Leto Hill., iiev. 94. Celje, torek 23. avgusla 1926. PoStnina plaCana v gotoulDl Ixhaja v torek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 2Q*—. Posamezna fttevilka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Urcdniitvo in upravni&tvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogiasi po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Stanovsha lista abrtnishih orga- nizocij Ijubljonshe in mariborshe oblasti. Preieli smo od Zveze obrtnih druš- tev za Slovenijo v Celju in objavljamo: Gospod urednik! Usojamo si Vas vljudno prositi, da objavite v Vašem cenj. listu kandidatno listo «Stanovske liste obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti.» Kandidatno listo smo pos.lali, kotpolitično neopredeljeno, vsem časopisom v Sloveniji in je sledeča: I. kategorija. Člani: Frarichetti Engelbert, brivski mojster in načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Vahtar Miha, knjigovez in pod- načelnik Splošne zveze obrtnih zadrug ter predsednik obrtnega društva v Mariboru. lglič Karol, krojaSki mojster in načelnik obrtne zadruge v Logatcu. Bizjak Ivan, modni atelje in pred- sednik Zveze obrtnih društev za Slo- venijo v Celju. Namestniki: Kersnič Ivan, krojaški mojster in načelnik Zadruge krojačev v Ljubljani. Spes Fran ml. zidarski mojster in načelnik Strokovne zidarske zadruge v Mariboru. Holy Josip, brivski mojster in načelnik obrtnega društva v Brežicah. Dolžan Fran, kleparski mojster in odbornik Občeslovenskega obrtnega društva v Celju. II . kategorija. Člani: Žurman Ivan, pekovski mojster in podnačelnik Obrtne zadruge v Slovenski Bistrici. KavčiČ Fran, gostilničar in načelnik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Horvat Janko, slikar in predsednik obrtnega društva v Ljutomeru. Ogrič Filip, zobotehnik in pred- sednik obrtnega društva v Novem mestu Namestniki: Szukits Štefan, krojaški mojster v Murski Soboti. Rozman Ivan, čevljarski mojster v Ljubljani. Rozman Alojzij, gostilničar in načelnik gostilničarske zadruge v Pre- valjah. Kuhar Rudolf, mizarski mojster in načelnik obrtne zadruge v Mokronogu. III. kategorija. Člani: Ambrožič Josip, gostilničar in izde- lovalec gredež v L'ubnem na Gorenj. Kolšek Martin, čevljarski mojster in odbornik Zve S obrtnih društev za Slovenijo v Celju. Bernik Ivan, mizarski mojster in načelnik Mizarske zadruge v Ljubljani. Berlič Josip, gostilničar in načelnik gostilničarske zadruge v Ptuju. Namestniki: Turšič Leopold, slikarski mojster v Cerknici. Hmelina Karol, dimnikarski moister v Slovenjgradcu. Anžič Franc, mesarski mojster v Ljubljana. Čoh Stjepan, gostilničar in načelnik Gostilničarske zadruge v Rog. Slatini. IV. kategorija. Člani: Klubička Josip, čevljarski mojster in odbornik čevljarske zadruge v Ma- riboru. Rebek Josip, ključavničarski moj- ster v Ljubljani. Nerat Franc, zidarski mojster v Gaberjih pri Celju. Rozin MiloS, kleparski mojster in odbornik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Trbovljah. Namestniki: PodhraSki Karol, kleparski mojster in načelnik obrtne zadruge v Slovenski Bistrici. Štefan Božič, pleskarski mojster v Ljubljani. Kolar Josip mizarski mojster in predsednik Obrtnega druStva na Vran- skem. Štefe Anton, čevljarski mojster in predsednik Obrtnega društva v Kranju. Za akcijski komite: Ivan Rebek s. r. Za zvezo obrtnih društev za Slove- nijo v Celju: Ivan Bizjak s. r. Za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani: Engelbert Franchetti s. r. Za SploŠno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru: Franjo BureS s. r. Za Zvezo gostllničarskih zadrug za ljubljansko oblast v Ljubljani: Fran Kavčič s. r. Za Zvezo gostllnlčarkih zadrug za mariborsko oblast v Celju: Drago Bernardi s. r. Politika. p Zadeva z Bolgarljo. Bolgarska vlada se je na vso moč trudila, da bi obrezuspešila izvršitev zahtev kolek- tivne note Jugoslavije, Rumunije in Grške s tern, da se obrne na Društvo narodov za intervencijo. Nekaj časa je izgledalo. da se ji bo ta intriga po- srečila. V petek pa so posetili angle- ski, francoski in italijanski poslanik zunanjega iministra Burova, v soboto pa kralja Borisa ter so nujno nasveto- vali, naj Bolgarija poravna svoj spor z Jugoslavijo in Rumunijo potom di- rektnih pogajanj. Bolgarska vlada bo sedaj opustila namero, da se obrne na Društvo narodov ter bo ta teden — verjetno v sredo — odgovorila na noto svojih sosed. p Mi In Solun. Atenske novine objavljajo podrobnosti o konvenciji, s katero Grčija priznava naši kraljevini pravicoi da naše ladje transportirajo blago iz svobodne cone v Solunu v katerikoli grško pristanišče. Ta pravica je naši kraljevini priznana zato, ker ne zavisi od prava kabotaže v grških vodah, marveč od posebnega režima naše cone, ki je navzlic temu, da se nahaja na grškem ozemlju ipak pod našc carinsko suverenostjo. Naša kralje- vina lahko izvaža iz cone blago na naših ladjah in se to ne more smatrati kot kršitev kabotaže v grških vodah. Naše ladje, ki bodo iztovarjale blago v kakem pristanižču, ne bodo mogle tudi vto- varjati blaga za kako drugo grško pristanišče. Zaradi tega se pravica, pri- znana naši kraljevini, ne more smatrati za raziog, s katerim bi isti privilegij lahko zahtevala tudi kaka druga država razen če bi tudi ona imela v Grčiji svojo svobodno carinsko cono. Tega pa razen nas zaenkrat še r.i. Glede narodnih manjšin navajajo atenske novine, da sta naša kraljevina kakor tudi grčija prevzeli obojestranske ob- veznosti, da bosta napram manjSinam postopali na osnovi dodatkov k mi- rovnim pogodbam sklenjenim v Saint Germainu in Sevresu. p Kongres narodnih manjšin. «Neue Freie Presse» poroča, da se bo vršila slovesna otvoritev kongresa na- rodnih manjSin dne 25. avgusta t. 1. v Ženevi pod predsedstvom lanskega predsednika dr. Wilfana, slovenskega poslanca v rimskem parlamentu. Raz- prave kongresa se bodo predvsem na- našale kulturne in gospodarske raz- mere narodnih manjSin v posameznih državah : pripravljeni so posebni re- ferati slovenske in nemSke manjšine v ltaliji, nemške manjšine v Jugoslaviji, Poljski, Češkoslovaški in Madž?.rski, Delo kongresa bo razdeljeno na posa- mezne sekcije, ki bodo izvoljene takoj po otvoritvi. p Delegacija za medparlamen- tarno konferenco. Koncem tedna je odpotovala v Ženevo naša delegacija za medparlamentarno konferenco. De- legacijo tvorijo sledeči parlamentarci: Dr. Velizar Jankovič, dr. Voja Marin- kovič, Ljubomir Popovič, Salih Baljič, dr. Lujo Kežman, dr. Andrej Gosar in Ranko Dostanic.. Celjska kronika. KONEC PASJIH DNI. V nedeljo 22. tm. je bil konec obliigalnili »pasjih dni1«, ki so nam fetos dali obcutiiti svojo mioe im dokazali, da ne mosijo zastonj iinena. V torek jim pa sledi sv. Jernej, o kaiterem trde stari ljudje, da priniese suhe in prijetno jesenske dneve z jutranjim in vecenndm hla- dom. MINISTER SUPERjINA V CE- LJU. V petek dopoldne je prišeT v Celje g. rniniister Šuperina in je ob toj priliki revidiiral tukajšnjio pošto. Prihod g. mindistra j*e bil komaj opa- žen. MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Porejieli »mo ita objavfjanio: V zadnji steviiki »Nove Bobe« porocate, da se bat\ri »Dramaticnio društvo v Geljiuj« z naine.ro, prklobiiti za bodočo sezono g. raivruaitelia Valo Bratina i*z Mariibora. Ker »DraniOiticnemu drustvu« ni o tern niic-esar znanega üln ni podvzelo nikakihi korakov v tej saneri, Vas pro- siimo, da to pojaisnilo priobčile v Va- sein. c. Mstn, ker naxn s takiim poroča- 2 KRONIKA TRGA MOZIRJE OD NAJSTAREJŠIH DOB DO ZADNJEGA ČASA. Spisal Žiga Laj dkov-Mozi rski« Da pa se me morejo te dotocbe nik- dar okmiti. sem jiaz to pismo sporaz- umno z mojo ženo in mojiim dediičem sedaj napravid, spi'sal in s svojim pe- čaitom opreniil. Izdano v Mozirji (apud Mosiri) v lietu mü'osti edentisoč dvesto štiridesGt in prvem, XV. kalendae ja- nuarjia v navzocnosti: Ulriika, grofa Sternberskega, Eberharda de Griven, Ulrika de Prossperch, Vffinga de Li\vz, Wiintliera de Plieburch, Hiltpranda de Cili, Marguarda Lupa (Volka) in nino- go dru'gih, kateri so bill navzoči. (Poškodovanii original' te listine, pergainenit, z enim priobešenhn peča- tom, se nahaja v štajerskem deiernern arhiivu. Ponaitis: Zaim: Urk. B. d. H. St. 2 Bd. N. 400 P. 513—514.) 4. Ignac Orožen navaia v svojis knjiigi: »Das Dekanat Oberburg« kot prvega zupnika v Mozirji: »Ludovicus. plebanusde prabstperch, 1291. Glej i'stega pisatelja: Das Benedik- tinerstift Oberburg, stran 70. 5. Peta li'stiina je spiaana v Cedar- du 1 1248, 19. februarja, XII. kalen- dae niartiii. V isti izroci patriarh Bert- liold svojieinu oskrbni'ku Vffingu v okraju Moziiri osem kmetij>. (Latinßki original, pergament, pečat odtrgan v štajerskein deželnem arhivu v Gradcu. Zaliiu: Urkd. B. d. H. S 8., 3. Bd. N. 23. P. 77, 78.) 6. V pismu, sprsanem »ze Praus- percb« na praznik ustolicenja sv. Pe- tra (22. februarja) 1. 1309 pogodijo se opat Leopold in sainostanski bratje v Gormjemgradui z. grofom Friderikom ijn Hermanom Heunburšktiim zaradi odskodniiic samostanu vsled krivične- ga zapora prejšii.ega opata Wlfinga, Med pričami se navaja Rudosf van Prausperch. (Original, pergament, od pečatov ohiraujen sanno isti, prošta Oberndorf- skega. Haus-, Hof- un,d Staats-Archiv, Wien. — Nov prepiß na papirjui v štaj. dež. a.rhi'vu, Urkunde N. 1724 b.) 7. Li)stiina., v kateri se prviič iine- nuje Mozirjie trg, je i^delana »datz Praunsperoh, in dem Marchet« 5. nia- ja 1318. V isti volita Rudolf von Praiinsperch in njegova soproga nun- skoniu samostanu v Minchendorfu (Mniibovöi vas?) zai sprejem nju- ne lastaie hčeri štiri knietije v slo- venjeigraški okolici. Kot vaino Ustimo podwjino taisto v popohir prostavi ori- ginal a. > Jaz Bud oils iz Mozirja in gospa so- proga Diomut skleneva pilsnio ini na znaniva vsem onim, ki bodo videli ali stišalfi braiti ta-iBto, da sva radovolj'no in z dobro preanisl'jenini uraom vsled želje najiine hceri, Dyemote podarila gospem v samostanu Mnihovavas stiri kmetije v sl;ovenj)graški okolici, od ka- teriili ležita dve v vasi Dolče (Dofeach), tretja v Grajßki vasi (Purchdorf), in četrta Turkova (datz Türk), z vsemi praviicaani, kakor sva jiih mid'va dobila od niajiLn.ih prednikov in obljubiva jim iste bran it i proti vsemi najininii, ob- stoječilmi ali bodočimi dediči v to, da naj četrta Turkova kmetija sluii najitii hčeri po^^ebno in po njeaii smrti naj i'slo skupno z dniigiinii tremi upravlja samostan v bkugor najdne, nje in na- «iilt predniikov duse.. In da to tako*stoji in. bode nepre- lomljeno os-talo, iizda-va jaz Rudolf in moja gasipa soproga Dyemot inienova- nilm gospem v meniiliovaš^em samo- stanu to javmo pismo kot dokazno 1 isti— nio vse resnice, opremljeno s priobese- n'imii pec-ati najiniili prijateljev: Gospoda Perchitolda iz Salden- hiofena, gospoda Rarmprechta iz Slovenj^ gradca, oskrbnika Auvensteinerja. Price tega so: Opat Leupolt iz Gornjiegagrada, gosipod Chunrat, zupniik iz Bravslovč, gospod Walter, župnik iz Crne in Leu, polt i/ii Chunrat Žovmeški (von Saen- nek), in razven teh.drugi niižjd Tjudje, ki so biii prißotni. »To pi'sino je dano v Mozirji, v te- mu trgu, (datz Praunsperch in dem Marcluet), ko je od Kristusovega roj- stva mjiniil1© tisoc let in tristo let in po teli v osemnajstem letu v prvem petku po sv. Florijana dnevu. (Prepis, papir, Urkunde N. 1839 a, štajerski dež. arhiv v Gradcu. 8. V listini, iizdani »ze Praus- perch« po Kr. r. 1319. leta v pondeljek pred sv. Tomaiem (17. decembra) iz- roci Hertneid von Praeuspercli gor- njegrajskeniu samostanu desetino pri Mozirjii'i. Priča Rudolf von Prausperch. (Original, pergament, pecat manjka, Urkunde N. 1861 a v dež. arhivu v Gradcu.) 9. Osma zgodovinjska Tisitina, v ka- teri se navaja Mozirje (Prauspercb), je bila spisana v Bistrici, leta 1320, v nedeljo po sv. Jakobu (27. julij). Z isto izroci grof Herman Heunburški gor- njegraj>skemii opatu Leopoldu 10 mark denarja kot delni znesek za zopetni od- kuip Moziirja, pridiržeč si pa zopetni odkup (Wiederlösung) za 100 mark oglejskih, srebra al"i »Pechaianich« (če- škib.) Kot priča se naivaja Hertnid von Prausiperch. (Original: H. H. u. St. Archiv, Wien, izvlecek pod št. 1874 b v štajer- skem dež. arhivu.) Iz teh 1 is tin sledi, da je bila usoda Mozirja vedno v ozki stiki s samosta- nom gornjegrajskim. Stran 2. »NQVAi DOBA« Štev. 94. fpržite se stare navadc , in uporabijajte se nadalje dayno preizkuieni PraiiFrancUovkavnipridasek Tei poceniuje hoivojo krepča in ji dale« dobfer^okus^ *? Tudi k žitei ARoda, ,tiQidbhod no Fravf FraPickr^U* « njeni ni prav iuič pomagano. Vpraša- nij© žirraihnejsega detovaiija našega gtedaliišca ni odvisno v prvi vrsti' od awgazmana dabre vodilne strokovne mači, kit bi je tuidi iz lastimih prejem- kov gledkl'isca ne mogli1 placevati, pac pa od nunogo dnigih cimirtefjev. y pretekli sezoni sinio poleg lastnih predistarv niudiilii abčiinotvu prav lepo vrsto dobri'h gostovami1 iiz Ljubljane in iz Zaigreba, ki so pa bil'a po vrsti p&- silvnai pri vstopniinä, kaitera je biita pa vedmo še wizja, kakor je v LjuMjami. Celje je mal'o in skiiammo mesto; inte- res za gledališče je kaikor drmgod pa- del tudi1 pri1 nas. Tega dejstva. z lepilmi all z grdinii besedami ne sipravi'nio s sveta. Odibor Draimaiicnega društva bo pa stori'l vse, da bo nase gtedališče v blizan'iot'il se sezomi n'lidil'o obci'nisfcvu toliko dobrega in lepega, koliikor bo puibliika s1 pasetom gleaafišča omo^p- čaila. S kimopodjetji ne bomo posku- šali konkurirati, ker smo gledalisče, kii ima drugame cilje. — Z odlicnim spostovanjiem: Ivan Prekorsek, t. t*. pinedsednjife DrawiatiGnega drfuišžtva v Gefjui. c REDNI SESTANEK ČLANOV ORG. SDS V CpLJU se vrši vsako sre- do zvecer v ktiibovi sobi Geliske-ga do- ma. Začetek razprav točno ob pol de- vetih. POROTNO ZASEDANJE. Za }e- seniskq^ zasedanje celjiske porate, ki se začne v pondeljek, dne 30. t. m., so doslej razpisani sledeei shucaji: 30. avgusta: Alojz Škoflek (posiiTstvo), Josip Guirazej "(uiboj) toi* Äh'ton. Pe- trovilc Jn Frano Vogriiiic'Cro^'inj težka telesmaj-'poSkodba); 31, atvguista:' AiUon Avsec (po,siilištvo}'.r Te' dimi bite^Lj-še.tajz- pisana dva. slucaja!'1 dotomorä',1 eft! "šlu- čaji golj'ufije in en1 slučaj umora. Za- sedaffiije bo trajato' približnb pet fkii. c Odplranje trgovin v nedefjo. Kakor poroča centralnikomiSarijat de- lavskih zbornic- se je g. minister za trgovino in Vndustrijo ofcrnil na mini- stra za socialno politiko s predlogom, da se na podlagi točke 3. § 14. za- kona o zaščiti delavcev z naredbo do- voli (za 2 uri) odpiranje trgovin v ne- deljo dopoldne, in sicer v krajih, ki imajo manj nego 10.000 prebivalcev. Minister za socijalno politiko je od- govoril, da je smatrati nedeljski počitek kot pravilo, predpis § 14. pa samo za izjemo tega pravila. Zato je mogoče dati to dovoljenje samo izjemoma v onih krajih. kier za to obstojaio resni gospodarski razlogi. Ne more pa biti dovoljeno v krajih, kjer do sedaj ta običaj ni obstojal, oziroma v onih krajih, ki so manj nego 10 km od- daljeni od kraja, kjer so trgovine v nedeljo zaprte. Trgovci, katerim bi bilo dovoljeno odpiranie trgovine v nedeljo, ne smejo v pondeljek svoje trgovine odpreti pred 10. uro dopoldne. Za iz- dajanje dovoljenj naj bi bili pooblaščeni veliki župani. Uredbo bo izdal minister za trgovino in industrijo. c Monopollzacija Šolsklh zvez- kov. Ministrstvo prosvete je z razpisom z dne 6. julija 1926 S. N. br. 679 od- redilo, da se morajo na vseh solan porabljati za pismene šolske naloge samo zvezki državne izdaje. Proti tej odredbi so gospodarski krogi v interesu produkcije in trgovine s šolskimi zvezki zavzeli odločno odklonilno stališče. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo y Ljubljani je s posebno spomenico 'i!htrprosila merodajne faktorje, da se ukine omenjena odredba. Na to spo- | menico je dobila dne 19. avgusta t. 1. obvestilo od velikega župana ljubljan- ske oblasti, da je ministrstvo prosvete brzojavno odredilo, da se uvodoma omenjeni razpis do nadaljne odredbe ne izvršuje. c Iz poslovnega sveta. Manufak- turno trgovino Jožeta ZabukovSka v Aleksandrovi ulici 4 je prevzel trgo- vec R. Savnik iz Kranja. — Že pred meseci smo sporočili, da namerava tvrdka Peter Majdič v Celju urediti moderno tvornico za podkve. Sedaj pa že bodo stroji kmalu montirani in 'pripravljalna dela končana. Čujemo, da tie bo več dolgo, da začne tvornica obratovati. — Izvedeli smo, da name- rava A. E. G. Union likvidirati svojo podružnico, ki je nastanjena v palaČi Jadransko-podunavske banke. c Borza dela. V Celju se usta- navlja prepotrebna borza dela. Poleg drug'ih činiteljev je za nje vzdrževanje "pVispevala tudi okoliška občina en- kfratno vsoto 7000 dinarjev. Izgleda, da bo borza dela zanesljivo fundirana. c Stavbno gibanje v okoliški občini. Stavbeno dovoljenje so dobile na področju okoliSke občine sledeče stranke: Radej Ludvik, Sp. Hudinja; Milan Četma, JoŽefov hrib in Rehar Anton, Lokrovec. Zidale se bodo eno- družinske hiše. Balohu Josipu se pa stavba male hišice ni dovolila, ker jo je nameraval zidati na prostoru, kjer bi zazidanje ob povodnji zadrževalo od- tok vode in povečalo nevarnost za bližnje kraje. c Sprejem v domovlnsko zvezo. V domovinsko zvezo občine Okolica Celje so bili na novo sprejeti Rudolf Paček, Emanuel MatoSič, Jurij Turk, Mariia Kranjc, Jožef Kranjc, Belak Ignacij in Sparhakel Ignacij. c Elektrifikacija v okollški ob- Člni. Za novega načelnika elektrifika cijskega odseka okoliškega občinskega odbora ie za g. Baeblerjem, ki se je odselil, izvoljen g. Gams. Deta bo do- volj v tern oziru. c Steklina. Iz Maribora so pri-" peljali v tukajšnji Pasteurjev zavod 751etnega posestnika Grossa izRošpoha pri Mariboru. Pred tremi meseci ga je bil ugriznil na potu proti domu v po- nočni uri neznan pes. Steklina je pri Grossu že v precej visokem stadiju. c Abonentom v ccljskih gostil- nah! Pod tern naslovom pozivja »Pri- pravljalni odbor« vse abonente v tu- kajSnjih gostilnah, ki so s svojo hrano, I s ceno za isto in s postrežbo nezado- voljni, naj razmišljajo, kako in kje bi našli lokale, da se ne bo z abonenti malomarno igralo. Mislim. da vsega tega ni treba, ker imamo v našem mestu itak tudi privatne penzijone, zlasti onega na Glavnem trgu št 10, I. nadstropje v hodniku, ki nudi iz- borno, ob Ino dornačo hrano pri kon- kurenčni ceni (ni alkoholnih pijač in ne napitnine) in naiuijudnejšo, jako pazljivo postrežbo. Poskušal sem že drugod, pa so bile izkušnje dokajssfabe, sedaj sem pa s hrano Že tri leta rrad vse zadovol|en. — Tudi abonertt^oä|021 MIR NAM DAJTE! Prebivalci Vraizavega: trga, Gregorčiičeve ulice in okoli'sa vise tjia do Iiivailidskegtv doma. bofirice, evanigelj^ke cerkve. Narodne- ^ii doma i'u gledališča se slaLno pri- J tözuijejö', da'jiiiV neka, vsein dobro žnana žeinska oseba krati nociui min* im pr-eganja spanec. Kaidar se ji' zazdi, zaiMie kar sredi noci1 ali v zgodnjih ' jutraniih uraih kr.ica.ti na vse pretege im> psovaiti ter dela s teni stanoSiäMim in siosedoni bilvamje v blizimi iQiprar neznosno. Prebivalstvo se povinaiaHu- je, ce v tej že dicvviio iiiučni zaderi-tes ni inogoce iiiičesaii uJcreniti. Kino. Mestni kino. «Moj priiatelj, pri- vatni detektiv» je prišel in videli ga bodete vsak dan do srede. — Potem se pojavi in ostane tu «Človek z braz- gotino», dokler se ne pojavi «Liubim- ^anje v garniziji». Sirom domovine. š Desetletnica fttfke na Kafmak- čalanu. V Bitolju §eRVr5e velike pri- prave za proslavo lOletnice bitke na Kajmakčalanu. VrSila se bo dne 15. septembra na zelo svefön načfft. Slav- nosti se bosta udeležila ftodi !&ralj in kraljica, vlada, narodni jSÖsJHHö, za- stopniki na§ih zaveznikov, vosska in številne kulturne in narodnco-rgamteacije. 5 Nov oddelek v trgovlftjskem minlstrstvu. V trgovinskem mm'iistrsvu je bil ustanovljen oddelek za trjLoy?nske pogodbe. Novi odsek ima '^fc&ljučno nalogo, da zbira in urejujennia!terijal, potreben za delo na^ih 'delžftalšj' pri sklepanju posameznih novih tfBoVftiskih pogodb. *4rn>l»-- š LUerarni večeri g. Vai^Bra- tine. Gospod Bratina si je nadel Fežko, a hvalevredno nalogo poleg organizi- ranja malih odborov vzbujati kolikor mogoče več zanimanja in smisla za naše domače leposlovje. V ta namen bo prirejal ne samo po ve^fh fkrajih, marveč tudi po deželi literarne^v^ečere, kjer bo tolmačil dela naših lepäslovcev s čitanjem, 'Yecitiranjem in f^anjem. Potrebno jep' 'da mu gredo pri ' tern plemenitem ^emljenju in nap/o'r^iem delu društva kolikor mogoce^na'^ko. § Gavrllo Princip je postal, kakor poročajo z Dunaja, junak nove dräme pisatelja Hansa Kafke. Delo §e imenuje «Napoleon ali nevidna deklica». v š Razkpi ^iiPrjuni. V^odja vojvo- IdiVijskih., Q:tjurjls,.DDbroslay Jevdjevič, 'je poslal okrožnicp ysem ^lanom cen- tralne^a pdbora, v kat^ri navaja vse pogreške,, dr. Leontiča ter ga poziva, naj zapusti organizaeijo-y-interesu nje- nega pgkreta. Ako tega' ne stori, si vojvodinjske Orjune pridr^ujejo proste roke. š NdV lek p'rot! malalffl. Proti malariji ^o1 iz^agli v Berllnu nov lek •„.*«____¦._.¦' ... i «'}L v _x,\. Bal'a čevlji se prodajajo po lo- varnl&ki ceni prt»3-ot A. Drof enik, c(vgnl Trg Mozitrje je imel stare privile- | gije ah s\roboščiiine, podeljene mu od | raizn'iih a'vstrijiskih vLadarjev. Te Listine so 1. 1580 z, vecino trga pogorele. Zate- gadelj je Garolus V., nadvojvoda na Stajerskein 1. 15.81 trgu njegove svo- boščitue ponovil z fistiiLO, koje iizvirnik se naibajia v trškein arhh'u, tukaj pa sledi dasloYmi prwod: »Mi Carl, po božji miiasti nadvoj- voda v Avstrijii, Burgundu, Brabantu, na Štajerskeni, Kranjskem, v Liitzen- bujrgu in Wirtenbergu, v Zgornji in Spodlnjii Šleziji, knez na Svabskeni, mejni grof svete rini-ske države, v: Bur- gau, v Zigornji in Spodnji Luiici, po- knežem grof haibsburskL, na Tirol- skem, v Pfierdtu, Hienburgu in Goriici itd., de^elni grof v Atzaciji, gospod v stoveniski krajini, PorteiKwu in Sa- linsu itd. prianamo in raizglašamo ,s tern pifemom javno: Ker so nas naši zvesti N. sodniki, svetoval'ci in tržani mozkski ponižno prasi'li in jie bila, jim od' n^asili rajnih Ijiubili gospodov in predrii'kbv, riinskih cesarjßv.in knezov avsttjjskiU, ktetih; se najtiva^ežneje in blazerio'si'Jbniinja- mio, trška' svoboščina milostno pöde- ljtedia in ßbtrjenaj töJ Listine jim je pa požar linn^l, da WTO postavno vla- da joči gosp'bd in cfež4n'i kiiez Aa Šta- jerskem, Kranjskem in v Gorici, njim in njioniiin potoiiicem zgoraj omenien^. svobošciine zopet, rie^samo ne obn^v^ ino, ainpajj. jim k pxej|yiiiin se ed^n^ sejm, v nedeljo po Velüeih Šmarnu in. trški peča-t iniTostno dovoliriio in pot re- bo potrdi'iii'O. Kakor smo naklonjeni koriist vseh niasili podložnikov pospe- sevati, tako smo ponižno prošnjo Mo- zircanov po dobrem pre^arku, nasve- tu in ziiianju milostno sprejeli in jian svoje trške svoboščine milostno vrne- mio in potrjujemo ter visled tega tukaj tudi javno proglašamo: Prvič; Naj imajo ponovljene ta- iiste praivice, kakor prej in kakor naii drugi trgi, iizvofjene sodnike pa naj VseLej žovneškem grasčaku v potrdilq hi-prksego predstaivijo. Drugic: Ti sodniki naj dajatve in davke rzterjajo in poberejo, potem pa žovneškemu gospodu izrocijo. Tretjdc: Nimajo svojih malesikan- tov (hudodeloev) sami soditi, ampak smejio si kteregakoli dastojamstva ati sta- liiu, s tern ])ismom :in z našo voLjo, da ne smejio iimeno\ainiili sodnikov in tr- žainov moziTskifc motitirl-.marveč ;• jik cuiV'Sjiti-' in bramiti -i^iäniiceftar nasprö^i lwjgij wkreniiVi, — ikot'l)nä'kdotin€lvesifk>ij je.dl'iA^in.u lj'uboi! tega pa .»«xniDraj-öi proti wsinnajfte.zji nemilosti ¦ini kazii.i < vždržaibi. ; ' u ¦. ;-!n Tako mislimo resnicno! V dokaz toga to piwmo, l^ocaiteno z nasini pri- obešemiim knežjirm pecatom, ki je bHo izda>nio v naisem mestu Gradec, eden- ind\Tajsetega svečania, Kniistusa, -naše- ga Ijubega Gospoda in odrešenika v eden tiisoc petsto' osemdeset in ptvem letu'.« ¦¦¦'¦¦- aJA% Carofus 1. r. ri ni Pečait '¦ptiobešen. — ornsic Wolfgang Sclm-amek. — lina^1 I r . qu ßi - Ad mandatiim ^mi- ni ArchidjUcis pHQppum: P. Wamzl 1. r. r Drugi, v trškem ai'MiVU i^iiaja- yjpei se stairi prlyilegjiji., ki pa^y^ckio- nia potrjtujejio le." pr'Üyiiifegij ^mjj^a V.. raizven onöga Jožefa II. &o._sled#či:. 2.) priivilegij nadvojv^ FröFdinan-. da, dido. Gradec, 23. fetoruarja 1598, — 3.) - oesafjä"/J1eTf1'Ü.irfiaAda III.. ™f* ' ddo. ;Dunal, f!rj'ulija. 1652. 4.) => Ferdiia-anda.!^;. ¦., . ,( '¦ . ddo».- , Prag%^J6. septembra 1652. 5.) Driviilegij cei^arja'Lehpol'dä I., dj^D. I Dunaj, 29. jul^ l6(||, ;0.) » cpisarj,aj^varlarVI.3R(ido^ 6.' JU&3ftl72O,,n-u 7.) » cesai^^itriij^ i&wk. ' dldo. Dünaj, ll°toru- •' ' arja 1744, ?9?.v 8.) i 9[ fnotiBf&^1*3- Jož^a -H., Mo. •¦? 9?, ßrDunaj, 30. jünija 1783. Št$v. 94. Z »NOVA D.OB A« Stran 3. k imenom Germanin, ki sigurno učirr zuje in absolutno ozdravi to bolezen. Zdravilo pride takoj v razprodajo. § Zanlmiva tožba. Pred leti je prispel v Mailtbor ameriški podanik Klappet s sv6|o H^K Dočim je bil potni list njego've'žette V redu in ji je bilo dövolieno bftvanje v Jugoslavs, Klappet svojega potnega lista ni ime! pravilno vidiranega in se je moral vrniti na Dunaj po potrebni vizum. Ko se je vrnil z Dunaja, je bila njegova žena foolna^jdva meseca kasneje pa je umrla, Klappet je potom ameriškega konzula nato tožjl jugoslovensko vlado za od- ¦Skodnino 200.000 *d*olarjev, čes da je žena tekom svojega bivanja v Mariboru pila slabo vodo in zato umrla. Vršila so se dolgotrajna dopisovanja, ki so končala s tern, da je jugoslovenska vlada odklonila zarfcbeyo glede plačanja ¦ogromne od^kodi?ine. š Kaznovaua kleveta. V majniku je objavil «Kmetski list» napad na drž. kopaliSkeg&jizdravnika g. dr. Koltererja v Rog. Sla^uii^ ja na tamošnjega tovar- narja g. Vjj^rna Bizjaka. — Prvi je izdal leta^oif-; katerem opozarja oko- liško pre^vajjstvo, kake dolžnosti ima nasproti ,tujcie,rn. Ta dobro mišljeni letak so vsjf.^metni ljudje pozdravilj, iembolj nfiVlpUjivo je zato bilo, da se je moral «Kmetski list» na nelep način in krivičnc^^aleteti v osebo dr. Kol.e- rorja. O g. Bizjaku pa si je dopisnik izmislil reči, ki bi utegnile škodovati njegovemu odličnemu podjetju. Poznalo se je, da je dopisnika vodila pri na- padanju zgol^, osebna in strankarska mržnja. Oba gospoda sta vložila proti odgovorneijm^.'uredniku «Kmetskega lista» tožbo.po tiskovnem zak^onu. Te iwiwliöno! ¦¦¦'¦• pretepel svojio zöiiQi.r/dasgtf'-WhwdloWi in .id)ležala tri une, v • nazavosti. Predno je stre^L svojb jezo,'je pojedel kosilo;'ki lnir'ga je žf.mka primes la. Pred sodni'ki >se je Francel iizgova.rjal, da ie žeoia vse za- krivila. Precitali so mu sezinaiin ka- ziiii ifii rekli, da j« zrnan surovez, ki se rad pretepa. Da se bo ponniril. so mu prmoriiM sest texiniov ječe. Nikoli ni bil najden kos Schichtovega mila, v katerem bi se mogla dokazati tudi Ie najmanjšs potvorba. Nikoli ni Schichtovo milo poškodovalo kosa penla. Vedno ie Schichtovo milo čisto in i\eskodljivo. Lajiko bi ceno Schichtovemu milu tudi snižali, če bi hoteli: rabiti cenejše surovine in posvečati manjšo pozornost skrbni izdelavi. Tega ne storimo, ker naše geslo je neomajno: Schichiovo milo je najboljše! Pristno Ie z znamko Jclcna. "Auf bilks Rozananii! Ce ne greste takoj spat, vas bomo vse z niotiko ])retopH, prc»ki"eti smrkavci. — Tako s,o,. se korajižiili, Miiha, Toneak on Ivan,- cek. iz GLobakega in so uapadli sautes iu| Majleaii^ vrbu pri Globokem. ,Ker so pa v svoji vneini Ie prevw zotikali M,Tiirt.i'iui Lepsuino,- so dal>il'i za nagra- do visak po iriesec jece. Dober raičuaiar }e posestiiik Nace.. i'z Hajiuskega pri SmaTJ.u.'Biil je dailje čavsa v Ameriki, kjer je za.služil tri trii tisoč doki-rj-ev. Poročiil je Marti.no. hOenko po^astiiitka in prizenil ž njo polovico pasestva. Drugo potavico je kupill od) sivojega; tasta za 75.000 di- narjiev. Da bi se izognil placiiiu, je Yiknjj'zM na posostvo tirjatev svojega brat a v Gradcu za 100.000 d'ioaarjev. Žemo je prisiilil s tepenjem in grožnja- ni.i. da je tudi onia te fiistifne pod/pLsa1- la, Bratu je doligoval še i(z pretlvojmn?- ga, &usa dvifuti'soc kron. katere je sam spreinenil v (kmasn/jo valuito. Ker ce- n* sain svoje posestvo samo na 15.000 diiiiarjev, je hotel s tern spraviiti svoje- ga ta/sfca ob tiTJatov. Posreeilo se mu je} da je tast popuvstiil za 50.000 di- nairJ0v. Držaivno pravdniištvo je pre- skrbefo tennu itaiciijonalneniiu ekoiiioinu še pasebno niagrado v obM'ki trimeseč- nega zap or a. «. ,Hlia(i>ec Joža iz Konjic je maiSoe- valen ciovek. Ker ga je radi neredno- sti odpuÄtiil ife sluiibe nijegov gaspod'ar mliiniar Sodidarjenii triij-e najihujši: pr^tfpači. Josipisna Schinuck je pö'n poktiicu kuihariJca v Lipiriici! na Štajerskem. NaveLicafe se je Avstri'je m! slia malo po sve.tu. Dopadla se ji je Jiigosta.vi- ja, kjer se po njenein, mnenjiu cediita mleko im mied. Priišla je v Gei'je brez sredistev. V nočniili urali je nadlegova- la moske za kaiko pri'ine.i'nio poil]>oro. Strainika. katera sta jo zail'otila, je o- zmerjala s »prokleti ositi«. Pravi, da je bila. jezna, ker je niiso puistili, da bi nadaljevala svojo pot v Trst. Sedaj bo najprej sedela en teden, potem pa odšla nazaij v Avstrijo. Lojze, nsntjarski pomočniik iz Bočne, neraid defa. Žd^ po veehii od taitvime. V GornijemgradJu je pokradel raizn^ obleke, perila in srebrnine za 5800 di- narjev. Dobii' je eno leto težke jece, potem pa hajd v prisi'lno delavniico. Razgled po svetu. r Matt prodala na trgu svoje otroke. V neki vasi pri Debrecinu ie žena gozdnega delavca Braynika radi skrajnega pomanjkanja postavila na trg troje otrok in jih ponujala na prodaj. Hletno Esstero je kupil neki kmet za 900.000 kron, triMno Ileno pa za 300.000 kron. Za tretiega otroka, šest- mesečnega fantka, ni bilo kupca. r Princezlnje gredo v samostan. Pred kratkim je vstopila v samostan . bivSa nadvojvodinja Asunta, t^Čerka nadvojvod^ Leopolda Salvatorja. Skoraj ob istem času si je - tudi princezinja I^Ieža Lichtenstein pöi^kjaJa v sarno- stanu varnega zavetja pred življeni- skimi viharji. r Orel ukradel otroka. V neki vasij prf Buenos Aires se je nepriča- i Übvln'ö^pustil iz zračnih viSav orel in odiies^l1' pred očmi starišev dvoletno Sfran 4. »NOVA DOB Ac Stev. 94. Pupifarnovaren in jawnokovisten denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustanovl/ena leta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. I V lastni palači p>r»i kolodvopu. Vsl tirantlnlčnl posit «e lzvršu)e)o na)Kulanlne)e, hltro In loč- ' no. Ugodno obresiovanje. Polasnlla In nasveti brezplačno. Vrednost rezervnih zakladov nad Kron 25.OOO.OOO'-. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mocjo. hčerkico. Lovci so takoj priredili gonjo, a jim je uspelo najti samo orlovo gnezdo z ostanki deteta. r Krtžanje ljudi z opicami. Charles Smith iz Newyorka je nedavno objavil, da je ustanovil zvezo za ustvarjanje nove človeške rase s pomočjo križanja nekaterih opičjih pasem. Za to križanje ima poseben recept. PristaŠi so ga iz- volili za predsednika in voditelja eks- pedicije. Dvajset navdušenih članov je že na poti v francosko Afriko, kjer bodo dali šimpanzom in gorilam pri- liko, da postanejo praočetje nove člo- veške rase. Mnogo znamenitih inšti- tutov in celo sovjetska Rusija so dali v to svrho stotisoče frankov. lz Moskve se je pridružil ekspediciji profesor llija Ivanov. Vprašanje je, če niso ti Ijudje že nekoliko križani z opicami. r Lov za srečo. Španska Amerika je dežela loterij in kvartašev. Srečke vržejo državi menda največ dohodkov. Sebaj je prišla avtomobilska družba v Montevideu. prestolici slavnega nogo- metaškega Uruguaya, na novo srečno in osiginalno misel : njeni avtomobili imajo vsi na zadnjem levem kolesu številke kakor ura. Kolo in z njim ' številke od 1 do 20 se vrtijo, dočim stoji kazalec vedno nepremično. Potnik, ki se posluži avtomobila, se domeni s šoferjem pri vstopu za gotovo številko. Če bo stal kazalec pri prihodu na cilj na določeni §tevilki, ne plača potnik niti ficka za vožnjo. In baje se odslej vsa loterijska publika vozi v teh avto- mobilih. r Gledanje na daljavo. Pri ne- davnih radio-telegrafskih poizkusih s prenosom slik med Dunajem in Pari- zom je profesor Bellin izjavil, da iz- deluje v svojem laboratoriju v Mal- maisonu pri Parizu aparat za brez- žično televizijo, ki bo kmalu gotov. PariSki »Matin« priobčuje te dni vest, da se je učenjakoma Bellinu in Holl- wecku res posrečilo izumiti aparat, s katerim bo omogočeno gledjnje na daljavo ali takozvana televizija. Bellin se ukvarja s tem problemom že dolga leta. r Pol mllljona cigaret sežganlh. Neka banka v Erfurtu je dala magi- stratu pol milijona cigaret za reveže in invalide. Magistrat je prosil finančno upravo, naj ga oprosti predpisanega tobačnega davka, ker gre tu za dobro- delne namene. Sv. Birokracij pa ni hotel tej prošnji ugoditi in brumni magistrat je dal cigarete — sežgati. r Ne vojne ! Londonski duhovnik G. St. Rüssel, ki je velik prijatelj mla- dine in 5e večji pacifist, je Solski mla- dini pridigoval o grozotab vojne »n končno malčke pozval, naj prinesejo v cerkev vse igrače, ki spominjajo na vojno, kakor puške, sablje, topove in drugo. Navdušeni otroci so iih res pri- nesli in jih vpričo duhovnika zažgali. r Lov na zmaje. Na otoku Ko- modo v holandski lndiji se nahaiata dve lovski ekspediciji, katerih namen je, ujeti nekaj eksemplarjev jako redke velike živali, katere doslej še niso mogli dobiti žive. Žival, ki jo zasle- dujejo na otoku, je neke vrste kuščar, ki ie dolg tudi nad trideset čevljev. Uradništvo holandske kolonije domneva, da je ži*/al živela nekdaj tudi na Ki- tajskem. kjer se je celo danes ohranil simbol zmaja. r NajdraŽja znamka na svetu. 16. t. m. je bila v Newyorku otvorjena filatelistična razstava, na kateri je raz- stavljenih znamk v vrednosti treh mi- lijonov funtov Sterlingov (3 milijarde dinarjev). Najdražja znamka na raz- stavj je vsekakor znamka angleške Guayane, ki je bila izdana 1. 1856 in je edini eksemplar takratne izdaje. L. 1922. je bila prodana za 7.317 livr šterlingov, kar je rekordni znesek v prodaji znamk. rJiafe«** r Želva modni Žlval. Najnovejše v Londonu je sedaj to, da moraš imeti svojo želvo, ako hočeš biti moderen. Kdor jo še nima, hiti k trgovcu z ži- valmi, da si jo nabavi. Naimanjše sU- nejo samo par šilingov, ako pa imamo dosti denarja, si kupimo lahko pravega velikana, katero pa moremo držati Ie v vrtu. Male pa so zadovoljne, da jim vržemo Ie nekaj solate. Krošnjarji jih ponujajo po hišah in baje jih je iz Grčije in drugih krajev ob Sredozem- skem morju velike množine vseh ve- likosti na potu v Anglijo. Gospodarstvo. K CENTRALA DENARNIH ZA- VODOV. Iz Beograda so potrjuje vest, da se prii>ravlj.a v trgovinskem mini- strstvu zakon o centrali denarnih za- vodov. Ta zavod naj bi predstavljal cenitrato in oporisce vseh denarnih za- vodov, obenem pa bi v svrho zašcite upnikov, predvsem vlaga.teljev, kontro- liral te zavode. Vsled uspešnega delo- ' van ja. in dobre organizacije ogrske coiiitrale denarniih zavodov se je v Av- strijd že lani sprejci" sliičen zakon. Naj- brzt bo tudi nam sluiiLa ogrska cen- trala denarni'h zavodov za vzor. g LJUBLJANSKI JESENSKI VE- LESE JEM. Kakor je bilo že objavlje- no, se bode leto-s na veiesejmu od 4. do 13. septeinbra vršila velika vrtnarska razstava. Tudi ljubljanski vrtnarji. ki' so znarri po svoji lnarLjiivosti, hočejo sve«. S JADR.ANSKA ŽELEZNICA. Kakor se poroča iz Beograda, se srnar- tra v poučenih krogih, da bo ponudba južnoamoriskih izseljencev za gradnjo proge Bcograd—Split vendar sprejeta. Prometni ininister se je vrnil z Blala. in je dal nai'og, da se v najkrajšein ča- su izvršijo pot reime spremembe na tra-si; "PREPOVED PRODAJE LDTE- IHJSKIH OBVEZNIC INOZEMSKIH URŽAVNIH POSOJIL. Financni- mi- nusiter je prepovedal kupovanje in pro- Nhkd <* p več ne me- njam.ampak ostanem sta- len odjema- lec za sukno v veletrgovi- ni R. Ster- mecki, Celje kjer se letos prodaja mo- čen melton m Din 45.— , modern še- vijot 52*—, fini kamgarn 60-—, po- sebno fini in moderni kamgarni in covercoatl 100'— do 3001-. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primemo po- vrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. 5 dajanje vseh vrst loterijskiii obveznic inozeiiiskih državndh posojil. Za nakup in prodajo .takih obveznic je potrebno posebno dovoljenje finančnega miaii- stPvStva. g POVIŠANJE CEN SLADKOR- JU. Zveza skidkornih tovarn v Jugo- slaviji je povLšala ceno za 0.05 Dni za kilogram. Razsirjajte „Novü Dobo"! 5-1 Dobro domačo hrano se oddaja Glavni tr»g 10/1. flnglBšho, francosho in rusho poučujem (konverzacijo in slovnico po dobri metodi) zanesljivo dobro, ker govorim jezike od mladosti. Naslov v upravi. Oddata se dve meblovani sobi ena z eno, druga z dvema posteljama. Poizve se v upravi. Sprejmejo se dijaki na hranti in stanowanje. Naslov v upravi. Dijak ali dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje. Posebna soba, glasovir, ev. instrukcija. Dr. STEGU, Celje, Krekov trg 7/11. Dijak se sprejme na stanovanje z vso oskrbo (dobra hrana, lastna soba, eletr. luč, perilo, kurjava, uporaba klavirja) po zmerni ceni, pri dobri rodbini, sredi mesta. Naslov v upravi lista. 3-3 Premoa zabnfeö^skt, trto^eljsUi in iz vseti drnaib rudnikov dobavlla in (losttulja na doi u mesta ,,,_________________[ in okelici Franjo lost, CELJE, Aleksandrova ul. 4 Glasovir podučuie na domu dunajski konser- vatorist. Pisati pod »Konservatorist«, na upravo lista. 2-2 Qve opremljeni sobi z dvema posteljema, se oddata od oktobra naprej in ena opremliena soba od 4. septembra. VpraŠa se »Parkhof«, 2 Celje. 2 Enodružinska hiša novo zidana, 18 let davka prosta, s 5 so- bami, 2 masardni sobi, kcpalna soba, z vserr.i pritiklinami, parketirano, električna luč, betonirane kleti, z velikim vrtom, se proda. Naslov pove uprava. 3-2 aajvecji velcsejem svetat 11.000 razfltavljalcev ix 21 dežel 160.000 kupcev iz 44 Jezcl Jesen 1926: 29. avgusta do 4. eeptembra | Tudi ux Vo* jt ohi$\ vih'ktga fomcna! Podrobna poJMnila daje: o potniškem vizumu, posebnih vlakih, stanovanjskern posredo- vanju, o dopošiljatvi tiskovin častni zastopnik W. STROHBACH, Maribor, Gosposka ulioa 19 in pa LEIPZIGER MESSEAMT, L«ipzlg. Radi opustitve trgovine na drobno, born * sredo dne I. septembra 1926 na prostovoljni javni dražbi prodal sledeče predmete : pisalni stroj znamke »Adler«, razmnoževalni stroj s stiskalnico (Flachtippen- drucker An Setzkasten mit Schriften), oboje znamke »Debego«, blagajna »Wertheim«, lovski voz, polpokriti voz in več otroških vozil. Začetek dražbe ob 9. urj v skladišču na Ljubljanski cesti nasproti kovačije Gregl. Maks Oswatitsch, veletrgovina s premogom in apnom, Delaj, nabiraj in hrani! o I a v- O -" Q. O Q. :r_, c — ir. Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LflSTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celjn Obrestuje hranilne vloge po 6%- Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. PH naložbl zneska po 20 DIn se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 miiijon 250.000 Din. Plsarna v Cel|u, Prešernova ulica št. 6. N 3 a> st V) j-i < 1 K Čas je denar! Tiska in Izdaja Zvezna tlskarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan četina | za redakcijo Vlnko V. Gaberoi — Oba v Celju.