V Ljubljani, 26. marca 1910. Štirinajsti letnik, številka 1. Bogu na čast, GASILEC bližnjemu na pomoč! Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno. Oznanila stanejo cela stran: 37 K 60 h, >/2 strani 18 K J 80 h, '/4 strani 9 K 40 h, l/s strani 4 K 70 h, pri večkratnem natisu primeren popust. Cesarska jubilejska ustanova avstro-ogrskih zavarovalnic v podporo ponesrečenih gasilcev in njihovih zapuščencev. Tej cesarski jubilejski ustanovi avstro-ogrskih zavarovalnic v podporo ponesrečenih gasilcev in njihovih zapuščencev, ki jo je ustanovilo več zavarovalnih društev leta 1873., je namen, resnično potrebnim in vrednim poklicnim ali prostovoljnim gasilcem avstro-ogrske, države, kateri so v izvrševanju svoje službe zadobili težko bolezen, se pohabili ali ponesrečili, oziroma njihovim zapuščencem, dajati podporo. Tisti, kateri hočejo imeti pravico do ustanove, se poživljajo, naj vpošljejo svoje prošnje poštnine prosto do konca meseca maja vsakega leta predsedstvu ustanove. Prošnja in vse priloge so kolka proste. Prošnjam je priložiti naslednje priloge: a) Ipzričevalo načelnika gasilnega društva, da je oboleli ali ponesrečeni gasilec bil ud ali je še ud kakega domačega gasilnega društva, b) zdravniško izpričevalo o načinu bolezni ali poškodb kakor tudi o tem, da je dotičnik to poškodbo pri gasilskem delu zadobil, c) izpričevalo županstva (ubožno izpričevalo) o potrebi in vrednosti prosilca, kakor tudi natančno njegovo bivališče. Prošnje za podporo enkrat za vselej se morejo kadarkoli vložiti in morajo biti opremljene z omenjenimi tremi prilogami, vsekakor pa je želeti, da se tudi prošnje za podpore vlože do konca meseca maja vsakega leta pri ustanovi. Prošnje je nasloviti: Slavni upravni odbor cesarske jubilejske ustanove avstro-ogrskih zavarovalnic Dunaj. (Lobi. Komitee zur Verwaltung der Kaiser-Jubiläunts-Stiftnng österr.-ung. Assekuranz-Institute in Wien.) Prošnje in priloge, sestavljene v nemškem jeziku, je vpo-slati do 24. majnika 1910. tajuiku Troštu na Igu pri Ljubljani, da se odpošljejo pravočasno na svoje mesto, ker morajo biti vsaj 30. majnika na Dunaju. Vodstvo zveze. Cesarja Franca Jožefa I. jubilejna ustanova za v službi ponesrečene gasilce, oziroma njihove vdove in sirote. IX. izkaz daril: Gasilci v Slavini mesto venca t Franc Deklevi 10 K, tovariš Petrič odkup od novoletnih voščil 5 K, tovariš Malenšek, Trebnje, nabral 6 K; gasilci Idrija 10 K, gasilci Duplje 3 K 70 h, gasilci Sežana 2 K 06 h, Ivan Debelak v spomin prijatelju t And. Oblaku 3 K, 1. Štefin, Postojna, 50 h, Trošt dobiček zna- kov 6 K 10 h ; skupaj 46 K 36 h. Prej izkazanih 5388 K 58 h, torej dosedaj nabranega 5434 K 94 h. Po odbitku izplačanih dveh ustanov s 120 K, znašale so obresti za 1. 1909: 133 K 67 h, je torej skupnega zaklada 5568 K 61 h. Zrno do zrna! Gasilnim društvom! Razposlali smo v začetku leta tiskovine v izpol-njenje in poštne položnice za vplačilo letnine. Mnogo društev se je odzvalo našemu pozivu, nekatera pa so nam poslala izpolnjene imenike brez letnine, druga pa zopet samo letnino brez imenika. Prosimo, da se nam pomanjkujoče dopošlje zaradi reda v poslovanju. Dalje prosimo tudi zaostale naročnike „Gasilskega koledarja“, da nam poravnajo dotične račune, saj moramo tudi mi vse točno plačati. „Gasilski koledar“ se še vedno dobi, sezite tovariši po njem, da bo vsaj večji prispevek za našo „Jubilejno ustanovo“. Tudi znaki so vedno v zalogi. Na pomoč! Zvezni poslovodja. Slovenski gasilci! V dneh 14., 15. in 16. avgusta 1910 bo v Ljubljani II. shod slovanskega gasilstva, spojen s slavnostjo 40 letnice obstoja ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva in z zborovanjem naše slovenske gasilske zveze. Na ta shod pridejo v velikem številu naši slovanski tovariši iz Češke, Moravske, Šlezije in Galicije, zato bodi tudi naša dolžnost, da jih v obilem številu dostojno sprejmemo in pozdravimo v naši mili domovini! Prišli pa bodo tudi naši tovariši iz Hrvatske, Štajerske in Primorja, tako da bo v Ljubljani res pravi praznik združenih gasilcev, ki z vnemo delujejo v korist svojega bližnjega. 14. avgusta obhajalo bode naše najstarejše prostovoljno gasilno društvo svojo 40 letnico in ta dan bo tudi zborovanje naše zveze, 15. bodo zborovanja tehnične komisije in odbora slovanske gasilne zveze, 16. pa izlet v Postojno. Natančneji spored se bo pravočasno razposlal in bo tako urejen, da bodo naši tovariši v enem dnevu lahko vse odpravili, da jim še prenočiti ne bo treba v Ljubljani. Ko Vam to naznanjamo, Vas vabimo že zdaj, da se pripravite na to gasilsko slavnost, ki naj pokaže svetu, da so gasilci res važen faktor za dobrobit posamezniku in skupne domovine. Na pomoči Vodstvo zveze. Razpis. Zvezni odbor razpisuje s tem tri „Cesar Franc Jožef I. jubilejni ustanovi“ pa 60 K, ki se izplačata dne 2. decembra 1910. Do teh ustanov imajo glasom določil pravic-i: 1. Onemogli v službi ponesrečeni ubožni gasilci, ki so bili v času ponesrečbe člani slovenskih zveznih gasilnih drušev. 2 Vdove, odroma sirote v službi ponesrečenih gasilcev. Prošnje, ki jih je nekolkovaue vlagati pri zveznem odboru do 30. junija 1910, morajo imeti naslednje priloge: 1 Potrdilo načelnika, da je bil onemogli ali zamrli član gasilnega društva, ki je v slovenski gasilski zvezi, in dokazilo ponesrečbe. Ubožnn izpričevalo županstva Na pomanjkljive ali zakasnele vložene prošnje se ne bode oziralo. Vodstvo zveze. Tovariši gasilci! Spominjaje se s ponosom uavdušene udeležbe in krasnega u^peh* prvega shoda „Združenja prostovoljnega gasilstva slovanskega leta 1903, te vznešeue enejžije in velikega dela, ki je bilo potrebno in tako lepo izvodeno z veliko navdušenostio, ki je napolujevaia vse udeležence, posebno krasnega sprevoda po ulicah zlate Prage, kjer so doneli pozdravi za gasilsko idejo, sklicujemo vsled soglasnega sklepa odbora II. shod združenega prostovoljnega gasilstva slovanskega na dne 14., 15. in 16. avgii'ta 1910 v slovenski beli Ljubljani. Drugič hočemo stopiti pred slovansko javnost, zdaj pred slovensko, da pokažemo mogočni razvoj prostovoljnega slovau-skega gasilstva in dokažemo ljudomilo obče delovanje. Celemu svetu hočemo pokazati, kako daleč smo zadostili vzvišeni nalogi za mili nared kako tudi okrepili vzajemnost slovanstva. Z zaupanjem hočemo stopiti na slovenska tla Kranjske, da pokažemo svojo solidarnost s slovenskimi tovariši, da vtrdimo krepko se nzvijajočo vzajemnost. Zatorej Vas vabimo, tovariši gasilci, na ta praznik slovanskega gasilstva, častno moramo biti zastopani, geslo nam bodi „Kdor more, naj se odpravi v belo Ljubljano“. Res je dolga pot, a zanimiva; odškodovani bomo s krasnimi naravnimi čudeži, ki jih ima Kranjska, katere bodo zrle naše iči. Prifilasujte svoje udeležbo, da bode vsaka župa častno zastopana na ljuhlianskem shodu. Geslo tiaše bodi: na delo. Na .svideuje pri II. sl "Venskem gasilskem shodu v Ljubije n i. Zveza prostovoljnega gasilstva slovanskega. V Brnu, meseca januarja 1910. Starost»: T»jnik: Karel Vozäb. Fr. Ks. Trošt. Požar parlamenta v Konstantinoplu. (Strice! ml.) Tschiragau-palača, ki jo je pret- klo leto novi turški sultan svojemu ljudstvu daroval za zborovanje parlamenta je, kakor brzojavke z dne 28. januarja naznanjajo, do tal pogorela. Tu palača je izmed uajkrasuejših v Konstantinoplu a tudi zgodovinska, kakor bom v naslednjem opisal. Požar je nastal dopoldne ob 11. uri Najprvo je zagledal nevarnost nemški konzul iz svoje palače, ki stoji v bližini pogorelega parlamenta na majhnem griču. Obvestilo se je takoj vojaško gasilno društvo — zakaj drugih nima to mesto — a so bili ovirani, ker je razsajal grozen južni veter. To velikansko poslopje je bilo v nekoliko minutah vse v plamenu V nekaj urah so štrlele proti nebu še samo štiri stene parlamenta. Videlo se je skozi okno zgorele dvorane poslancev in senatorjev. Na lice mesta so prišli takoj vsi ministri in poslanci ter obupno gledali prizor. Sultan se je zjokal, ko je zvedet za nesrečo, a ljudstvo je vse potrto in razb 'rjeno. Palača leži ob reki Bosporus in je v nji prebival prejšn|i odstavljeni sultan. Ob 2. uri popoldne se vdere streha celega poslopja, dim in plamen šviga iz razvalin. Zgorela je cela oprava, umetnine in druge stvari. Ob 9. zvečer se dim še vali iz razvalin, a severni del parlamenta je še v ognju, ki bo morebiti še le v jutro pogašen. Zgoreli so večinoma vsi parla-mentni akti kakor vsi budgetski akti. V Konstantinoplu je tudi nad 1000 ljudi nižjega sloja „Tobumbadschi“, ki nosijo na hrbtih ročne male brizgalne in se izdajajo kot prostovoljci, a to je naj večja sodrga, ki pri požarih kradejo in ropajo, kolikor morejo, katere je pa vojaški kordon kmalu odpravil in z bajoneti odgnal. Na pomoč je prišlo tudi nemško in italijansko vojaštvo, ki je bilo na morju usidrano, a zaradi velikega vetra niso mogli spraviti ladi| v luko, ker je bilo morje jako plitvo. Moštvo I» d je „Loreley“ pripoveduje, da ima nemška ladija veliko parno brizgalno z 8 cevmi in bi bili lahko v kratkem pogasili ves ogenj, a je bilo morje preplitvo. Vse ljudstvo je konster-nirano. Ministrski svet je imel takoj sejo. Poslanec Dschahid predlaga da se parlament preseli v palačo Yildiz Ostala je od cele pogorele stavbe edino krasna ' fasada na sprednjem licu, ki je krasan izdelek iz mauriškega marmorja. Poročevalec „Neue Freie Presse“ poroča: Desetkrat najmanj sem bil od vojaških kordonov zadržan, da nisem mogel do pogorišča, a ko sem se potem enemu poslancu legitimiral, sem vstopil na pogorišče. Videl sem na dvorišču obupane poslance v žalost vtopljene in marsikatera solza se je zabliščalu v svitu ogma. Prišel .sem po glavnem vhodu tja. Prišel do s e-vernega trakta, kjer je že zgorelo, örez visoko zidovje vdarja gosti dim in neznosni dim tako, da sem se moral umakniti. Pred mano je stal kordon vojakov na dvorišču puške z nasajenimi bajoneti štrlečimi smrtonosno v zrak. Videl sem, kako so vojaki, kar so mogli rešiti, reševali. Krasne srebrne kandelabre, zlate stole, preproge itd. V tem traktu je tudi pogorel brzojavni urad, ter električna centrala. Ugorki, ki jih je zanašal veter na okrog, so padali tudi na palačo prestolonaslednika, a ta je dobro zavarovana. Vsi princi so hoteli v palačo „Dolma-bagsehe“ sultanu sožalje izraziti, ko so zvedeli nesrečo. Sultan sam gleda iz svoje palače ta žalostni prizor in je jako potrt, zakaj pred malim časom je daroval to poslopje ljudstvu. Načelnik in organizator vojaškega gasilnega društva grof Szcheny Pascha pripoveduje: Dobil sem poročilo takoj po izbruhu požaru ob 11. uri v Tren-vojašnico, ter sem takoj pri oknu zapazil, da ni več rešitve parlamenta in da je izgubljen. Že pred mesecem sem predlagal v parlamentu, v katerem ni bilo nobenih ognjevarnostuih naprav, in zahteval 150 funtov za hidrante, a žalibog akt še ni bil rešen, zakaj ako bi bdo samo nekaj hidrantov, bi ne bilo prišlo do tako velike katastrofe, kar sein tudi na mestu javil ministrom. Tudi sem že dostikrat navajal, da potrebujem še moštva, da razširim vojaško gasilno društvo na celo mesto, na kar so mi zdaj ministri dali takoj na razpolago dva nova bataljona, ki bosta v kratkem izvežbaua. Pri požaru je delovala edina parna brizgalna, ki jo ima mesto in 14 ročnih brizgalen. Parna brizgalna je stala ob morski strani in sesala morje. Videl sem, da ni več upanja še kaj rešiti, poslal sem polovico moštva domov, zakaj drugače bi v slučaju drugega ognja v mestu ne bilo nobenega gasilca. Nadalje pravi, da ne veruje, da bi bil požar nastal pri električni centrali. Straže so pa naznanile, da je ogenj tam izbruhnil. Na vprašanje, ali je mogoče, da je bilo zažgano, reče, da je precej verjetno in to za to, ker je izbruhuil požar na več krajih. Ponesrečilo je tudi nekoliko oseb, ki so obležale z zlomljenimi udi na hodniku. Samo en sluga se je rešil, ko je iz drugega nadstropja skočil v skakalni prt. Uničenje važnejših aktov. Eešili so se samo dokumenti senata, a zgoreli so vsi ar-hivni in vsi budgetni akti. Vodovod že dva dni prej ni nič funkcioniral. Vlada misli, da je mogoče, da so zažgali krovci, ki so popravljali streho. Ker je danes 19. januarja vsled armenskega prazuika vse zaprto roma na tisoče in tisoče ljudi k mestu nesreče. Na pogorišče sta prišla tudi Mahmud Schefket-Pascha in veliki vezir. Tudi ladje „Bosporus-družbe“ so prihitele na pomoč, a niso mogle do obrežja zaradi močne burje, in so se tudi bali, da bi se ne poškodovali sultanovi vrti v Yildizu. Policija in vojaštvo je imelo mnogo truda, da je ljudstvo obdržalo. Škodo pri požaru parlamenta cenijo na 10 milijonov funtov, t. j. našega denarja 24 milijonov kron. Nemški državni kancelar v Berlinu je bil prvi. ki je v imenu pruske države brzojavil sultanu svoje sožalje. Okolo parlamenta v mali oddaljenosti ležijo drug za drugo palače sultanovih princev. Popis T s c h i r i g a n -palače in nje zgodovina (sedaj parlament). Zgraditelj te palače je bil sultan Abdul-Aziz. Ako se pelješ v Konstantinopel z ladio po morju videl boš že od daleč krasno palačo, ki stoji tik morja. V bližini se še le razloči da reka Bosporus tu izvira v morje, ki veže Orno morje z Jadranskim. Vidi se cela črta majhnih hišic, ki so bele kot sneg in okrašene z bogatimi okraski. Kakor rečeno, prvi pogled gre človeku na to krasno stavbo, ki je bila opremliena leta in leta z najbogatejšimi stvarmi, ker je bil to sedež sultanov v prejšnjem času. Ljudstvo ga je nazivljalo beli mra-morni grad. Turški arhitekt Serkis Biljan je zidal to palačo pod vodstvom Abdul-Azizom, takratnim sultanom. Zidana je bila vsa v turški renesaiici. Delo je iz samega turškega mramorja, a ne v tankih ploščah, temveč v velikih celih blokih, med katerimi se vrstijo mali in veliki stebriči. Ta fasada je pa najlepša, ki je rešena pri požaru. Cela ta palača obdana je od krasnih sultanovih vrtov. Na vogalu te palače proti „Ortakbi“ stoji obelisk, ki pravi, da je bil tu umorjen sultan Abdul-Aziz, sultan zgraditelj. Ta sultan je bil izmed najveselejših. Vedno je bil prav dobre volje in živel samo v ve- selju. Imel je čez 1000 žena, ki so švigale po hodnikih in sobah. Veselje je bilo povsod. Spilo se je kave na dan pri takih razmerah in ob vzdrževanju slug in drugih poslov več kakor en mesec v Konstantinoplu. Ko se je hči sultan Abdul-Aziza omožila, je dobila od njega 40 milijonov frankov. Ljudstvo se je naveličalo tega potratnega ravnanja, postalo je nejevoijno, a ko je sultan to videl, je priredil petelinje bitke in borbe. Eazdeljeval je takrat veliko visokih redov pri tej priliki, a vse ni nič pomagalo. Prišel je čas, ko je uvidel Abdul-Aziz, da mu gre za glavo, podpisal je svoj odstop in poslali so ga v neki stari „Serail“ nasproti „Rtiču Dobre nade“. Tam ga niso pustili dolgo. Prepeljali so ga nazaj. Imel je še prepasano sabljo z brilantom. ki so mu jo takoj vzeli. Nekaj dni potem so mu zdravniki puščali kri, a so ga pustili izkrvaveti. Velik hrušč je bil v ha- remu, ko so to zvedeli, ali pomagalo ni nič, zakaj sto in tto žen j** bilo izgnanih. Naslednik Abdul-Aziza je postal Murad. Kraljeval je tudi v tej palači. Namesto veselega prejšnjega sultana je prišel za njim na prestol mlad, na duši omejen vladar, ki je v svoji krasni palači vsak kotiček ali mramorski kamen smatral za mo-r'’2e. Mogočneži so imeli vso oblast v rokah. Ker so ga pa hoteli rešiti Čerkessi, a se jim ni posrečilo, so ustrelili miuistra Hussein in Mehmed Ruschdi. 7,daj ostavi ljudstvo tudi tega sultana in na njegov prestol pride njegov brat Hamid II. Ta se je te svoje rezidentske palače ogibal zavoljo babje-verstva. A kmalu je tudi ta sultan postal jetnik iu palača je bila njegova ječa. Imi 1 je same vohune v palači. Strežaji. ki so ga stregli kakor sluge, so bili sami vohuni. Ljudstvo ga je hotelo rešiti, a ministri so obkolili palačo z 10 m visokim zidom, ki ga še danes vidimo. Skrivali so ga, a ljudstvo, ki se je vozilo po ladjah, je videlo dostikrat sultana stati sključenega pri oknu. Nekega dne so ga našli mrtvega Predzadnii sultan je stanoval tudi v tej Tri cerkev nastanejo navadno po streli, ali iz nepre-vidno>ti pri popravljanju streh itd. Z o/.irom na deistvo, da so cerkvene strehe nedostopne in strme, treba prei mnogo časa, preden se more priti do njih iu lih braniti in dušiti og-nj z večjo množino vode. Odpomoč tem nedo^tatkom je važno vprašanje in prav nujno, da se piidenejo stavbi na več mestih železne cevi, ki sezajo do strehe in tudi visoko v zvonik. Te cevi morajo vzdržati velik pritisk iri biti preskrbljene z vijačnimi pipami na razdelnih mestih, da se lahko v potrebi na raznih mestih cevi privijejo. Take cevi končujejo s svečnikom na oglavju in imajo matično kapico. Tu sem se privijejo cevi parnih in voznih brizgaluic, pa tudi vodopustnih nastavkov. Vodopustniki (hydranti) so se po izkušnjah izkazali za gašenje pri cerkvah kot nezadostni, ker mečejo vodo komaj 40 — 50 m višine in se v tej višini izliva brez vsake moči. Ni toraj mogoče močnega vodnega curka doseči iz počasnega izliva vode, zato je pri velikih stavbah vodovod največkrat nezadosten in nezanesljiv. Bolje je vodovod napeljati naravnost v brizgalnico in s pomočjo te in cevi vodo v nastavljene stalne cevi, ki vodijo ob poslopju, brizgati. S tem se olajša delo brizgalnici, ki ji ni treba ob enem vode srebati, in voda se izmeta v precejšnji višini. Tem načinom se doseže pritiska do 10 atmosfer, kar omogoči srednje visoke cerkve v slučaju ognja dobro braniti. Pri višjih cerkvah je pa le delovanje s parno brizgalno uspešno, ki daje do 15 atmosfer pritiska. Umestno je pa, da se take vaje tudi preskušajo, kakor je to storilo dunajsko poklicno gasilno društvo na cerkvi sv. Štefana. Ta stavba ima varnostne naprave, namreč železne cevi, ki vodijo na cerkveno podstrešje in v zvonik in ki imajo spodaj 60 mm v višini 50 mm premera. Gasilno društvo je napravilo poskus s štirimi parnimi brizgalnami, te so se spojile z vodovodom in železnimi cevmi. Delovanje se je pričelo in vodni curek je dospeval iz ustnika še 2 m nad streho. Pri drugem poskusu se je pa celo deseglo, da je voda brizgala pod pritiskom 18 atmosfer 10 m nad streho, kar je sploh velika delavnost parnih brizgaluic. Navadne naše parne brizgalnice sicer tega ne zmorejo, ampak premagajo največ pritisk 13 do 15 atmosfer; če se pa od njih več zahteva, morajo biti v to posebno prirejene. Vendar je to le mogoče napraviti, koj ob prvem početku požara, ko se je pa ta 'razširil, je vsako delo brezuspešno in čuvati je le sosedna poslopja. Cerkveni požari so res nekaj strašnega, ker se pri njem ne uniči samo poslopje, ampak razne historične dragocenosti in podobe. Smekal. Neprostovoljna provzročitev požara po otrocih. Veliko je vsakoletno število požarov, ki jih provzročajo otroci. V mnogih družinah, posebno na deželi, tudi v mestih v delavnih družinah, celo v hišah bogatinov, so otrokom žveplenke na razpolago. Veliko požarov nastane po mladih kadilcih, več še z igranjem z žveplenkami v sobah, na podih v hlevih, šupah itd., da celo mali vžig „ogenjčka“ v bližini poslopji, na vrtu, na robu gozda itd. Na Bavarskem se vodi statistika o neprostovoljni provzro-čitvi požarov po otrocih, katera kaže velikansko škodo. Koliko večja pa bi bila še škoda, če bi se vsi požari po otrocih dokazali. Na Angleškem se že desetletje vodi taka statistika in se je doznalo, da so v onih delih dežele požari provzročeni po otrocih najgostejši, kjer je domača odgojä pa tudi šolska nedostatna. Tudi tam so požari številni, kjer nimajo otroci pravega ali le pomanjkljivo nadzorstvo. To velja posebno v industrialnih krajih, kjer je razen očeta, tudi mati podnevi na delu, bodisi že v tovarni, ali pa v navadni dnini. O vprašanju glede požiga po otrocih, se je razpravljalo na važnih"gasilskih shodih. Praktični so bili v tem pogledu pač Buri v južni Afriki, ki so imeli postavo glede neprevidnega ravnanja z ognjem in lučjo in ki je zopet uvedena. Prepoved kajenja do gotove starosti, shranjevanje žveplenk, nadzorovanje otrok, da ne provzročijo požarov, so najvažnejši odlomki te prekoristne postave. Ako vse bolj razmotrimo, pridemo slednjič do zaključka, da bi morale biti pri vsaki družini žveplenke pod ključem, ali vsaj na mestu, ki je za otroke nepristopno. Kje in kako naj se shranujejo, naj določi ona komisija, ki ima nalogo pregledavati ognjišča in dimnike. Hiša, šola in cerkev so v prvi, v drugi vrsti pa županstvo poklicani, da otroke nadzorujejo in poučujejo, da naj se z ognjem in lučjo ne igrajo, da ognja nikjer ne podnetijo. Starejši otroci naj bodo malim v zgled. Nadzorstvo se mora raztezati tudi na šoli odrasle otroke, pa tudi na vajence in mlade posle itd. Prav dober pomoček je organizacija mladenških gasilnih društev, pouk v telovadbi, s predavanji o označenem predmetu. Napisi, podobe in enake stvari, ki okolo vise niso prav dober pomoček za ta pouk in se niso obnesle, kakor tudi ne enake naprave v varstvu ptičev; pač pa dobre razlage. V šolskih kn|igah naj bi ne nedostajalo borilnih vaj o tem predmetu, kjer se otrok pouči in ostraši o zlih posledicah v primernih povesticah. Celo kazni, bi bile, če je potrebno, na mestu, sploh je vporabiti vse pomočke, da se omeje požari po otrocih. Policijsko se je celo doznalo, da so osebe, ki so namenoma zažgale, vedno v svoji mladosti tudi z žveplenkami igrale. Tudi gasilci so poklicani v to, da opozarjajo v družbah z besedo na nevarnosti po žveplenkah, pa se bo število takih požarov zmanjšalo. Preobložitev brizgalnic. Večkrat opazujemo, da ponekod preoblagajo brizgalnice z moštvom, kar je često vzrok nesrečam, ker nimajo ljudje, ako je brizgalna zasedena gotovega prostora, se nekako ob straneh obesijo in pri močnejšem sunku med vožnjo popadajo. Težke telesne poškodbe so že bile posledica take nepaznosti. Tudi brizgalna trpi, če se obešajo ljudje na ravnotež, motovilo in drugam sede, ali na omarici. Popolnoma razumljivo ie, da posestniki ne marajo dajati konj za vprego brizgalnicam. Brizgalna je samaobsebi že težka, ako se pa pelje na nji še 8 do 10 ljudi, je breme za dva konja preveliko, tembolj k3r morata hitro voziti na pogorišče. Sestav brizgalnice nam kaže, koliko ljudi se utegne peljati na njej. Navadno so štirje sedeži. Stoje na stranskih delih pri vožnji iz kraja, je prepovedati zaradi slabih cest, vodotokov in sličnega. Celo na vozu za moštvo se pelje mnogokrat več gasilcev, nego je zanje prostora. Pravilo, po katerem se mora vsako društvo ravnati bodi: 1. Nikdar naj se ne pelje več možtva, nego je prostora. 2. Skakati na voz in raz voz med vožnjo se ne sme. 3. Voziti se sme le v navadnem diru (trab), da zamore voznik^ konje vedno vzdržati. če ravnamo po teh pravilih, zgodilo se bo manj nesreč in tudi manj poškodb na orodju. Kateri oddelek gasilnega društva je najvažnejši? Kdor je imel priliko prisostvovati majhnemu ali večjemu zborovanju posameznih oddelkov gasilcev, je gotovo čul vprašanje: „Kateri je najvažnejši oddelek društva? Zdaj zakliče plezalec: „Mi, plezalci, imamo najtežjo nalogo; mi moramo v največjo bližino ognju, svoje življenje moramo zastaviti, da rešimo, kar je v nevarnosti!“ „To moramo tudi mi storiti!“ ga prekine rešilec. „Mi moramo tudi rešavati ljudi, dragoceno pohištvo, denar, listine itd. z nevarnostjo svojega življenja!“ Zdaj vstane s sedeža brizgalec in z jasnim glasom zakliče obema: „Kaj govorita vi dva plezalec in rešilec, kaj moreta storiti, če mi pridno ne brizgamo vode, brez nas ne more nobeno gasilstvo obstojati. Le voda kroti ogenj! Mi brizgalci smo pač najvažnejši oddelek 1“ Končno se vsili reditelj k tem trem in reče: „Kaj hočete vi trije ? Bed je vsemu podlaga. Brez reda ne more delovati ne plezalec, ne rešitelj in tudi brizgalec ne. Le če je lep red na vežbališču in pogorišču, potem utegnete vsi mirno in z uspehom delati. Zato najprej mi in potem še le vi.“ Kdo od teh štirih ima prav4 Vsem moramo pritrditi, kdor svojo nalogo prav razume in se zanjo navduši. Moramo pa tudi vsakega zavrniti, če prezira svoje tovariše in njihove oddelke in povišuje le sam svoj oddelek. Vsak oddelek ima vršiti svojo nalogo, vsak svojo dolžnost storiti, da celotno gasilstvo rešitev in gasitev ob požaru hitro, gotovo in koristno zmore. Kakor mora biti pri uri vse v pravilnem stiku, da gre ura pravilno, kakor ne more en sam prst vsega storiti, ampak se medsebojno podpirati, da gre delo hitro izpod rok, ravno tako mora biti pri gasilnem društvu. Noben oddelek ne more brez drugega obstati, vsi so enako važni, zato se ne sme noben oddelek nad drugega poviševati in si svojiti pridevka „najvažnejši“. Vsak gasilec tega ali onega oddelka ima predvsem nalogo, da se seznani dobro z orodjem, s katerim ima delovati, imeti to vedno v redu, mirno in gotovo delovati, brez strasti. Mora se vaditi točuosti in redu, poguma in previdnosti in kazati pri vajab posebno pa pri požaru neutrudnost. Ne sme pa misliti, da je s tem že svojo dolžnost storil! Plezalec mora prav dobro spoznati službo rešitelja in reditelja. Njemu ne sme biti tudi neznana sestava brizgaluice, ne sme mu biti to nepoznano orodje. Ravnotako mora znati ž njo ravnati, kot s svojo lestvo. Nasprotno morajo brizgalci, reditelj in rešitelj tudi biti seznanjeni z plezalsko službo. Vsak gasilec, bodi tega ali onega oddelka, mora poznati vsa dela v gasilstvu. Nikdar naj se ne čuje iz ust gasilca: „To mi ni nič mari, jaz nisem plezalec, rešitelj, reditelj ali brizgalec.“ Da pa vsak to tudi zna, mora predvsem pokazati dobro voljo in zato potrebne zmožnosti. Prvo mora tako pri vstopu doprinesti, zmožnosti pa si mora prisvojiti s pridnim vežbanjem. Vsako gasilno društvo si mora zastaviti nalogo, da svoje člane tako izvežba, da vsak gasilec povsod prime in sodeluje. Vaje ne smejo biti enostranske, posamezni naj se ne izvežba samo pri enem orodju, ampak vaja mora biti vsestranska, da more vsak gasilec z vsakim orodjem delovati, in da vsak to pozna. Tem načinom bodo odpadle polagoma vse pritožbe na požarišču. Prvi dospeli poprimejo se dela tam, kjer je največ nevarnosti, kjer je pomoč najbolj potrebna. Ge so delo drugega oddelka vršili, odstopijo še le po tem, ko je dospelo dovelj tistega moštva, ki mu delo pripada. Ge se tako opravlja gasilska služba in v ljubavi medsebojno deluje, tudi si šarži in moštvo, potem delamo po reku: „Eden za vse in vsi za enega!“ Požar v tovarni za lep. (Stricel ml.) Poročilo gas. in reševalnega društva v Ljubljani. Ob pol 5. uri zjutraj januarja meseca je bilo gasilno društvo klicano telefonično k požaru v tovarni. Hotelo je oditi z znano hitrostjo, a prišlo je v neprilike. Sneg, ki je prvo noč padel je bil tako visok, da ni bilo mogoče brizgalne odpeljati. Morali so vpreči štiri konje, da so s težavo in v koraku peljali brizgalno in šele v eni uri prišli do tovarne. Moštvo je korakalo za brizgalno in večkrat moralo riniti brizgalnico. Prišedši na lice mesta se je videlo, da gori srednji najnevarnejši del tovarne, kjer se je nahajalo 3U vagona bencina. Bati se je bilo eksplozije. A ker je nočni stražnik takoj ventil bencinovega kotla odprl, je samo ves iztekel. Gasilci so napeljali takoj dve cevi in brizgalno postavili k velikemu rezervarju, ki jih je pri tovarni več. Pri delovanju brizgalne so pomagali tudi vojaki 17. pešpolka, kar jim gre v zahvalo. Vzlic temu da je imel ta oddelek tovarne, ki je gorel na obeh straneh požarne zidove, se je začel ogenj razširjati na sosedno streho, kjer je bila sušilnica kosti. Nevarnost' je naraščala za celo tovarno. Vsled velikega snega — zakaj ponoči, ko ni bila cesta zorana in bil sneg skoro pol metra visok, se ni videlo ali je pred človekom cesta ali njiva — prišel je drugi tren in parna brizgalna z velikim naporom — vzlic štirih konj — pozno na pogorišče. Prišedši na pogorišče s parno brizgalno postavi se takoj k drugemu velikemu rezevarju ter stopi v 10 minutah v akcijo in meče zdaj iz štirih močnih curkov vodo v poslopje. Delo je bilo jako naporno. Prvič je bil visok sneg, drugič je oviral delo precejšni mraz in morali so vso streho, krito s samimi deskami strgati. V teku '/4 ure se je zdaj posrečilo požar sušiluiške strehe ugasniti in vsakršno nadaljno nevarnost odstraniti. Omeniti moram nekaj gasilcev, ki so vzlic nevarnosti, ki je bila zaradi bencina prvi udrli z dvema cevema v dotični prostor. Po 6. urah delovanja je bila vsa nevarnost odstranjena. Ko so popokale cevi, v katerih se je nahajal bencin, vzdignil se je plamen visoko v zrak in razsvetljeval okolico s krasnimi plavkastimi barvami. Parna brizgalna je delovala nepretrgoma osem ur. Potem je ostala straža 9 mož zvečer do 6. ure, druga se je menjavala do 10. ure v nedeljo ziutraj. Na licu mesta je bil gospod župan in policijski svetnik Lautar. Omenjati moramo še, da se čudimo, kako da v tako veliki tovarni nimajo nobene brizgalne ali hidrantov vkljub velikih rezervarov, zato pa tudi delavstvo ni moglo ničesar rešiti. Novice. Prostovoljno gasilno društvo v Postojni je pri svojem občnem zboru dne 23. jan. t. 1. izvolilo zveznega tajnika Franc Ks. Trošta vsled njega zaslug za gasilstvo sploh, enoglasno svojim častnim članom. Letošnje leto praznuje svojo 25-letnico šest prostovoljnih gasilnih društev in sicer: Bled, Bohinjska Bistrica, Borovnica, Šmartno pri Litiji, Verd in Višnjagora. Gasilno društvo v Borovnici je določilo dan slavnosti na dne 5. junija ono v Verdu na dne 4. julija 1910. Ozir naj jemljejo druga društva na ta dneva, posebno pa še na vsegasilski shod v Ljubljani dne 14., 15. in 16 avgusta. Tridesetletnico svojega obstoja pa slave: Postojna, Dolenjavas pri Ribuici in Domžale. Umrli. V Škofji Loki je umrl zvesti in neutrudljivi blagajnik prostovoljnega gasilnega društva, tovariš Andrej Oblak, trgovec in posestnik v 30. letu svoje starosti, zapustivši mlado vdovo in hčerko. Pogreb due 30. jan. je bil veličasten. Poleg velikega števila občinstva prišli so k pogrebu vsi domači gasilci, potem oni iz Sore. Stare Loke in Žabnice, da so izkazali posledno čast umrlemu tovarišu. Blag mu spomin! V Hrušnji je pa umrl ustanovitelj ondotnega gasilnega društva Anton Milharčič, vesten in vnet gasilec in dolgoletni načelnik. N. v m. p ! V Škofji Loki je tudi umrl najstarejši član in soustanovitelj prostovoljnega gasilnega društva Božidar Faul v 77. letu svoje starosti. Rojen na Češkem je prišel kot ključarski pomočnik v Škofjo Loko, postal je premožen obrtnik in posestnik dveh hiš, a je vsled nesreč obubožal, tako da je svoja stara leta preživel v ubožnici. Leta 1909. je dobil jubilejno ustanovo. Vrlemu gasilcu trajen spomin! Prostovoljno gasilno društvo na Dobračevi je imelo dne 30. jan. 1910. svoj osmi redni občni zbor. Načelnik tovariš Jež otvori zborovanje s pozdravom na navzoče gasilce, in tovariša Fr. Primožiča kot župana in zastopnika občine. Tajnik poroča o društvenem deluvanju v pretečeni dobi. Društvo šteje 40 delojočih in 21 podpornih članov. Društvo je imelo 6 vaj, katerih so se gasilci marljivo udeleževali. Odbor je imel 6 sej, požarov ni bilo. Dne 1. avgusta 1909 je društvo priredilo slavnost o priliki blagnslovljenja nove brizgalne, pri kateri je nas razveselil z navdušenim govorom tovariš zvezni odbornik Iv. Debelak, načelnik gasilnega društva v Škofji Loki. Za olepšavo slavnosti poskrbele so naše vrle članice s svežimi šopki in venci. Blagajnik izkazuje 1257 K 91 v dohodka in 1376 K 19 v stroška. Torej društvo dolguje blagajniku 118 K 28 v in posojilnici na Dobračevi 200 K, skupaj 318 K 28 v. Tajnik se spominja umrlih članov, posebno neutrujenega orodjarja tovariša Kopača, ki mu je nemila smrt pretrgala nit življenja komaj v 36. letu njegove dobe, kakor tudi podpornega člana Antona Jež in Neže Jež. Ostanejo v spominu kot pravi dobrotniki društva; v znak sožalja vstanejo vsi člani s svojih sedežev. Po predlogu tajnika je imenovalo društvo zaradi velikih zaslug za naše društvo častnim članom naslednje tovariše: Fr. Ks. Trošt, tajnia in poslovodja zveze kranjskih prostovoljnih gasilnih društev, tajnik slovanske gasilske zveze i. t d , Iv. Debelak, odbornik zveze kranjskih prostovoljnih gasilnih društev, načelnik prostovoljnega gasilnega društva v Škofji Loki. in Iv. Jež, ustanovni načelnik našega društva, trgovec in posestnik na Dobračevi. Tovariš tajnik omenja kako je lepo, ako člani z veseljem nastopijo pri vajah in diugih nastopih, živimo med seboj v slogi, ker le tako delamo društvu in sebi čast. Po predlogu tovariša vodje plezalcev, se naroči mehaniška lestva. Tovariš četovodja priporoča točnih in polnoštevilnih nastopov, odstranimo prazne izgovore, izgine naj grda mlačnost, drugače mora izgubiti i voditelj veselje do svojega posla. Svetovalke odseka podpornih članic prosijo, da se društvo skupno udeležuje slavnostnih procesji in društvenih pogrebov, brez razlike stanu, kar se vzame v nazuanje. I Gantar, I. č. tajnik. Gališka deželna gasilska zveza je sklenila organizirati gasilna društva tudi v pomoč ob vodnih nezgodah, posebno pa tam, kjer so kraji ob rekah, jezerih in ribnjakih. Načelnik gasil, društva v Premislu bo o tem začel pouk v posameznih tečajih. Tudi pri nas bi bilo umestno. Požar v deželni blaznici v Černovicah pri Brnu. Dne 9. svečna okolo popoldneva je začelo goreti v omenjeni blaznici. V blaznici oskrbujejo od začetka 1909. leta 21 letnega Franca Nemca, ki je bil že zaradi požiga v kazenski preiskavi. Omenjenega dne je ukradel več s pivom napolnjenih steklenic, ki ga je v kleti neopažen popil. Posledica temu je bila pijanost, ki jo je Nemec hotel prespati in je zato iskal primernega prostora. Blaznik se sleče in «plazi v leseno šupo, kjer je bila goved, pa tudi seno in slama Ko leže, si prižge cigareto in tako zapali, bodisi, da je vrgel proč še gorečo žveplenko ali pa mu je cigareta paia v mrvo. Na obupne klice vdreta v šupo koči-jaža, ki sta prala na dvorišču vozove, nista pa vsled prevelikega morečega dima mogla ničesar ugledati. Po vseh štirih Se je nagi Nemec ves opečen priplazil izpod šupe. Naglo dospeli gasilci, so pri dohodu vdrli v gorečo šupo, iz katere pa so govedi že domači rešili. Po tričetrturntj- delu so ogenj pogasili, in glej s strešno lepenko pokrita streha je bila domala nepoškodovana. Rešilna družba je blaznega siromaka za silo obvezala in prepeljala v bolniščnico, a težko, da bo okreval. Vest o požaru v blaznici, je posebno zaradi nevarnosti kraja zbudila splošno zanimanje in ogorčenost pri občinstvu, posebno pa zaradi tam se nahajajočih blaznikov. Sukno in platno za gasilske uniforme v veliki izberi in razni kakovosti ima tvrdka Feliks Urbanc v Ljubljani. Pošilja vzorce s cenovnikom in plačilnimi pogoji brezplačno. Rokavice in kravate za gasilce ima v zalogi tovariš Anton Leutgeb v Ljubljani. Tovariši, naša dolžnost bodi, da podpiramo zaslužnega gasilca. Cene so nizke. Ustanovljeno leta 185(1. 13-2 Frančiškanska ulica št. 10. Zaloga najrazličnejšega pohištva, od preproste do najfinejše oprave. Dekoracije celili stanovanj. Prvi pogrebni zavod na Kranjskem. Prevzemajo se pogrebi tudi zunaj Ljubljane po najnižjih cenah. Zaloga različnih mrliških krst od 6 kron naprej. — Postrežba točna in solidna. — J. S. Benedikt Ljubljana, Prešernove ulice tvorniška zaloga posamentirnega blaga in raznih potrebščin za gasilna društva. Naramnice za gasilce docela po postavnem predpisu. (Jasilske čepice z medenim ali tudi z zlato-vezenim znakom. Signaine vrvice, rokavne žno-rice, rokavice, kravate itd. Dobre konopne cevi, pasovi za moštvo itd. Preskrbe «e tudi vse druge potrebščine z;a g-asilee po najnižjih cenah. Za gasilna društva olajšalni plačilni pogoji; pri skupnem naročilu enakih vrst primeren popust. Službeni red in vadbeni predpisi za gasilna društva. Priredil po A. C. Ahčinovem zvezni tajnik Franc Ks. Trošt, je izšel in se dobiva v Ijubljani pri M. Gerberju. Cena vezanemu izvodu 70 h, po pošti 80 h. Gasilski koledar za leto 1910. uredil tajnik Franc Ks. Trošt je izšel in se dobiva po 50 h komad pri M. Gerberju v Ljubljani. G-asilci sezite po koledarju, čigar čnti dohodek je namenjen „Gasilski ustanovi“. Naročila sprejema tudi zvezni 'tajnik. llfflilil ---------------------------------------------------------------- Strojnotvorniška dražba „UNION“ na Dunaju. (D. z o. z.) Pisarna in skladišče: Dunaj VIII/2, Hernalsergiirtel. Tvornfce: Toplice In ior^ental na Češkem, delovanje! Lahki plačilni pogoji! Popolna garancija! Nizke cene! Neguspešnejše Kot sančna brizga. Novoustrojena patentovana sančna snemalna brizgalna s prosto se pregibajočo osjo in snemalnim kolesjem, najpripravnejša za hribovite kraje. En sam gasilec z lahkoto brizgo sname in zopet uredi. Nosilne premikalne lestve. Raztegnjena. Sklopljena. Dvokolesne in štirikolesne premikalne lestve. Strešne in kljukaste lestve. Brizgalnice in vodonoši, dvokolesne in štirikolesne ali nosilne. Vsakovrstne osebne oprave. Cevi, konopne in lanene, sirove ali gumirane. Normalna spojila vijakov avstrijske gasilske zveze. t »!p liijtiiriHiiiiuSmliiiJiu»'. Kot dvokolna vozna brizga. Priporočena tvrdka po češki zvezi gasilnih društev. C.kr.priv.tvornica brizgalnic, hidroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce Čeh blizu Olomuca Praga - Smihov Podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 Prva češko - moravska tkalnica lanenih in konopnih cevi, mehanična delavnica in raznih izložbah s 129 zlatimi in srebrnimi kolajnami. livarna, odlikovana na Priporoča vsem c. kr. oblastem, občinam in gasilnim društvom, razne brizgalne, tehnične in gospodarske stroje vsake vrste in veličine, cevine in razne lestve, itd. — Telovadno orodje za šole in društva, motore, acetilinske aparate itd. Najnovejši izum tvrdke R. A. Smekala so brizgalnice, ki zajemajo in mečejo vodo z desne in leve strani ter imajo ravnotež tako sestavljen, da potrebuje stroj 40% manj delavske moči nego stroji ostalih tvrdk Ta izum je bil leta 1903. odlikovan v Pragi na razstavi z največjo nagrado: zlato kolajno in diplomo. Na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Hrvatskem in ostalih deželah je prodanih teh strojev že nad 100 ter imamo od različnih gasilnih društev zelo laskava izpričevala. Podružnica v Zagrebu je prodala takih brizgalnic^na Kranjskem za kraje: Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela, Zgornja Šiška, Dravlje, Idrija, Predoslje, Sora, Stob, Trzin, Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožice, Valtavas in Št. Peter pri Rudolfovem; na Štajerskem: Ojstrškavas, Gomilsko, Okoslavci, Možganjci in Prekopa; na Primorskem: Kobarid, Idrsko in Bovec; na Hrvaškem: Ravnagora, Delnice, Lipik, Dolnja Stubica, Požega, Kešinci, Samobor, Vrginmost, Lokve, Gradec, Ludina, Vrbovec, Koprivnica, Pakrac, Popovača, Stara Pažova, Dugoselo, Hlebenje in Sv. Ana. Razen teh strojev izdelujemo zelo praktične male brizgalnice »univerzalke« na dveh ali na štirili kolesih, ki so za prvo pripomoč prav praktične, bodisi za gasilna društva ali pa za občine, ki imajo malo denarnih sredstev. Dalje izdelujemo vse ostalo gasilno orodje in potrebščine kakor čelade, pasove, sekirice, ročne in mehanične lestve najnovejše vrste. Delavske in paradne obleke, čepice in gasilna znamenja po najnižjih cenah. Občinam in gasilnim društvom olajšalni plačilni pogoji na obroke. Za vse stroje se jamči pet let. Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — Natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.