj padlo na tla, se je sun* Loma obrnil in s skoro smešno besnost* j° je pohodil mravljo, ki je padla od stropa, nakar je takoj izbruhnil v krče* V]t smeh. Mar ni to vendar tako pre* Prosto: kar lepo jih pohodiš z nogami? Skrbno je zamazal vse špranje s skoro tekočim kavčukom. Gosti dim niu je težko legel na prša. Potekla je Ura v napetem pričakovanju, toda no* enega šuma ni bilo čuti več. So mrav* Je že morda šle mimo? Živci so po* Pustili polagoma je zadremal. če ^r0ti jutru je skočil pokonci. Kri* ^ ‘ mje mala opica branila z repom in zobmi zoper stotine mravelj. Skozi | katero staro krtino so neki prišle v kočo? Stene in tla so bile že pokrite z njimi. (V rdečkastem polmraku se je v njihovih pametnih očeh blesketala povsod žerjavica z ognjišča Rjava po* vodenj, ki je naraščala, kakor vre na dan voda v izvirku, je segala vse više in više! Skoro brez zavesti je s svojimi nogami drobil tisoče, jih teptal pod nogami, jih mlel v kašo, izlil po tleh kar je preostalo o želvinih črepinjah in na vse zadnje sunkoma odprl vrata. Divje zgrožen je odskočil. Kamor so segle oči, mu je kazal tenki mesec va* lujočo, rjavo plast nemih mravelj. Ne* premagljive so prodirale v kočo, kjer je po njihovih telesih mladi naseljenec plesal blazen smrtni ples. Debela pre* proga, bleda kot uvelo jesensko listje, mu je že ležala pod nogami, toda vele* tok je polzel dalje -— točno, enako* merno, btrezslišno. In zdaj so že pričele lesti po vrveh, s katerimi je bila mrežna postelja pri* j trjena >na stropu, k bolni ženi. Za hip je Julio Vidal pomislil, da bi nese! ženo na rokah do jezera, kjer je ležal čoln in rešitev. Toda precej nato mu je strahovita bojazen, da bi mogel pod težo tega bremena spodtakniti se, spodrsni* ti S silo stisnila grlo, ki je kar samo nemirno goltalo - in s to bojaznijo obenem je prišla neznana mu sebič* nost... Samo rešiti se, kolikor le noge dajo, samo rešiti se pred to strahovito smrtjo!... V kalni luči jutranjega svitanja se je fmladi mož zdaj «podtikal in omaho* val kot pijance, zdaj spet poskakovaje kot divja zver, drvel preko jase k je* zeru. * Ko se je čez nekaj dni mogel Julio Vidal vrniti h koči, je naše! v nji ile še gole oglodane 'kosti. Mravlje so pošteno opravile svoje delo. civilnim in vojaškim upokojencem svo* jega področja, da se jim bo v smislu razpisa finančnega ministrstva z dne 24. junija 1930., štev. 83.570/11., odkup* nina za osebno delo za leto 1931. (ku* luk) odtegnila od februarske pokojnine. Kuluk znaša tridnevno pokojnino, to je eno desetino mesečnih pokojninskih prejemkov brez draginjskih doklad.« Ironija. Skoro ob istem času so dne 18. januarja zborovali v Mariboru hišni lastniki in stanovanjski najem* niki. Iz poročil je posneti, da je velik del hišnih lastnikov (približno 45% vseh) strumno organiziran v svoji or* ganizaciji, ki uspešno zastopa koristi članov. Obenem smo pa brali, da se je mariborsko »(Društvo stanovanskih na* jemnikov« dne 18. januarja razdružilo. Kot vzrok navajajo neznatno zanima* nje članstva za svoje društvo. — Zdi se torej, dia vsaj v Mariboru stanovanj* ske krize ni več, ali pa da so le hišni lastniki v tako zelo neugodnih razmerah, da se morajo za svoj obstoj in svoje pravice boriti s svojo organiza* cijo. Sicer pa enake razmere vladajo tudi v Ljubljani, kjer se je Društvo stanovanjskih najemnikov že. pred ne* kaj meseci — zaradi pomanjkanja in* teresa in smisla za organizacijo — raz* šlo. Da pa se imajo hišni lastniki za mnoge ugodnosti, katere jim nudijo razni zakoni in vladne odredbe zahva* liti baš svoji čvrsti organizaciji, o tem so pa menda tudi vsi tisti najemniki, ki za lastna društva nimajo smisla, prepričani. — Sicer pa opozarjamo le na članek »Kaj naj storimo«. Ljubljana ni najdražje mesto. So mesne cene drugod še višje; v Mari* boru n. pr. stane teletina do 35 Din kg, v Ljubljani pa do 23 Din. Tako poskuša nekdo prati zamorca- v nekem tu* kajšnjem dnevniku. Toda je v Ljubljani teletina tudi po 40 Din kg, za zre* zek skoro brez kosti! Dokaz: mesar* ska knjižica. Kosti, ki bi sicer pripa* dale ti majhni količini zrezka, je se* veda mesar vrgel v Ljubljanico, da bi ga ne zapeljale in bi jih — kljub temu prodal, — Argus. Združitev poštarskih organizacij. V Ljubljani so se vsa društva poštnih uslužbencev načeloma izrekla za stro* kovno organizacijsko edinstvo. Urad* niki I. kategorije — člani Društva poštnih konce-ptnih in tehničnih urad* nikov — so se že včlanili v OPO, ma* turantsko društvo, ki se je tudi v na* čelu izjavilo za združitev, je pa svoj vstop odložilo do reorganizacije Save* za p. t. t. uslužbencev. »OKO« — odplata, kreditna or* ganizacija.^ Ljubljana, Krekov trn' štev 10/1. levo, naznanja pri nji zdru* ženim kupcem, da je pristopila v njen krog tudi trgovina s čevl ji Š i n k o * v e c, Pod Trančo. Črtali pa smo tr. Repše tovarniško zalogo pohištva, Ljubljana Dvorski trg. Promet je bil tudi v pretečenem mesecu prav povo* Ijen in imamo že prav lepo število članstva, ki se pridno poslužuje našega načina kupovanja, — J. S. Koliko znašajo faktični poviški stanarin učiteljstva? Na to vprašanje pojasnjuje »Učiteljski Tovariš«, da je javnost mnenja, da je dobilo učTelj* stvo zares take poviške, kakor je bilo objavljeno v listih, ker ne ve, da je iz* gubilo obenem državno stanarino, ki znaša za ostalo državno uslužbenstvo po 159 Din. Zato je učiteljstvu v Bet)* gradu in Zagrebu stanarina zvišana v resnici le za 250 Din v mestih, ki šte* jejo nad 50.000 prebivalcev za 150 ,Din, v mestih s 30 000 do 50 000 prebivalci za 100 Din, v mestih pod 30.000 piebi* valcev pa samo za 50 Din Vf trgih in po vaseh je pa ostala tudi za učitelj* stvo stanarina ista kakor doslej, t. j. 150 Din na (mesec; V vaseh je za učite* Ijc edinode ta priboljšek, da prejemajo kurivo, dočim po trgih učiteljstvo te pravice nima. .Seveda pa morajo občine nositi vse dejanske stroške stanarin, kakor jih zakon objavlja, to se pravi po 400, 300, 250, 200 in 150 Din, po va* seh pa razen tega še preskrbeti kurivo za svoje učiteljstvo. Služitelji in opravljanje hišnih in privatnih del. Ljubljansko poštno rav* nateljstvo je razposlalo okrožnico, v kateri po nalogu nadrejenega ministr* stva naroča vsem predstojnikom in drugim uradnikom, da absolutno ne smejo izkoriščati nižjega osebja za svoje hišne in druge zasebne opravke. In sicer velja ta prepoved za opravlja* nje teh del med uradnimi urami in tudi izven uradnih ur. Nadalje izvaja okrož* niča: »Služitelji pa, ki bi še po objavi tega opozorila zapustili svojo smžbo in opravljali kakršnekoli privatne po* sle bodo odpuščeni iz državne službe, odnosno (če imajo že pravico do po* kojnine) se bo uvedlo proti njim disci* plinsko postopanje.« Ta prepoved ve-!ja za vse poštne urade in ustanove, tudi za direkcijo. Ot>!eKe kamltino cisti, barva, piisira in Uka tovarn j J O S. R E ! C H . VESELA VEST ZA OROŽNIŠKE UPOKOJENCE. Kakor izvemo v zadnjem trenotku, je finančno ministrstvo dalo ljubljanski finančni direkciji nalog, naj izplača za* oslale razlike vsem tistim orožniškim upokojencem (nekaj nad sto), ki so svoj čas vložili tožbe na državni svet in jim je državni svet ugodil. Zaostanki se bodo tem orožniškim upokojencem izplačali že v najkrajšem času. STANOVANJSKA SAMOPOMOČ. Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani sporoča interesentom, da se odbor resno bavi z idejo, postaviti na stavbnem presto* ru ob Cigaletovi in Janez Trdinovi uh* ci namesto projektiranih treh tri* nadstropnih hiš, z izrabo dvori* šča t t i betonske štiri n ads trop* n e zgradbe, v katerih bi bilo 40 stano* vanj. Pri tem se bodo upoštevale že* lje posameznih ireflektantov in bo na razpolago več trisobnih stanovanj. S tako izrabo stavbišča in betonsko gradnjo bi se gradbeni stroški p-ecej pocenili in bodo po sedanjih kalkula* cijah znašali stroški za trisobno stano* vanje z vsem komfortom približno 180.000 Din, tako da bi moral zadruž* nik prispevati za tako stanovanje ca. 45.000 Din, amortizacijska kvota vključno prispevek za vzdržavanje hi* še, bi pa znašalla mesečno okoli 800 di* nar j e v. Izvedba naših načrtov pa je odvis* na od stališča »Zveze nabavljalnih za* drug« v Beogradu, ki še vedno izjav* Ija, da nam pred rešitvijo vprašanja znanih odtegljajev ne more dovoliti zaprošenega posojila zbog pomanjka* nja denarnih sredstev in pa, da je to posojilo odvisno od nadaljnje podpore merodajnih faktorjev. Tudi za s hi čaj. da bi »Zveza« ne mogla ugoditi naši prošnji, se bomo morali postaviti na lastne noge in dobiti drugje posojilo pod primernimi pogoji. Pri ti priliki še enkrat opozarja* mo, da dobijo interesenti informacije vsak ponedeljek od 14‘30 do 15'30 ;v pisarni »OKO« (Odplata — kreditna organizacija), Ljubljana, Krekov trg štev. 10/1. levo. — J. S. Statistika. Prekmurje v luči statistike. Po uradnih podatkih živi v Slovenski kra* jini (Prekmurju) 18.388 družin, ki šte* jejo skupaj 91.288 prebivalcev. Občin šteje Prekmurje 170. Po spolu je 44.219 moških in 47.069 žensk. Po na* rodnosti je 74.383 Slovencev, 14 064 Madžarov, 1902 Nemca in 939 drugih. Katolikov je 65.991, evangelskih 23.803, kalvinov 800, Židov 642 in 52 pripadni* kov drugih Veroizpovedi. Od 15.640 šo* loobveznih otrok jih poseča šole 13.514. Ljudskih šol je 93 in ena nepopolna gimnazija v Murski Sobotii. V Prek* murju je 19 poštnih uradov in prav to* liko orožniških postaj. Prekmurci ima* jo v svoji lasti 93.421 ha zemljiške po* sesti. Število pogodbenih pošt v Jugosla* viji. V naši državi je bilo dne 1. oktobra 1930. leta 1146 pogodbenih pošt Od teh jih je po poštnih direkcijah: 357 v savski, 246 v dunavski, 234 v dravski, 143 v primorski, 131 v drinski in 35 pogodbenih pošt v vardarski poštni direkciji. Monopolski dohodki v minulem proračunskem letu. Pri kosmatih dohodkih 2.382,300.000 Din znaša čisti do* biček monopolske uprave za čas od 1. aprila 1929. do 31. marca 1930. vsega skupaj 1.862,200.000 Din. Napram pro* računskemu letu 1928./1929. so mono* polski dohodki narasli za približno 67 milijonov Din. Dohodek od državnih taksnih vrednotnic je znašal 615,700 OOli dinarjev. Uporaba tobaka. V Jugoslaviji so lani prodali tobaka in tobačnih izdel* kov za 1,769.338.095 Din. Na vsakega prebivalca države odpade povprečno 286 cigaret. Smotk se je prodalo 15,162.557, tobaka za žvečenje in eks* trakta pa 90.000 kg. Mnogo tobaka je prodala monopolska 'uprava na Polj* sko in 'Češkoslovaško. Značilno za da* našnje denarne razmere je to, da se je pokadilo največ cenenih, oziroma naj* cenejšiht obačnih izdelkov. Letošnja le* tina tobaka znaša približno 30 milijo* nov kilogramov, od teh jih porabimo okrog 11 milijonov kg doma, ostalo se izvozi. Nove knjige. Kalendar Saveza nabavljačkih za* druga državnih službenika. Beograd. 1931. Strani 192. — Prejeli smo koledar Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, ki ima razen pravega ko* ledarskega dela zelo pestro vsebino in mnogo zanimivih ilustracij. Med član* ki, ki popisujejo delovanje posameznih naših zadrug v minulem letu ali pa na* čeloma razpravljajo o zadrugarstvu, je več zanimivih zadružnih strokovnih prispevkov1. Tako je vreden vse pažnje članek Miloša Štiblerja: »Zadatci za* drugarstva v materijalnom i moralnom pogledu«, dalje je zanimiv po svojih zbranih podatkih E. Jerasov članek: »Nekaj zgodovine«. Mnogo podrobno* sti izveš iz članka (V. Vujnoviča: »De* setgodišnjica činov, zadrugarstva« in iz članka Nikole Djonoviča: »Interkon* tinentalna ekonomska borba«. V kole* darju so nadalje še naslednji slovenski članki: J. Rostan: »Hranilni in posojil* ni konsorcij«, dalje članek S. čerčka: »Obrat v večji trgovini«, članek »Ne* kaj misli o stavbeni zadrugi državnih uslužbencev«, J. Beguš: »K desetletne* mu obstoju našega zadružništva«, na* dalje članek »Nekaj prigovorov in za* govorov«, Antona Adamiča črtica »Poet« in humoreska »Nezgoda gospe Agate«. — Koledar podaja pravo sliko našega uradniškega zadrugarstva. Vsem državnim nameščencem ga priporo* čarno. »Mladika«. Družinski list. Izdaja Mohorjeva družba. — Prejeli smo drugo številko, ki vsebuje na* daljevanje romana Gornje mesto, ka* terega piše Bogomir Magajna. Dalje prinaša ta številka še nadaljevanja Kranjčevega članka »Pred 400 leti iz Ljubljane v Carigrad«, Kozakovih spo* minov »Iz zdravnikovih doživljajev« in ruskega zgodovinskega romana S. R. Minclova »Ko so hrasti šumeli«. Čuv* stveno je podana črtica »Dom materi* nega srca« Mare Husove. Iz knjige J. Bojera »Lofotski ribiči« priobčuje dr. A. Serko odlomek v'prevodu. Jz ana* tomije obravnava dr. J. Plečnik »Po* membnost dihanja za zdravo živetje«. V Pisanem polju poroča J. Sedivy o verskih razmerah na Bolgarskem. Po* leg navedenih prispevkov vsebuje ta številka še običajne članke in člančiče za družino in šale ter uganke za otro* ke. Tudi ta številka je bogato ilustri* rama. — »Mladika« se naroča pri, uprav* ništvu v Celju, Mohorjeva tiskarna in velja za celo leto 84 Din, s krojno pri* logo vred pa 1100 Din/na leto. —Vzgled* no urejevano družinsko revijo vsem državnim nameščencem toplo priporo* čarno. Nifjbobši šivalni stroji ia halesa imfo GHITZKERinMER ter švicarski ple tilni stroji,Du bied‘ za rodbino, obrt in industrijo Josipa Peteiinca LJSBim blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica za popravila Č£ NIMAM DOBRE KAVE5 'DOBJTt PfttVNO mil PRAŽENO LEN' pm rm JB fcfCTCU vudmm. mmov rps s. Kr. dvorni dobavitelj ANTON VERBIČ, Ljubljana Delikatese Špecerija Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba! Tini! Pii Hlui se vselej siiinjle n ilss v Jaši lasi"! Pripo: očarao tvrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Veletrgovina A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. Raznovrstno rudninsko vodo L. Mlkiiš Ljiljaoa, teini tri 15 Pspr vila se izvršujeio točne in sodilno A. & E. Skaberoe, Ljubljana Velika izbira češkega in angleškega sukna. K ni i i arn ajk Učiteljske tisk?™*» paaraEssaaHEBas’/^ f i P> Freesčkškssv a c, m