/Co Ipf Gorenjski časnik od leta 1947 IC^y Prvi PREÎ>HODNJKTfiDNtK CnifPNJFC lETA lí>00 PETEK, 3. JULIJA 2009 Leto LXII. št. 52, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak časopis izhaja ob torkih in ob pstkih nakiada: 22.000 izvodov w-w.gorenjskiglas.si Bo smeti? Tržiški občinski svetniki so se morali ta teden odločiti o tem, ali bo njihovo odlagališče odpadkov v Kovorju po 15. juliju, ko se zapre deponija v Teneti-šah, za leto dni sprejelo smeti iz kranjske in manjših občin. Danîca Zavih Žlibir dovozno pot do odlagališča sklep. A posvet med sle,d-........ izven vseh obstoječih nase- njimi se ni Icončal s sc^as- la za- lij, poleg tega pa še, naj jem o tem, da Kovor sprej- snova gospodarjenja z od- bodo odpadki sortirani, iz me polovico odpadkov iz Toda točko padld ske so po večurni razpravi prekinili. Pojavila se je na- preostanka pa ločeni tudi sosednjih občin (polovico vsi nevarni odpadki, ureje- na naj bosta zajem in čiščc- jih bo po zaprtju Tenetiš sprejelo odlagališče Mala mreč peticija Nove civilne nje izcedne vode ter brezhi- Mežakla). Župan Bonu Sa-iniciative Kovor s 179 pod- ben sistem za odplinjanje. jovic je sicer po posvetova-pisi, v kateri krajani sicer ne Razpravo o tej občutljivi nju predlaga) svetnikom tri zâ vrača j o temi so kar dvakrat prekini- sklepe: da je do odlagališča količine odpadkov iz sosed- li z odmorom, prvič zaradi Kovor treba zgraditi dovoz- zahte- izpolnitev branja pred sejo razdeljene- no cesto, da za Kovor kot re-ga gradiva s peticijo, drugič gijsko odlagališče za leto Te je na seji občinskega sve- pa na zahtevo svetnikov, naj dni dopustijo, da se tja do ta v imenu podpisnikov se vodje svetniških skupin važajo kranjske smeti. predstavil janež Valjavec. posvetujejo s člani civilne Kovorjani zahtevajo novo iniciative, preden oblikujejo Od odločitve krajanov Kovorja je odvisno, ali bodo na tamkajšnje odlagališče sprejeli w 4. stran polovico kranjskih smeti. / f^» ma ookt Oproščena zaradi nezakonitosti Na kranjskem okrožnem sodišču so v sredo zaradi pomanjkanja dokazov oprostili 32-letnega Boštjana Razingarja in 29-letnega Amirja Bešića, obdolžena ropa in naklepanja ropa. Simon Šubic Kranj • Jeseničana Boštjan Rartngar in Amir Bešič. ob-dolžena, da naj bi 30. decembra iani okoli 8. ure oropala jeseniškega pismonošo Gašperja Balantiča in mu odnesla 8581 evrov, poleg tega pa naj bi za 16. december načrtovala rop pošte v Radovlji- d, a ga nista izvedla» je v sredo kranjsko sodišče spustilo na prostost. Čeprav je policija pri hišni pteiskavi v Raziii- O sodbî kranjskega sodišča» ki je Bo^jana Razingarja (desno) în Amirja Bešiča oprostilo, garjevem stanovanju nekaj bo zagotovo presojalo še višje sodišče v Ljubljani. 1 Fot»/m» ooki ur po ropu našia poštarsko torbo in podoben znesek de- pred koncem sodnega po-narja, kot ga je poštar imel stopka ugotovil, da sta bili dokaze izločil iz sodnega spisa. V tako osiromašenem do- poštarja in načrtovala rop radovljiške pošte. Vodja krani- pri sebi, sodiSče laonskih do- hišni preiskavi pri obdolže- kaznem gradivu pa sodišče skega tožilstva Irena Kuzma kazov ni smelo upoštevati, nih opravljeni na podlagi ne- ni več našlo nobenega diuge- je seveda takoj napovedala ker sta bila paidobljena neza- zakonito izdane sodne odre- ga trdnega dokaza, da sta ob- pritožbo, konito. Senat je namreč tik dbe, zato je vse tedaj zbrane dolžena v resnici oropala ► 8, stran Znižali smo cene za najem šefov. www.gbkrsi Gorenjska ^ Banka V knjižnici več prostora Ana Hartman dom leta 1993 število gradiva ....................................... podvojilo," pravi Marija Le- Železniki - V torek so v Že- bar, direktorica Knjižnice leznikih uradno predali na- Ivana Tavčarja škofja Loka, menu dodatne prostore kra- kamor spada tudi železnikar- ska krajevna knjižnica. Dvajset tisoč evrov vredno investi» ra; doslej je namreč delovala djo je pokrila Občina Železna 92 kvadratnih metrih, od nild, župan Mihael Prevc pa Lesne zadruge za Selško do- je prepričan, da bo prosto-lino pa so nato vzeli v najem mejša knjižnica prinesla še dodatnih 34 kvadratnih novo kakovost njihovemu jevne knjižnice. V njej je po novem za tretjino več proslo- metiov. "Prostor je precej dolg in ozek, a smo ga spre- kraju in prispevala k večji bralni kulturi, S selitvijo menili v prijeten kotiček, na- otroškega oddelka se je spro-menjen otrokom. Gre za ve- stib precej polic za strokov- liko pridobitev, saj se je po selitvi kniižnice v zadružni no literaturo in leposlovje za odrasle. 52 C/5 AKTUALNO Btokov v Lescah še ne bo Po ostrem nasprotovanju krajanov na javni obravnavi je radovljiški župan janko S. Stušek umaknil spremembe prostorskih dokumentov, ki bi omogočale gradnjo večscanovanjskih objektov za stavbo nekdanjega Merkur* ja v Lescah. ŠPORT S štirinajstimi letí v Jiiventus Žan BenedlČiC )2 Kranja, mladi nogometaš Triglava, bo, kot vse kaže, prestopil k nogom^nemu velikanu Juventusu. V italijanskem klubu ga ocenjujejo kot r>ajvečji talent letnika 1993, kar so jih videl» v zadnjih dveh letih. CC + Berite drobni tisk v Zvezi potrošnikov Slovenije vsako leto pripravijo akcijo Turistične agencije na oč«h javnosti. Njihova pravna svetovalka Tea ŽnIdarSiČ pojasnjuje, kaj so najpogostejši razlogi za pritožbe in na b} je treba paziti pri rezen/a-ciji aranžmaja. 10 KULTURA Neon za uvod v Festival Bled z gala koncertom Neor^ se je viïera) zadel 14. Festival Bled» v okviru kate* rega se bo do sredine julija na sed* mih lokacijah zvrstilo 16 glasbenih in drugih dogodkov. V okviru festivala bosta tudi Noć slovenskih skladateljev in jazz Sled. 27 VREME Nadaljevolo X bo razmeroma spremenljivo vreme. Ddoma sončrio bo s spremenljivo obiačnos^o ter krajanimi pl ki jo je zastopal kot politik, nismo v vsem soglalali," sporoča Stanislav Klep. "Čestitamo mu posebej zato, ker je bil častni občan Kranja in ker se je v dobro slovenstva uprl srbski nadvladi in s tem pomagal k rojstvu demokratične Slovenije v Evropski uniji. Vinko, še na mnoga leta." D. 2. i L GORENJSKI GIAS petek, 3. julija 2009 Á ^KTU M LNO info @g-^s.si 3 Blokov Lescah še ne Po ostrem nasprotovanju krajanov na javni obravnavi je župan Janko S. Stušek umaknil spremembe prostorskih dokumentov, ki bi omogočale gradnjo večsta nova niskih objektov. Mariana Ahačič Usce - Na ponedeljkoû javni obravnavi občinskega podrobnega prostorska načr> u so udeležene i ostro nasprotovali načrtovani gradnji večstanovanjskih objektov za stavbo nekdanjega Merkurja v srediSču Lesc. Gîavni argument večine razpravljavcev je bil, da tako velika koncentracija ljudi na omenjeno območje, kjer veljaven zazidalni načrt dopušča le gradnjo individualnih hiš, ne sodi, Spremenjeni zazidalni načrt bi na omenjenem obnjočju omogočal gradnjo 26 individualnih hiš in šest večstano- Večina udeležencev javne obravnave sprememb prostorskih dokumentov je nasprotovala vanjskih objektov, v katerih gradnji večsta n ova njs k I h objektov za stavbo nekdanjega Merkurja v centru Lesc. bi bilo skupaj 105 stanovanj. velikih od petdeset do sto čai Lesc, ki so vendarle še Radovljiški župan Janko sprejemljive cene; prepri kvadialruh meUov. vas," upoz^d Zlatko Kavčič, S. Stušek, sicer prav tako Čan sem, da stanovanj ne "Ne nasprotujemo večsta- predsednik sveta KS Lesce, krajan Lesc, je osnutek po- bodo pokupili samo Ljub- novanjskim objektom, ven- "Pri tem gre upoštevati še drobnega prostorskega na- Ijančani, temveč tudi doma- dar imamo zato predviden praktične probleme, ki bi se črta za stanovanjsko grad- čini. In ne nazadnje: Lesce prostor, ki je potrjen z veljav- pojavili ob tovrstni pozidavi, njo za Merkurjem v Lescah imajo danes na voljo 160 nimi urbanističnimi doku- na primer vprašanje parkira- v sredo, dva dni po javni ob- parcel za individualno grad- menti - za Centrom, kot re- nja, saj so bloki s parkirišči ravnavi, umaknil z dnevne- njo in niti ene prave realne čcmo v Lescah. Lokaciji za pod-remljo novost, mi pa ga reda seje občinskega sve- možnosti za blc^ovno grad- nekdanjim Merkurjem na- vemo, kako je v Radovljici in ta. Kljub temu meni, da gre njo, kar se mi ne zdi prav. sprotujemo tudi zato, ker Lescah, kjer se vse povprek za dober, razvojni projelct. Vsi ne morejo ali ne ^lijo gre za območje sredi starega parkira po zelenicah. Pove- "Prednost projekta je pose- živeti v hiši in bi ráje imeli vaškega jedra, ker bi gradnja čanje Števila prebivalcev pa ben način skupinske grad- stanovanje. Za Merkurjem pokvarila vse poglede v sme- dodatno povečuje tovrstne nje z garažnim podzem- bi bila možnost za to. Zanjo ri Triglava, Stola in Kara- probleme. Vemo, da je treba Ijera in urejenim travnatim sem si prizadeval, ker je vank in ker bi gostota pozi- graditi za mlade, a ne na na- notranjim delom. Investitor bila lealna, vse drugo je odda ve ter velikost objektov Čin» ki bo škodoval preostale- bo moral upoštevati tržne maknjeno deset, petnajst prav gotovo spremenila zna- mu delu Lesc. II razmere in prostoru dati let v orihodnost. Različni sklepi solastnic deponije Zaradi različnih sklepov treh občin solastnic deponije bodo kranjske odpadke na Malo Mežaklo za zdaj lahko dovažalt le do konca leta. Urša Pettrnel niso bili enaki. Na Jesenicah da imajo kranjska in njene bi, kot upajo na Jesenicah, ..............................................................................in v Žirovnici so se strinjali sosednje ob6ne za zdaj ze- tudi Kranjskogord dobo od- Jesenice • Jeseniški, žirovni- z letno količino 15 tisoč ton leno luč za dovoz dela od- laganja podaljšali Še za pol Ški in kranjskogorski občin- kranjskih odpadkov in dobo paď Glavna konkurenčna pred« C in njeno pričakovano zu- trendov v širšem poslovnem še kredime sposobnosti po- nost banke še naprej ostaja nanjo podporo s 3. Letošnja okolju ne pričakuje njenega slovnih subjektov sooča z viš- njena kapitalska moč, ki je ocena kratkoročnega dolga poslabšanja. Gorenjska ban- jo stopnjo tveganja neplačil tudi po zahtevnih baselskih in zunanje podpore je enaka ka se z bonitetnimi ocenami kot v preteklosti. Ocena nje- merilih zelo visoka (^5,8- kotletoprej.ocena t i. dolgo- še vedno uvršča med najvišje ne finančne moči odraža Ica- odstotna). Vrabec v roki Občina Škq§a Lokaje lani so se v občino priselili in ni- med zcdnjimi sprejela sklep o majo zunaj institucije nobene izplačevanju denarnih pri- rezerve v osebi starih staršev, spevkom staršem za novoro- ki bi za kako leto prevzeli jenčke. Da tega niso storili že varstvo. prej, je razlog ugotovitev, da Pogoje za predšolsko var- jim ni treba, saj imajo že stvo mora zagotoviti lokalna brez takšnih spodbud zavid- skupnost oh pomoči države, Ijivo visoko rodnost. Kolikor je pn Čemer mora računati na tO dejstvo sicer razveseljivo, spremenjena demografeka gi- P^ j^^' jp že lani pokazalo banja in nova naselja tako svojo senčno plat, Visoka na- načrtovati, da vključujejo taliteta v kombinaciji z dr- tudi družbeno infrastrukturo, žavnim ukrepom, kt omogoča Doslej ji je z odpiranjem do- brezplačno varstvo drugemu datnih oddelkov nekako uspe- in vsem naslednjim otrokom valo, za ktcšnji naval pa bi v družini, je lani močno pove- potrebovala kar cel vrtec, čala naval na vrtce. To so za- Gradnjo enega sicer načrtuje- silno rešili z odprtem dodatnih oddelkov v dijaškem domu. Že letos je inšpekcijska odločitev to možnost močno jo na območju nekdanje vojašnice, i^endarje ta rešitev na žalost golob na streki. Občina zanj nima niti denarja niti oklestila. Poleg tega je letošnje zemljišča. Prvega želi zagoto' zanimanje za vrtce še veliko viti z javno-zasebnim part- ve^e. Rodnost, priseljevanje, nerstvom, drugega z brezplač- odmikanje upokojitev pri sto- nim p renosom zemljišča z dr- rejših generacijah, ki so sicer zave na občino. Postopki in dobrodošli varuhi svojih vnu- gradnja pa trajajo, predolgo kov, državni ukrepi za brez- za otroke, ki bodo jeseni osta- plačno varstvo so storili svoje, ii brez varstva. Zato so se v V Ško^i Loki so sprejeli pose- občini domisliti vrabca v roki. ben pravilnik, ki skuša zago- Z mobilnim vrtcem naj bi po- toviti vsaj pravičnost spreje- sicrbeíi vsaj za osem oddelkov ma v vrtec. Na osnovi tega otrok, preden bo zgrajen novi dokumenta so letos zavrnili vrtec v vojašnici in obnovljena í6y otrok, od tega 99 takih, stara Najdihojca. Alije takŠ' ki bodo jeseni dovoíj stari za na rešitev dobra za najmlajše vstop v vrtce, Starše zavmje- otroke, js stvar razprave, ki se rtiH otrok je to seveda močno je tudi že začela. Toda stiska vznemirilo: kam jeseni z otro- je velika, kaj dosti izbire ni, ki, ko se izteče porodniški do- jesenski meseci se hitro bliža- pust? To skrbi zlasti tiste, ki Jo. Saj pravimo, vrabec v roki. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik Danica Zavrl Žlebir UREDNIŠTVO NOVI NAfijI. UREDNIKI: Bo^an Bogasj, Alenka Brun, Igor Kav6Č, Suzana P. Kovačič, Ur^ Peterr«!» Mst^a Rant, Stc^rt Saje, S^lms Stanc^ník, Simon ŠubiCi Cv?tD Zaplo^ik, Danica Zavri Žlebir, Štefan Žar^; stalni sodefavd: Marjani AhaCč. Maja Bertonceij, Ma^až Gregon^ /Sjia Hartman, jaže KoSnjek, Milena Mildavâ^ Miha Na^ič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnibr, Ana Vdčjak OBLI KOVNA ZASNOVA Jernej Strrtar, llcpvarStritsr d. 0.0. TEHNIČNI UREDNIK Grega Rajnik FOTOCRAFIIA Tina Doki, Gorazd KavSč LEiaORICA ^ Marjeta Vozlič VODjAOGlASNEGATRŽENjA Mateja CORENjSKI CLAS (ISSN 0352-6666] je registriram blagovna in »oHtver» znamka pod il 9771961 pri Uradu PS 23 intelektualno listnmo, ustanovilel( m izda|aielj: Gorenjski 0 0 0.. Krm] / Drr«ktoríca Marija VolC^ak / Naslov: 8]eiwe'«o«a ctiU 4- Kranj / Tři.: 04/201 faji: 04/20142 13, e 42 41 /Ceoa izvodan.}^ lOK letna nt- rejnina:'40.40 EliR; Redni planiki Imajo 10% popusta, polleim 20% popusta, leini Epu$la;vcene jevraCun^n ODV po siopcijl 8.5 neroinina se upošteva od tekoCc Števil* ^sopst do pisnega preklica, ki velja «d zadetka naslednjega obračunskega obdobja Oglasne storitve: po cemSiu; oglasno tfienie: tel.: 04/ 30i 42 43. 4 GORENJSKA " GORENJSKI GLAS petek, 3. julija 2009 Rdeča luč za statut Marjana Ahačić harta 11. decembra in ne tudi ..............................................................................oblctnice ustanovitve Can- itadovljica • "Popolnoma jas- karjevega bataljona 5. ^yga- no je. da statuta občine zara- sta. Svetniki niso našli skup- di prevelikih nasprotij in po- nega mnenja o Številu občin- litizacije v zdajšnjem man- skih svetnikov in podžupa- datu ne bomo sprejeli," je po nov (občina ima sedaj dva, razpravi na seji občinskega predlagani so trije), odborov sveta o temeljnem doku- in komisij ter dejstva, kako mentu občine Še pred glaso- natančno so v statutu in po- vanjem dejal lože Rebec, slovníku opredeljeni status in podžupan občine Radovljica, naloge krajevnih skupnosti. Izid glasovanja je potrdil nje- Prav slednjemu je bilo največ govo prepričanje, saj statut razprave posvečene tokrat. ni prejel pcti'ebne dvotretjin- SuiiŠČe pripravljavcev doku- ske veČine, zato je župan Jan- menta je namreč biio, da se v ko Sebastijan StuŠek v sredo rovem statutu opredelijo le z dnevnega reda seje omak- najosnovnejše pristojnosti in ni] dve z njim povezani točki: poslanstvo krajevnih skupno- predlog poslovnika občin- sti, podrobneje pa naj bi nji- skega sveta ter teze odJoka o hovo delo urejal poseben od- delovanju in pristojnostih lok. I^rav tako naj bi krajevne krajevnih slcupnosti. skupnosti izgubile status pra Statut in poslovnik občine vne osebe. Kot je na seji obje Radovljica spreminjala že činskega sveta v sredo pouda- leta 2005, a spremembe niso ril predsednik odbora krajev- bile potrjene. Drugič se je nih skupnosti Brane Fajfer, spreminjanja obeh doku- odbor ne podpira predlagane- mentov lotila leta 2007 in ga statuta, saj so prepričani, občinski svet je marca lani da so v njem te opredeljene z potrdil osnutek sprememb, bistveno zmanjšanimi pri- Polemika se je v dosedanjih stojnostmi cd sedanjih. Prav razpravah vrtela predvsem tako zagovarja stališče, da mo- okoli obeh občinskih prazni- rajo krajevne skupnosti ostati cov • del svetnikov meni, da opredeljene v statutu, ne le v bi morala občina praznovati odloku, ter se ohraniti kot sa- le obletnico rojstva A. T. Lin- mostojne pravne osebe. Bo Kovor sprejel pol kranjskih smeti? i stran Tretji predlog županovega sta vztrajala svetnika Pavel Rupar in Jure MegliČ. Civil* na iniciativa in občinska sklepa pa zadeva dogovor s uprava z vodji svetniških d viino iniciativo, da kra j evna skupin naj bi se namreč skupnost in krajani Kovorja pred odločitvijo sestali s dobijo ustrezno odškodnino, predstavniki občine in ko- S slednjo, je zatrdil župan, bi munale iz Kranja. Za pred» ta krajevna skupnost postaja log omenjenih dveh svetni» najbogatejša na Gorenjskem kov je glasovalo 17 članov ob- in bi lahko sofinancirala činskega sveta in en sam gradnjo dovozne ceste, kate- proti, potem pa sta se župan re vrednost je ocenjena na in vodja ciTlJne pobude iz milijon evrov. Pri naspro- Kovorja tudi že dogovorila, tnem sklepu, da se namreč da predlagani sestanek skli- točka o odpadkih uriiakne, čejo že za današnji petek. L^ueEg Veteran iz Tržiča protestira Veteran vojne za Slovenijo In občinski svetnik v Tržiču ježe Kuhelj se je pripeljal na občinsko proslavo ob dnevu državnosti na motorju s protestnim panojem. Nanj je zapisal zahte^^e veteranov za priznanje osamosvojiteljem in proteste proti domnevnim krivicam v drfas^l. Koliko somišljenikov ga podpira, pa ni želel izdati. S. S. A/^ // IA/-/0- • BSuUw int^aa SK/ uJl 'AťMiw t/ZA vsf ^-iV!» uojiu ZA iMiavz '(am) mtmrn v vam •itfflfi«? Ifif/ Sobe tudi poleti ne samevajo Za živahnejši utrip v kranjskem dijaškem in študentskem domu poleti poskrbijo popotniki, ki v domu poiščejo poceni namestitev. Mahu Raht Kranj • Sobe v Dijaškem in Študentskem domu Kranj se v teh dneh praznijo, saj bo večina dijakcv in študentov, Id so sicer nastan jeni v domu, počitnice preživela doma. V domu bodo ostali le redJa študenti, ki si :ako prihranijo d\'akratno sel itev. Ve ndar tudi ti poleti ne bodo povsem osamljeni, saj jim bodo družbo delali popotniki, ki jim v domu oddajajo prazne sobe. V teh dneh je tako v dijaškem domu le še težko srečati kakšnega stanovalca, V večnamenskem prostoru so si pred televizijo krajšale čas tri ^ dijaškem domu je v teh dneh le §e peščica dijakov. dijakinje, ki so priznale, da jim je že mab dolgčas, saj je sem bližje Ljubljani in doga- jasnila Marjetka Bren. Popo- set sob s po tremi ležišči, večina njihovih kolkov že za- janju." Tudi ona pa se bo do- tnikom je namenjena celotna Leto kasneje so dogradili štu- pustila dnm. "r)ekm maniro, mov odpravila še ta teden. etaia v dijaškem domu oziro- dentski stolpič, v katerem je pa naj bi se tu učila," je pojas- Sobe v dijaškem in študent- ma deset triposteijnih sob. 71 dvoposteljnih sob, kta nila Špela Anzeljc iz Loškega skem domu pa kijub temu ne "Poletiso v po\preČ}u zasede- 1993 pa še apartmajski del Potoka in v Šali dodaia, da ta bodo povsem prazne. "Proste ne 6o-odstotno." Oseba, ki v za študente, v katerem je 49 čas predvsem počiva in nabi- sobe namenjamo mladinske- sobi biva' sama, mora za pre- apartmajev. "S spremenjeno ra moči za poletje, saj se jim mu turizmu ter nastanitvam nočišče odšteti 36 evrov, sicer mrežo srednjih šol so potre- je čez leto toliko dogajalo v športnikov in Članom dru- pa je za noâtev treba odšteti be po nastanitvi dijakov dra- doma Na maturo se v dijaški Štev, ki gostujejo v Kranju." je 12 evrov na osebo. "Cene so stično upadle, tako da smo sobi pripravlja tudi Tadeja pojasnila ravnateljica Marjet- nizke, ker ponujamo ^olj le- do leta 2004 proste zmoglji- Marolt. "Doraov grem ta te- ka Bren. Tako vsako leto go- žišča in skupne sanitarije," ie vosti v dijaškem domu na« den, ko se končajo ustniizpi- stijo skupino iz pobratenj dodala Marjetka Bren. menjali za Študente. Zdaj pa ti." Družbo jima jc delala šc mesta La Ciotata, pa udele- Dijaški in študentski dom tudi za Študer.te zadoščajo dijakinja dmgega letnika žencetabora Glasbene mladi- sicer sestavljajo trije stolpiči, zmogljivosti v dveh študent- Anja l^da. 'Čakam na spri- ne Slovenije. "Lani smo skozi Najstarejši iz leta 1979 je bil skih stolpičih." Proste sobe čevalo, pa še fant je blizu. vse leto ustvarili okrog štiri ti- že od začetka namenjen dija- tako tudi med letom oddaja- Doma bi mi bilo dolgčas; tu soč,turističnih noâtev," je po- kom, v njem pa je osemde- jo na trgu. Pet glasbenih večerov Na Jezerskem tretje leto zapored poteka glasbeni festival Vox lad (glas jezera). Danica Zavrl Žubir h « J * • * • « • Jezersko - V nedeljo, 5. julija, bo v kulturnem domu Koro- sama pogosto obiskuje ta kraj in z gjasbenimi festivali je društvo želelo popestriti njegovo že sicer živahno kul» tan na Jezerskem že dr\igi tumo ponudbo. Prvo leto so koncert letošnjega glasbene- pripravili šest koncertov, ki gd festivala Vox laci. Nastopil bc orkester Mandolina z di- jih je obiskalo okoli 350 ljudi, lani se je petih koncertov rigentom Andrejem Zupa- s prek stotimi priznanimi nom. Doslej je kulturno dru- domačimi in tujimi umetni- Štvo Ariana uspešno izpelja- Id udeležilo že štiristo obis- b že dva glasbena festivala, kovalcev. lani in predlani, letošnji pa "Veseli smo, da so koncer- znova obeta pet glasbenih ti pritegnili ljudi, da tudi do- večerov. Začel se je že 21. ju- mačinom veliko pomenijo nija z nastopom domačinov, in da so lepo sprejeli novo otroškega pevskega zbora z ponudbo," dodaja Debelja- Jezerskega z zborovodkinjo kova. Koncerte prirejajo v Mijo Kuhar in z otrošldm kulturni dvorani Korotan in zborom Ciddo Glasbene v cerkvi sv. Ožboita, do jese- šole Zagorje. ni pa se bodo zvrstili: nastop VT Eden od koncertov je ved- opernega pevca Juana Vasle- Ariana Debeljak no z domačini, v pestri po- ta (19. junija), koncert flav- nudbo glasbenih nastopov tistke Olge Kapor in harfist- in Jože Kotar), avgusta semi- že aprila vodil seminar za pipa poskrbimo tudi za vcíere ke Dijane Sretenovič (16. av- nai za pevce s sopiaiiistko koliste pihalnih orkestrov, S z opermm pevcem, z instm-mentalisti, orkestrom in komorno skupino/ je povedala gusta) ter nastop komornega Sabino Cvilak in septembra zbora Krog (6. septembra). seminar za pikoH, ki ga bo seminar)! se je pravzaprav vse skupaj začelo, na Jezer- "Poleg tega imamo vsako vodil izraelski pikolist iior skem pa bi radi priredili tudi pobudnica festivala Vox lad leto tudi séminaire. Julija sta Eitan," je povedala Ariana evropski seminar za pikolo, Ariana Debeljak- Njeni starši seminarja za Elavto in klari- Debeljak. Njen mož Matjaž ki naj bi bil leta 2010 ali 2011, živijo na Jezerskem, tudi net (vodita jih Matej Zupan Debeljak pa jena Jezerskem je še dodala Ariana Debeljak. CORENISKI CLAS petek. 3. juJija aooo GORENJSKA 5 pasijonce Zlati grb občine Škofja Loka je ob občinskem' prazniku prejel Peter Pokom, srebrna pa Zortca Škorc in Društvo upokojencev Škofja Loka. Župan Igor Draksier pa je s spominsko plaketo nagradi sodelavce letošnjega Škofjeloškega pasiiona. Dakïca Zavrl žl£bift kajSnjç prebivalce. Dogaja- ..............................................................................nja v LTH je oceniJ ne le kot Škofja Loka • Dvorana ne- materialno, temveč tuđimo- davno odprtega Sokolskega ralno krizo, skozi katero se doma \e hila oh leto§njem grobo kažejo učinki libera]- občinskem prazniku kar nega kapitalizma. Spregovo- premajhna za vse, ki so se ril je o nekaterih letošnjih udeležili slavnostne akade- pridobitvah, ob tem pa ni mije. Med njimi so biJi po- pozabil na birokratske in leg lani imenovanega čast- druge ovire, Id otežujejo iz- nega občana Franca Novin- pobjevanje občinskih načr- ca tudi predstavniki s Škoijo tov. Ravno nedavno odprti Loko pobratenih občin So- Sokolski dom je takšen pri- vodnje ob Sod (Italija), Ta- mer, kjer za obnovo še ved- bor na Češkem, Maasmec- no niso dobili nakazanih helii v Belgiji iii Carlovv iia sredstev norveškega finanČ- Irskem. Slavnostni govornik nega sklada, čeprav so ga il- JMK' S- župan Igor Draksier je dejal, Norvežani že davno nakaza- Občinski nagrajenci (od leve): Peter Pokom, Društvo u da so bile pred več kot tisoč U slovenski državi. Od sled- okojencev Škofja Loka (predsednik Miro Dulč) In Zorica leti začrtane fizične in men- nje tudi pričakujejo, da bo Skorc. / ^c^i« tí.. do^i talne koordinate te lokalne boîj razumevajoča pri zago- skupnosti. 30. junija 973 je tavljanju pogojev za otroško Letos so si ob prazniku trije pini, ki je letos izpeljala Škof- namreč cesar podelil brižm- varstvo v vitdh, kjer so letos yaslu^îli najvišja občinska pri- jeloŠki pasLjon, sprejela pa sta skim škofom darilno listino v Škofii Loki nastali veliki znanja: zlati grb Peter Po- ' jo režiser Borut Gaitner in o predaji loške posesti, Spre- problemi. Kljub oviram je za kom, srebrna pa Zorka Škorc organizacijski vodja Tomaž govoril je o odnosu dana- jesen in za prihodnje leto in Društvo upokojencev Škof- Pauhis. Kdtumi program ob Šnje loške občine do kultur- napovedal odprtje športne ja Loka. Župan pa je pred prazniku so oblikovali âani ne dediščine, pa tudi o raz- dvorane na Trati, gradnjo praznikom sprejel odločite/ o Godalnega ori^estia Glasbene merah, ki so zaradi recesije poljanske obvoznice in zače- tem, da podeli tudi spomin- Šole Škofja Loka in pevka brutalr^o udarile med tu- tek naložbe v knjižnico. sko plaketo. To je izroâl sku- M ar.ca Izmajlova. Ravnikar častni občan Mai a Bertokceu plaket, ki so jih prejeli: pod- Medvode se je udeležil tudi ....................................... jetje Brinox iz Sore, ki ga minister za Šolstvo in Sp^n Medvode - Na davnostni seji vodi Igor Berce, za uspehe Igor Lukšič, sicer tudi občan občinskega sveta občine na področju gospodarstva, Medvod, in se v svojem go- Medvode je župan Medvod Matevž Barle iz Medvod za vonj sporrmil tudi na Jakoba Stanislav Žagar v torek, 30. uspešno delo na področju Aljaža, katerega rojstni dan junija, sedmič podelil občin- športa, Feliks ]ežek iz Sp. 6. julij je praznik Občine ska priznanja. O prejemnikih Pimič za uspešno delo na Medvode. V imenu nagra- priznanj tako kol vsako leto družbeno potiličneni in ko- jencem pa se je zahvaiU nov odločala komisija za priznan- munalnem področju, Vinko častni občan Medvod Franc ja, Id je prejela devet predlo- Peklaj iz Rakovnika za us- Ravnikar, sicer ravnatelj VIZ gov, in odločila, da se priz- pešno delo na področju Frana Milčinskega v Smled- nanja podelijo sedmim. razvoja lokalnega okolja in ruki.: "Nagrajenci bomo sfcr- Naziv častni občan Občine KUD Oton Župančič Sora za beli za to, da ne bomo delali Medvode je prejel Franc Ravnikar iz Valburgc za iz- uspešno delo na področju kiilturc. Medaljo občine kakšne sramote. Dobiti občinsko priznanje je velika jemne dosežke na humani- Medvode pa je prejel Franc obveza tudi za naprej, ob- tamem in pedagoškem po- Plešec iz Sore za uspešno veza za pozitiven odnos do droiiu ter pri promociji delo na področju kulture. občine, za delovanje v okviru občine. Podeljenih je bilo pet Podelitve priznanj občine . občine in podobno. " Sedem občinskih na^jencev (od leve Matevž Barle, Feliks ježek, Franc Ravnikar, Vinko Peklaj, Igor Berce iz podjetja Brinox, Franc Plešec In predstavniki KUD Oton Župančič Sora) s predsednikom komisije Andrejem Reboljem st, mirtistrom Igorjem Lukšičem In županom Medvod Stanislavom Žagarjem. CORENjAVAS Dan športa in zabave Klub Mladinska jutri, 4. ju }a, prt OŠ Ivana Tavčarja Gorenji vasi prireja D športa in zabave. Poteka bodo turnirji / nogome' košarki, floorbalu in tenis poleg tega pa tudi še dru aktivnosti. Po končanih tu nirjib bo sledila zabava prostem z D) Perom. Več prireditvi na: http://mlad ska.servebeer.com. M. B. )ES€NICE Na seji tudi o Radiu Triglav Župan občme Jesenice Tomaž Tom Mencinger je na zadnji seji občinskega sveta obânskim svetnikom spregovoril tudi o dogajanju na Radiu Triglav. Občina Jesenice je namreč 5,5- odstotna solastnica radia. Povedal je, da mu je direktorica radia poslala ponudbo, s katero mu predlaga, da bi Občina Jesenice kapitalsko vstopila kot lastnica radia, hkrati pa podpisala pogodbo o povečanem obsegu poslovnega sodelovanja v prihodnje. Župan je v zvezi s tem dejal, da odločitvene more sprejeti, dokler direktorica radia ne bo pojasnila nejasnosti v zvezi s finančnim stanjem radia, zlasti glede posojfl, odprtih terjatev, imen upnikov... "Gre za velike zneske, zato zadeva ni preprosta. Ko bomo dobili odgovore na vsa vpra- šanja, bomo šele lahko dali odgovor na ponudbo," je povedal Tomaž Tom Mencinger. S tem so se strinjali tudi občinski svetniki, ki jih bo župan tudi v bodoče seznanjal z dogajanjem r^a Radiu Triglav, saj jim, kot so dejali, nI vseeno, kaj se dogaja s to radijsko postajo. Kot smo že pisali, pa se za poslovno sodelovanje z Radiem Triglav zanin^a tudi Marko Potrč, znani radijski glas in televizijski obraz. U. P. Kropa Kovaški šmaren td konec tedna z odprtjem razstave Kropa v ZDA v muzejski hiši Fovšarit- niča se bo danes ob 18. uri pričel Kovaški Šmaren, ki ga tradicionalno pripravlja turistično društvo Kropa v sodelovanju z domačimi druStvi in s posamezniki. Ob 19. uri bo v Kovaškem muzeju odprtje razstave risb Toneta Lazarja, osrednji dan prireditve pa bo jutri, v soboto, ko se bodo ob 9. uri dopoldne pričel športni del, že uro za tem pa slikarska kolonija otrok in ljubiteljskih slikarjev Krope, čemur bo ob 10,30 sledil blagoslov kolesa sv. Marjete na Bodlajevem vlgenjcu. Sledil bo sprevod udeležencev Kovaškega Šmarna, nastop godbe Gorje in folklorne ikupine Veže ob 11. uri ter opoMne prikaz rokodelskih obrti. Ob 16. uri bo v Kovaškem muzeju predavanje Slovenstvo na razglednicah, ob 17. uri pa začetek kulturnega programa na Placu. Ves dan bodo odprti Kovaški muzej, vigenjc Vice in muzejska hiša Fovšaritnica, soboto pa bo zaključila večerna zabava. V nedeljo, 5. julija, bo ob 17. uri v sklopu Šmarna še maša pri Kapelci za pokojne kovače. M. A. Radovljica Ko Radovljica zaživi Klub radovljiških Študentov in Prostovoljno gasilsko društvo Radovljica danes in jutri prirejata športno zabavno prireditev Ko Radovljica zaživi, ki bo v šotorj pri športnem parku v Radovljici. Na prireditvi, ki jo organizirajo že peto (eto, bosta v petek, 3. julija, ob 19. uri nastopila Tanja Žagar in skupina Kingston. V soboto, 4. julija, dopoldne bodo na športnih igriščih organizirani turnirji v nogometu, košarki in in-(ine hokeju. Športniki se bodo lahko pomerili še v plezanju na umetni steni, Badmintonu, namiznem tenisu pa tudi v "soapballu" - nogometu na milnici. Ob 19. uri bo velika gasilska parada in slovesen prevzem novega vozila, ob 20. uri pa nastop skupine Atomik Harmonik in Mance Špik. M. A. prpýmm» p« to ujupff liJom oinsfrcdulw« 11 alla-Slovenia pï WC*** Vftlprtilio f6iW»v Je (N Slovenj ja-l tali ja 9.07.« Udine/Videni f^^ autoom Friuii Vsrà MnonvH ddel^ Fijrtantj UAutorítá di Gestione de( ftt^ranvna perla Codperazione TrsnsfnxitallerB ltalia-Siovenia2C07-2013 intende orçanizzaie suU' intero territorio deil'area-FVopamma unoclodi giomate infcfma^ sul bendo pubblico per la presentazione d progeCtl stan^rd n. 02/2009, p^drbi^toUť lugtío sul Bollettino detla Regione autonoma Frïuli Veriezfa Gfulla ed n 3 iL^llo sulla Gazzetta ufftíale deila RepU^bifca dl Slovenia. Of^ Up3v1jâma prt^rama čezmejnega sodelovanja Slovenfja-ltalija 2007-2013 bo na oOmoqu pro^^ma ízíral ^formativne ice, Içerbo za predl^ttev standardnih pr^ektcr^ št 2/2009, ki bo objavljen 1. julija v Uradnem listu /Vtononne dežele Furlanije Ji^ijdce krajine ter julija v Uradnem listu lteíxiMr- Človeško stisko, razdajal se in Fianci Petefoel, pred- revoludje v DavČi. vih religioznih pesmi. Leta je za ljudi, ne da bi preziral sednik šestčlanskega pri- "Filip Terčelj je velikan, za 1931 so ga fašisti zaprli, drvige, niti svojih preganjal- pravljalnega odbora Terče- katerega Slovenci ne vemo," prestajal je mučna zasliša- cev/' ie še dejal Gabršček Ijevega dne. v D O O s cň o uo tokrat 2adn)i pred poletnimi počitnicami Petek, 3. julija, ob 21. uri na Bowlingu Planeta Tuš v Kranju Člani, nečlani, povabljenci.... FACEEÊÊ8000K GENERACIJA, pridite na odštekano zabavo! Vstopnine Ni! Člani Facebook skupine radio 8elvi bodo tokrat ustvarjali glasbeni program I lut Gorenjski Glas i i š GORENJSKI cms petek, 3. julija 2000 ijiiii •t 99 •• M •• •i •• i« •« uíířna.sta m> 7 Mamici v biatlonu trenirata Biatlonci se pripravljajo na olimpijsko sezono. Od včeraj so na pripravah v Ramsau, v torek se se na ObertiHlach, kjer se jim bo pridružila tudi Tadeja Brankovič Likozar. 110 Maia Bertokceu Kranj • Biatlona se na novo sezono pripravljajo v polni zasedbi Po porodu sta se na trening namreč že vrnili tudi Dijana Ravnikar in Tadeja Brankovič Likozar, ki je bila najprq zaradi poškodbe rame, iiato pa zaradi nosečnosti s tekmoN^liSč odstotna leto in pol. Za zdaj trenira Še po prilagojenem prc^ramu in bo izpustila priprave v Rao^u, kamorso bLadond Janez Ma- rič, Klemen Bauer, Peter DoU, Vasja Rupnik, Jože Mehle) in biatlonke fTeja Gre- gorin. Dijana Ra\-nikar, An- Ihanca Peter Doki in Klemen Bauer sta nastopila na dreja Mali) odpotovali včeraj, slovenskem pustolovskem tekmovanju. Tadeja se jim bo pridružila v torek na Obertilliachu» kamor odhaja s hčerkico Mašo. pijske igre, kjer si želim kar na i bolj e poma gati Štafeti. zivnih treningih. Poleg tega je takšno tekmovanje dobrodošlo tudi za psihološko pripravo," pravi Ihanec in obenem doda, da kakšne druge podobne ekstremne tekme pred sezono nima v načrtu niti ne triatlona jeklenih, vsaj v sob izvedbi ne. Skupne Lrciiiiige ua Hrvaškem pa je izpustil Janez vlarič, ki se je po dogovoru in po programu trenerja Uroša Velepca, slednji je bil vodja ekipe Jiireta Robiča na dirki čez Ameriko» doslej pripravljal v domaČem Bohinju- "Vednoma sem treniral na kolesu, na rolkah, vozil sem se s kajakom. Poskusil sem tudi s krosom, tudi ningi so na Hrvaškem sprva zato, da vidim, če bi lahko potekali na gorskem koiesu nastopil na triatlonu jekle- "Trenirsm že po progra- Osebnih ciljev si šenisem po- pa v teku, nato tudi na rol mu. Počutje je za zdaj v redu, stavljala. Za kakršnekoli na» kah in na cestnem kolesu tudi z ramo nimam večjih te- povedi je trenutno Še prezgo- Poleg tega sem skupaj z Ma žav. Treningi pa seveda količinsko Še niso tako obsežni in daj. Verjetno niti ne bom na- ričem treniral Še v Bohinju stopila na vseh tekmah. Za zdaj gre vse po načrtih nih. Ker pa me je koleno pri teku bolelo, sem misel na to opustil. Rolkarski test na Soriško planino je pokazal, da sem trenutno hiter. Čas je tudi ne intenzivni, kot bi sicer Bomo sideli, kako bo na vse čeprav imam manjše težave bil dober kljub zlomljeni rol- morali biti v tem obdobju. Od skupaj reagiralo moje telo. s kolenom," je pojasnil Kle- ki," je v sredo poročal Janez poroda še niso minili trije Če so biadonke v prvem men Bauer, ki se je skupaj s Marič, ki se je v spomladan mesed, tako da začenjam po- delu priprav na sezono več- Petrom Doklom tako kot skih mesedh veliko posvečal stopoma. Hodila sem že na inoma crenirale v Ihanu, se lani tudi letos sredi junija tudi novemu hobiju turne- treninge streljanja, medtem je moški del ekipe prvič pri- podal na tekmo Adventure mu smučanju, za katerega ko na rolkah prav veliko kilo- pravljal v Delnicah na Hrva- race Slovenia, dolgo dvesto pravi, da je to zanj najlepši metrov še nimam. Več sem škem, zadnja leta so namreč kilometrov, s progo pa sla šport, ki ga je doslej posku- rolala, " je povedala Tadeja trenirali v Bohinju in na Pcí- kot zmagovalca opravila v sil. Pripnve blatloncev so se BrajUcovič likozar, ki si seve- kljuki, kjer pa letos imenziv- dobrih 25 urah. To (e bilo v torej začele obetavno, do da želi uspešne vrnitve v bia- no gradijo nov športno- sklopu treninga. V tem ob- tJon: "Pripravljenost bomo rekreacijski center. "Malce dobju je namreč poudarek zagotovo tempirali na olim- spremembe kar paše. Tre- na dolgih in ne tako inten- ga treninga. prve tekme na snegu pa tekmovalce Čaka še veiiko trde- S štirinajstimi leti Juventus Mladi nogometaš Triglava Žan Benedičič iz Kranja bo, kot vse kaže, prestopil v Italijanskega ve ikana juventus. Maja Bertonceli Kranj • Žan Benedičič je 14- letni nogometaš Triglava. V pretekli sezoni je na mestu veznega igralca igral za ekipo U14 v prvi slovenski ligi. |e izstopal, kar so opazili tudi predstavniki velikih klubov iz tujine. Spomladi je bil na pre- iskusu pri Celticu, a se nato za selitev na otok ni odloČil, predvsem zaradi prevelike oddaljenosti od doma. iCasne- je je dobil ponudbo iz Juven-tusa za prestop sredi avguste. Prav veliko časa za odločitev ni imd, v začetioi tedna pa je sporočil, da odhaja k temu italijanskemu velikanu. Njegov menedžer Amir Ružnič Žan Benedičič - obeta se velik prestop mladega nam je pojasnil, da do presto- nAgom(>ta$a Triglava v juventus pa sicer še ni prišlo, da pa je zanj vse dogovorjeno in pote gledat na tekmo in ga ocenju- da pa je bila odločitev zeio tuša veseii, če bo do presto- ka urejanje formalnosti, saj jejo kot največji talent letnika težka. Kajtežje se bo zagoto- pa tudi dejansko prišlo, o so normativi FIFE pri presto- 1995, kar so ga videli v za- vo posloviti od družine in če mej pa še nismo obvešče- pih mladoletnih igralcev še dnjih dveh letih." prijateljev," je odločitev po- ni, bomo zelo veseli," pa je posebej strogi: "V Juventusu "Ponudbo kluba, kot je Ju- jasnil Žan Benedičič. V To- povedal Miran Šutóc, direk- ga želijo. E)vakrat so ga prišli ventus, težko zavrneš, seve- rino ba ne odhaja sam. Z tor kluba. njim gie tudi oče Lado. "Dali so mi kar dobre pogoje, iz katerih se vidi, da imajo z mano cilje tudi za naprej. V klubu bodo poskrbeli za moje šolanje, imel bora inštruktorja za italijanščino, skupaj z očetom bova živela v stanovanju blizu stadiona, poskrbljeno bom imel tudi za prehrano," je pojasnil Žan, ki od prestopa razumljivo pričakuje veliko: "Ni me strah, vem pa. da bodo prvi meseci težki. Upam, da se bo ta^jrestop čim bolje iztekel tudi za mojo nadaljnjo kariero. Moj cilj je igrati v ligi prvakov." V kranjskem Triglavu, kjer je Žan osvajal nogometno znanje, so za zdaj še previdni. "Nas zanimanje {uven- Razočaranje izpuhtelo Maia Berto nceli zmagati dirko, da sem jo ..............................................................................tudi realno zmagal. Ko sem Koroška Bela • V sredo se je videl povabilo predsednika v Slovenijo vrnil ultiamara- na sprejem, po sprejemu na tonski kolesar Jure Robič, ki Bmiîcu in v domačem kraju je na dirki čez Ameriko na- pa lahko rečem, da je vse to skakoval peto zmage, z eki- razočaranje izpuhtelo kot po pa so se odloČili, cb dirko milni balonček. Izredno sem iz protesta proti nepoštene- vesel da vidim, da ljudje to mu ravnanju organizatorjev konča predčasno. Kljub temu navijačev ni razočaral venci tudi ponosen narod," in večina ga pri tej odločitvi je povedal jure Robič ter do- podpira, kar se je pokazalo dal: "Wyss je bil izredno do- tudi ob njegovi vrnitvi, saj so bro pripravljen. Borili Rtno ga navijač najprej pričakali se do konca, a s to kaznijo se na Brniku, popoldne pa so ga ni dalo otresti Tudi on je, mu na domači Koroški Beli tako kot mi, dela] napake, a pripravili âe sprejem, na ka- mi smo bili sankcionirani, terem so mu podarili sliko on pa ne. Tukaj ni enako- našo gesto podpirajo, saj smo dokazali, da smo Slo- domačega kraja. pravne borbe, tako da ni bilo "Odnos organizatorja do drugega, kot da iz protesta nas je zame res razočaranje. Po vseh teh letih dobrih na- nekaj naredimo." Ali ta izkušnja pomeni, da na stopov si tega nismo zasluži- RAAM ne gre več? Robič od- li. da nam ne omogočijo niti govarja: "Nikoli ne reci niko- osnovnih poštenih metod h, a pod tem organizatorjem dirkanja. Priznam, da nisem me na tej dirki ne bodo več bil vajen dirke končati pred- videli. Veliko je tudi èe dru- časno in sem bií globoko v gih dirk v Evropi, nápovědu- sebi potrt, saj sem vedel, da jejo se tudi nove, tako da iz« sem bil realno sposoben avov ne bo zmanjkalo." Juretu Robiču so v sredo popoldne v domačem kraju pripravili sprejem. / Foco: Anka 6uleve< Organizacijski komite Kranj 2009/10 FIS CELINSKI POKAL 2009 V smučarskih skokih WS 109 Kranja Gorenja Sava Program: sobota, 4. julija 2009, ob 17. uri • (. tekrra nedelja, 5. julija 2009, ob 9. un • II. tekma •Jaslopiil bodo odlični skđkalci iz Šestnajst držav. »A /^sr-l/S rS^^it^« fuACtLm nIoHïli — .. -Vstopnine m. Prost vsiop je danlo zvestim gledalcem Vabljen 8 K si mon .subk@g-g^.si GORENJSKI GLAS petek. 3. julija 2009 K ran) Sojenje zaradi spolnega napada na deklici Na kranjskem sodišču so včeraj za zaprtimi vrati začeli sodi» ti Kranjčanu, obtoženemu storitve več kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let Po neuradnih podatkih na) bi bili njegovi žrtvi deklici, stari devet in enajst let, obtoženi pa je bil prijatelj obeh družin. Prijeli so ga februarja letos, ko je o njegovem početju menda spregovorila ena od deklic 5. i. KRIMINAL Lesce V Estoniji ukraden avtomobil našli v Sloveniji Gorenjski policisti za izravnalne ukrepe so v ponedeljek sre* di noči pri kontroli parkirišča v bližini Lesc ob gorenjski avtocesti preverili tudi parkirano vozilo Toyota Avensis in ugotoviti, da je vozilo v skupni evidenci zabeleženo kot ukradeno v Estoniji. Počakali so v zasedi in naslednji dopoldan so pri vozilu prijeli 69'letnega Britanca in ga utemeljeno osu-mili tatvine avtomobila, zato so zoper njega napisali kazensko ovadbo. V kasnejšem postopku so še ugotovili, da je bil zoper Britanca v preteklosti že izrečen ukrep prepovedi vstopa v Slovenijo, zato so mu izrekli globo in ga odstranili v Italijo, kjer prebiva. Pet tisoč evrov vredno vozilo bodo vr- nili lastniku. Domžale Tatico ustavili pri izhodu Domžalski policisti so pred dnevi obravnavali domnevno tatico, 58-letno Mariborčanko. V eni od trgovin v Domžalah naj bi izkoristila nepazljivost oíkodovanke in iz njenega nakupovalnega vozička ukradla žensko torbico. Oškodovala bi jo za približno dvesto evrov, če je pri izhodu iz t^ovine ne bi ustavil varnostnik in jo zadržal do prihoda policistov. Preiskovalni sodnik jo je poslal v hiSnr pripor. Spod n)a bela Tatovi na gradbišču Neznani storilci so pred dnevi na gradbišču ceste med Spodnjo in Srednjo Belo ukradli 25 metrov kanalizacijske cevi, petdeset metrov cevi za električni kabel in pokrov kanalizacijskega jaška. Gmotna škoda znaša 450 evrov. S kofja Loka Kadili bodo še njihovi vnuki Neznani storilci so v noči na ponedeljek vlomili v prodajalno v Škofji Loki in odnesli večjo količino cigaret. Gmotna škoda naj bi znašala kar 35 tisoč evrov. S. A1 - REMONT KRANJ d. o. o. Ljubljanska cesta 22,4000 Kranj www. teh nicn i -p re g ledi .9 i Sm> podjetje z dolgoletno tradicijo in izkušnjami pri opravljanju tehničnih pregledov vozil. Zaradi povečanega obsega dela iščemo novega sodelavca, in sicer TEHNIK - KONTROLOR (m/ž) Vdie nalog« bodo; «opravljanje tehničnih pregledov motomiH in priklopnih vozil Od vfts pričakujemo: ■V. stopnjo strojne ali prometne šole, ■vsaj 3 leta delovnih Izkušenj pri delu 2 avromobill, ■poznavanje računalnišldh programov (Word, Excel). Ponujamo delovno razmerje za določen čas 12 mesecev (poskusna dobd 3 m<;$ecef in možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijavi z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh na naslov: A1-REM0NT KRANJ, D. O. O. Ljubljanska c^U 22,4000 Kranj ali na elektronski naslov: Info.remont^a-I Dodatne informacije na tel- 04/201 52 10 Oproščena zaradi nezakonitosti 4 1. stran "Tudi če gie za uajJiujše kaznivo dejanje in je medijsko podprto» še vedno veljajo enaJd dokazni standardi kot za milejša dejanja. Prelsko» valna sodnica je izdala odredbo za izvedbo hišne preiskave, ne da bi od policije zahtevala ustrezna dokazila. Zadovoljila se je s ^lošno> nekon-kretizirano argumentacijo. Na tako pridobljen dokaz senat ne more opreti svoje sodbe, pa Če so okoliščine še tako obremenilne." je v c^ra- zložitev oprostilne sodbe povedala predsednica senata, okrožna sodnica Marjeta Dvuiiiik. "Senal pričakuje, da bo ta kazenski postopek v poduk polidji, tožilstvu in pre- Odvetnika Milan Krstič (levo) In Peter Žnidarštč sta spdni senat prepričala, da je sklepom storilo, kar bi mora- tarjevi pripovedi nosil ropar. sicer kranjski kriminalisti iskowlnim sodnikom tukajS- P»'eiskovalna sodnica nezakonito izdala odredt>o za hišni preiskavi pri obdotženlh. 1 F«û:Tifuo«ki sodišča» da jetreba spoštovati jonske obveznosti»" nja. "Sodišče je z zadnjim šla oblačil, kabine je po poš- ju Razingarja in Bešiča so je bila ostra Dvomikova. Zagovornika obdolženih lo storiti vsako sodišče za "Sodišče bi moralo že v fazi Jeseničana povezali èe s trestá sicer že ves čas sojenja obrambo človekovih pravic preiskave opraviti prepozna- mi oboroženimi ropi: 18. opozarjala na nezakonitost in svoboščin," je bil kljub vo obdolženih, namesto tega decembra 2007 na Spod- hišne preiskave, hkrati pa sta temu v končni besedi zado- pa polidšti raje naredili, kar njem Plavžu na Jesenicah skušala senal prepričati, da voljen zagovornik prvoobto- so policisti tudi dovoljenje za ženega Peter Žnidaištč. pač so. To je škodilo temu (ukradenih je bilo 44.150 postopku. Tako še danes ni evrov), i6. januarja lani v tajno opazovanje in prislu- Opozoril je še, da je imel ro- jasno, kdo je storil to kaznivo jeseniškem Jeko-inu .^kovanje telefonskim pogo- par po opisu, Id ga je paáal dejanje," pa je med drugim (36.445 evrov) in 18. avgu- vorom pridobili v nasprotju napadeni poštar, povsem dejal Bešičev zagovornik Mi- sta lani ^blejskem hotelu z zakonom o kazenskem po- drugačne fizične lastnosti, lan Krstič. Savica (153.844 evrov). To- stopku, vendar je bil senat v kot jih ima Razingar, prav Na novinarski konferenci žilstvo za ta dejanja obtož- tem deiu drugačnega mne- tako pa poUdja sploh ni na- 31. decembra lani ob prijet- nice Se ni sestavilo. Poostreni nadzori tudi avgusta Policisti bodo še vse do nedelje poostreno nadzirali hitrost na slovenskih cestah« enako pa bedo storili tudi konec avgusta. Simon Šubic posledicami- Preventivno aJc- in varnostni problem, opoza- ..............................................................................djo Hitrost • počasneje je rjajo polidšti. V lepem, sonč- Kranj - Polidšti po vsej drža- varneje bodo zlasti na pro- nem vremenu, ko je na cevi že od ponedeljka izvajajo blematičnih odsekih cest iz- stah več voznikov motornih poostrene nadzore hitrosti, vajali vse do nedelje, ponovi- koles in koles z motorjem, ki je na slovenskih in tudi ev- il pa |o bodo tudi med 25. in kolesarjev in pešcev, Imajo ropskih cestah najpogostejši 27. avgustom, vozniki lažen občutek vamo- vzrok prometnih nesreč, Prehitra vožnja je še vedno sti, mnogi tudi precenijo predvsem tistih z najhujšimi največji slovenski prometni svoje sposobnosti in sposobnosti vozil» zato polidšti v poletnih mesedh ugotavljajo ' povečano agresivno vožnjo in številne prekoračitve hitrosti, kar se pogosto konča s hudo prometno nes rečo. Edini pravi način za zmanjšanje povprečne hitrosti je zato doslednejše spoštovanje omejitev hitrosti in ustrezna prilagoditev vožnje razmeram na cesti. Na slovenskih cestah so v letu 2008 zaradi neprilagojene hitrosti umrle 103 ose» be, 408 jih je bilo hudo, 2695 pa lahko ranjenih. V istem obdobju leta 2007 je umrlo 126 oseb, 473 jfc je bilo hudo, 3765 pa lažje ranjenih. Hitrost bodo poostreno nadzirali do nedelje. / fo^ Ttn ook Medvode Pwrešajo ga teden dní Pred tednom dni je neznano kam izginil 61-letni Krištof Peklaj iz okolice Medvod, so sporočili s P<^lcijske postaje Medvode. Od doma se je minuli petek dopoldne odpeljal z osebnim vozilom Kla Ceed srebrne barve rn registrske Številke Lj 90« 3VA. S seboj je vzel tudi psičko pasme bernski ovčar. Pogrešani je visok okoli 180 centimetrov, vitke postave, sivih las In rjavih oči. Kako je oblečen, nI znano. S. i. Jesenice Ponoči v lokalu Na Jesenicah je nekdo sredi noči Iz gostinskega lokala odnesel več steklenic alkohola in cigaret. Gmotna škoda znaša dvesto evrov. S. Gorenjski Glas «nfc'w.go r e k t sk ig las- si AKTUALNO POGOVOR ZANIMIVOSTI KNJIGE IN LfUDJE NA ROBU Pogovor Marija Simčič pravi: "Dijak mora biti učitelju izziv." Reportaža V Tehniško šolskem centru Kranj so v okviru MEPI-ja organizirali odpravo na Mauritius. Zanimivosti Gregor Kovač se v slovenski policiji ukvarja z izdelovanj em fotorobotov. io GG + petek, 3. julija 2009 Aktualno Mnenja Breda Kutín, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in podpredsednica evropske potrošniške organizacije 6EUC: "Velik del potrošniške zakonodaje se sedaj oblikuje na ravni Evropske unije. V Sloveniji tradicije zaščite potrošnikov ni bilo, saj je Zakon o varstvu potrošnikov začel veljati šele v letu 1998, vendar so potrošniki pri nas relativno dobro zaščiteni tudi zaradi devetnajstletne aktivnosti ZPS^ ki ozavešča in Informira potrošnike, da znajo sami vedno bolj uveljavljati svoje pravice. Potrošniki v Sloveniji imajo v nekaterih primerih celo več pravic, kot jih daje evropska potrošniška zakonodaja. " C o s I Igor Šilar: '^S turističnimi agencijami nimam slabih izkušenj, nekajkrat sem letoval in potoval prek njih. Vedno pa se že prej pozanimam, katera agencija ima dober sloves. To nekaj pomeni." Zdenlca Zorman: "Nekajkrat sem koristila aranžmaje turističnih agencij in sem bila doslej vedno zadovoljna. Res pa se natančno pozanimam o kraju letovanja, namestitvi, dodatni ponudbi.** S. K. B ente drobni tisk Na Zvezi potrošnikov Slovenije imajo vsako leto akcijo Turistične agencije na očeh javnosti. Njihova pravna svetovalka Tea Žnidar^ič je povedala, kateri so razlogi za pritožbe in na kaj moramo biti potrošniki pozorni že pri rezervaciji aranžmaja. Suzana P. Kovačič Najpogostejši razlog za pritožbo čez aranžmaje turističnih agencij so neustrez* ne nainestitve. Za kakšne težave gre in kako jih lahko • rešimo že na kraju letova* nja oziroma potovanja? "Neustrezna namestitev lahko zajema težave tako s spremembo kraja letovanja, nižjo kategorijo namestitve od vpiaiane, raznih pomanjkljivosti pri namestitvi, kot so pomanjkljivosti pri opremi sob. slabo čiščenje» neprijaznost osebja, ni klimatske naprave, čeprav je bila obljubljena, ni bazena, umaza- žnldaršič / Tinj Dok ne plaže, moteč hrup v okoli-o zarad gradnje... Pomembno je, da vsako B^jih ponujajo zavarovanje gSavnih značilnostih» progra napako, ki jo potroSnik opazi odpovedi potovanja oziroma mu potovanja, potnih listi- nad izvedbo programa, ki lah- med iz^'ajanjem pogodbe o odstopnino. vendar se ti po- nah in morebitnih zahtevah ko pomeni tako spremembo turističnem aranžmaju, S^ji ^^ agencije do «^encije za vizume in zdravstvene pr<^rama potovanja, o kateri predstavnicu agendje sporo- razlikujejo. Potnik tako ob formalnosti, o denarnem potniki niso obveščeni, izpad Či že na kraju samem. Ce sklenitvi pogodbe vplača do- znesku ali odstotku cene, ki plačanih ogledov, primere, ko tega iie stori, po prihodu do- ločen znesek, ki v primeru jo je treba plačati ob rezerva- je za obljubljene brezplačne mov v zvezi za isto napako odpovedi od pogodbe pripa- dji in časovnih rokih za jJa- oglede treba plačati, skrajša» ne bo mogel podati pisne pri- de agendji poleg administra- čilo razlike, o najmanjšem nje trajanja aranžmaja, slabo 'Potrošniki se pritožujejo tožbe. Opozorilo o napakah je najboljše podati v pisni ob- tivnih stroškov. Tako doplačilo se lahko sklene tudi kot potrebnem številu oseb za iz- vodenje in slaba organizira-vedbo turističnega aranžma- nost potovanja. Zelo pc»oste liki, potrdilo o predanem zavarovanje. Preden se odlo- ja in skrajnem roku za obve- so pritožbe nad neprimernim opozorilu pa skrbno shraniti. ^^ za sklenitev zavarovanja, stitev potrošnika ob morebit- odnosom vodiča oziroma predstavnika agendje. Največ pritožb glede prevozov pa je Agcncija bo morala v naj- ^o^ro pregledati, za kakš- ni odpovedi potovanja.' krajšem mogočem času na- ne primere agencije predvi- rediti vse potrebno za odpra* devajo sklepanje zavarovanja Zelo priljubljeni so aranž* zaradi pomanjkljivega stan- vo pomanjkljivosti." oziroma plačilo odstopnine. maji v zadnjem trenutku darda prevoza, spremembe Največkrat so to nepričakova» (last minute). Ka) vse se prevoznega sredstva, v vedno Ali je agencija dolžna že ob ^^ poslabšanje zdravstvene- prodaja pod tem imenom? več primerih pa tudi velike za rezervaciji posredovati po- g^ stania, nesreča, smrt v Pri nekaterih aaendjah je mude lea, ki potnike prikraj- daúce, na koga se lahko obr- družim, elementarne nesre- to aranžma, ki se prodaja tik šajo za polovico ali pa cel dan nemo v kraju letovanja ozi- nekatere kot razlog za od» pred začetkom potovanja, vplačanega dopusta." roma potovanja? stop od potovanja priznavajo zanj pa velja povsem enaka "Agendja mora potrošniku ^^^ uradni poziv, ki ga ne- kakovost kot za aranžmaje, ki Če se problemov ne da reši- že pred začetkom potovanja pričakovano prejme pcptnik." se prodajajo v redni ponudbi, ti ali pa vsak omiliti na kraju posredovati ime ir. priimek. Nekatere agendje pa pod "last samem, kaj naj stori potroš- naslov, telefonsko številko lo- Vsaka ^endja ob podpisu minute" aranžmaje tržijo nik, ko se vrne domov? kalnega predstavni}^ turistič- pogodbe predloži tudi aranžmaje nižje kakovosti ali "Potrošnik lahko po kon- ne agendje. Če lokalnega splošne pogoje. Zakaj jih je pa aranžmaje, kjer ni znana čanem potovanju zaradi ne- predstavnika ni, pa mora po- vredno natančno prebrati? končna lokacija namestitve, popolno ali nekakovostno trošnik imeti na voljo telefon- 'V spbšnih pogojih so po- Zato je treba v splošnih pogo- opravljenih storitev uveljav- sko šlevilko, piek kaVeni UJi- drobneje urejene pravice in ko Stopi v stik z agendjo. V obveznosti turistične agend- jih potovanja posamezne agendje preveriti, za kakšno Ija sorazmerno znižanje cene. Na agendjo je treba po- pomoč potrošnikom je tudi ^ njenih potnikov. V njih vrsto aranžmaja sploh gre." slati pisno pritožbo v dveh določba, po kateri mora agen- so natančneje določene tudi mesecih po končanem poto- dja potrošruku, ki se med po- pravice organizatorja potova- V zadnjih letih se ponujajo vanju. V pritožbi je treba na- tovanjem znajde v težavah ^i® in agencije, ki posreduje cenejši aranžmaji ob zgod- tančno opisati vse pomanj- zaradi nepredvidljivih napak, P^i prodaji turističnega nji rezervadji, t. i. rezerva- kljivosti, potrošniki pa si pri višje sile ali dogodka, ki ga aranžmaja, kar je za potroš- cijo first minut. So tudi v ovrednotenji! 7j9htpvka lahko kljub skrbnemu ravnanju ni zelo pomembno pri resnid cenejši? pomagajo s Frankfiirtsko ta- bilo mogoče preprečiti, ponu- uveljavljanju zahtevka za "Ponavadi so to aranžmaji, belo, là jo najdejo tudi na diti takojšnjo pomoč." povračilo dela zneska aranž« ki so cenovno res ugodnejši, naši spletni strani. Tabela maja zaradi pomanjkljivosti. saj jih potroSniki vplačajo kar vsebuje navedbo različnih Turistična agendja mora nekaj mesecev pred začetkom pomanjkljivosti, do katerih K aranžmaju lahko vplača mo t. i. riziko odpovedi, na že v katalogu navesti točne primer za primer bolezni podatke o ceni, informadje o potovanja. Prejeli pa smo že pritožbe potrolnikov, pri kate- lahko pride na potovanjih, ter odstotek znižanja cene ali drugih izrednih okoliš- «aju potovanja, načinu in rih se je izkazalo, da so agen- aranžmaja, ki ga lahko zahte-čin. Ali imajo agencije po- ^^ti prevoza, vrsti in kraju dje iste aranžmaje kasneje va potrcánik. Poleg zahteve goje odpovedi enake? Na nastanitve, lokad j i nastanit« ponujale po nižji eeni." kaj moramo bití pri tem šc hirisačni kategoriji, ki jo za znižanje cene ali vračilo celotn^ vpla6ineKa zneska posebej pozorni? pnznava država, v kateri se Poleg težav s kakovostjo na- pa lahko potrošnik zahteva "Skoraj vse turistične izvaja stontev, stopnji kako- stanitev- nad čim se potroš* tudi povrnitev morebitne agendjevsvojihsplošnihpo- ^osti nastanitve in njenih niki še pritožujejo? škode." GG + petek, 3. julija 2009 11 Pogovor mora biti v UCl U IZZIV "Hodi tako, da vedno, ko se ustavíš, lahko pogledaš nazaj," prav« Marija Simčič, dolgoletna ravnateljica Ekonomske šole in v zadnjih letih do skorajšnje upokojitve direktorica Ekonomsko storitvenega izobraževalnega centra Kranj. Marija • v• v Simcic Suzana P. Kovačič smo bili ves čas brezdomci, "Pri tem je treba biti previ- vedno smo bili v nekih začas- den. V srednješolska sistem v Marija SimČiČ je po rodu nih rešitvah in podnajemni- tem trenutku v celoti Še ni Štajerka, izpod Rc^e doma. ških razraenih. 2 novo stav- uvedena t. i. glavarina, kar bi Osnovno šolo je obiskovala v bo je to p<^avje zaJdjučeno, pomenilo, da bi bil sistem fi-Vitanju, gimnazijo v Celju, dobili smo modeme in tunk- nandranja odvisen od samo zatem je na Ekonomski fa- donalne šolske prostore,' kulteti v Ljubljani dokončala prvo stopnjo študija, v Mariboru ob delu pa kasneje še Sedanji Ekonomski storitveni izobraževalni center Števila vpisanih dijakov. Menim, da bi bilo zelo nestrokovno in nevarno, predvsem v pedagoškem smislu, da bi drugo stopnjo. V rodno oko- (ESIC) Kranj združuje Eko- začeli spuščati kriterije zara- Ije na domačijo staršev se iz nomsko gimnazijo. Eko« di eksistence posameznih Kranja, kjer živi zadnja desc- nomsko ti^ovsko šolo, ViŠ» delovnih mest. V tem hipu detja, rada vrača. Za to bo ]o strokovno Šolo in Grad» se to delno odraža, vendarle kmalu še več priložnosti, saj beno storitveno šolo. fe to na srečo §e ne na račun znaše je odločila, da bo izpregla združevanje trend ali pa je nia." iz napornega tempa in začela uživati zasluženi pokoj. Takole se spominja svojih prvih dni v Kranjur "V Kranj sem prišla pouče- posledica zmanjševanja Števila dijakov? "Že sama zakonodaja predvideva oblikovanje večjih Šolskih centrov na določenem vat matematiko (kasneje tudi območju, kar je bolj radonal Ravnateljica oziroma zdaj direktorica ste Šesti mandat. Ste kdaj v teh letih pogrešali poučevanje? "Zelo sem zadovoljna, da politično ekonomijo) leta no tudi zaradi materialnih sem bila štirinajst let v razre- 196g na tedanji Ekonomsko pogojev dela. Drugo je seveda du. Dijaki so mi bili vediioiz- administrativni Šolski center, trend, ki je posledica zmanj- ziv. Veliko sem se ukvarjala s za kar so me posebej prosili šanega obsega vpisa; genera- tistimi dijaki, ki so bili malo še pred zaključkom študija, cijskj osip se pozna vsem drugačni, včasih bi rekli mal- ker ni bilo učiteljev. Moje srednjimšolam, računam pa, ce bolj problematični, ker se prvo delovno okolje je bilo na da se bo situacija umirila v mi je zdelo, da se je v vsakem Tomšičevi ulici v starem petih do šestih letih. Pri nas splačalo najti tisto, kar je bil Marija Simčič delu mpstfl v <«avbl v kateri imamo manj vpisa v nasled- on sam, in n^ Hstegfl, kar je so bili nekdaj hlevi. Prostori nje Šolsko leto predvsem na kazal kot najstnik. Če sem na vpisovali v našo Šolo, ni bilo kakšni družbi je, in namesto so bili v tako slabem stanju, ekonomsko tehničnem po- kaj ponosna, sem na to, da malo. Tako smo med prvimi da bi bik samo pasivna gleda smo morali strope podpre- dročju, ampak to je v tem tre- sem bila ena izmed tistih, ki v Sloveniji postavili interna dalka, sem začela pomagati ti z Icseriirni traruovi, da se nutku ludi poslediua zujia- sem pomagala kar vrsti fan- Šolska pravila o prilagajanju pri organizacijskih zadevah niso zruáili na nas. V razre- njih vplivov, ker je tega kadra tov in deklet, da so prebrodi- šolskih obveznosti športne- ... S tem ko se aktivno vkîju- dih sem imela od 36 do 42 di- zaradi posledic gospodarske li najstniška leta in se danes mu življenju, čeprav to ni čiS v določeno področje delo- jakov, takšen naval na šolo je krize na trgu dovolj. Dijaki se z nasmeškom spominjajo bilo vedno v skladu s tedanjo bil. Spominjam se, da nas je zato raje vpisujejo v lažje za- vseh tistih problemov, ki so zakonodajo. Na tem podro- vanja, to postane zanimivo. Imela sem tudi licenco za zaradi tega televizija označila posljive programe.' kot zgled negativne prakse. bili takrat največji na svetu. čju smo res oraii ledino, a se tehnično delegatko in skozi Moj moto je bil ves čas, je izkazalo, da je to pravi ria- to sem spoznala velik del Pouk smo imeli dopoldne in Kakšna je kakovost srednje* tudi v ledh vodenja te šolske Čin, in ne gre pozMú, da di- Slovenije in krajev Evrope." popoldne in prvi stavek, ki šolskega izobraževanja da- ustanove, da sem izboljševa- jaka s tem, ko ga spodbudiš sem ga izrelda, ko sem stopi- nes? la delovne razmere za dijake, za zunajšolsko dejavnost. Če se vmeva nazaj na Šolo, la v razred, je ponavadi bil: "A "Velikokrat slišimo, da so za učitelje, poskušala sem lahko rešiš ceste oziroma je vaše dolgoletno vodenje vsi sedite?" Ko smo se selili bile Sole včasih boljše. Me- delovati v kontekstu dobrega brezdelja. šole zaznamoval še kak na novo lokadjo na Komen- nim, da vsak čas prinaša svoj dela za celoto." 'Zavedati SSJ6 skega 4 poleg Prešernovega pristop, svoj način dela, nove Na delo z dijaki športniki opaznejši projekt? mora biti pripravljen cel ko- "Ves čas sem si prizadeva- . t J v gaja, smo uâtelji in dijaki čez generacije in gotovo je, da Orali ste ledino na področju lektiv učiteljev. Navsezadnje la, da pri spremembah na irCDa, aa TlOOCilO ^^Iq mesto prenašali mize. metode in oblike deia, ki so športnih oddelkov. V šol* mora dijska športnika spreje- šolskem področju nismo bili Od tam smo se selili v bivšo bile prave pred četrt stoletja, skem letu 3003/04 ste pr- ti tudi okolje, torej drugi dija» samo pasivni opazovalci, Prešernovo šolo, pa v prizi- danes niti približno več ne vič vpisali športni oddelek • kj. To usklajevanje - kot naša ampak smo bili v tok dogaja- dek nekdanje tekstilne šole, vzdržijo. Učitelj mora bid da- skupino, ki jo sestavljajo pedag(^ka vizija • je bilo kar nja šola kot celota aktivno od tam v centralno stavbo biv- nes dovolj kreativen, da po- nordijski smučarji skakalci, dolgo. Imeli smo srečo, da vpeti na državni ravni. Smo Še tekstilne Šole in nazadnje daja znanje na pravi način v Kasneje so se v Športne od- smo postali po tem prepo- ena izmed prvih treh šol v pred nekaj leti v novo stavbo pravem obsegu, predvsem delke začeli vpisovati tudi znavni in da smo prvi uspe- Sloveniji, Id smo poskusno na Zlatem polju. Kot ravnate- pa se mi zdi, da je treba dija- dijaki, ki se ukvarjajo z dru- šen primer panožne športne uvedle strokovno gimnazijo; znanje, ki ga danes posredujemo, ni dokončno. Vseživljenjsko učenje bo ^^ prištejem zraven še no znanje, ki ga danes posre- to, pa to sploh ni bQo. V pr- njih šol, ki bomo vključene v bili, ko so se začeli uvajati J leta učiteijevanja, paže trinaj- dujemo. ni dokončno. Vse- vih letih poučevanja sem več- e-projekt izobraževanja na programi podjetniškega po- preaVSetn vnlajse stega. Ampak - tnnajst je življenjsko učenje bo pred- krat doživela, da so imeli di- daljavo dijakov športnikov." slovanja, in čeprav so pode- Ijica in zdaj direktonca imam ke naučiti, kako naj se uâjo. gimi športi "'nad sabo" dvanajstega mini' Zavedati se je treba, da nobe- 'Danes se to sUši prepros- šole. V šolskem letu 2009/10 bomo ena izmed treh sred- leta 1996/97 smo vpisali prvo generacijo. Zraven smo > ( srečna številka..." (Smeh) vsem mlajše generacije prisi- jake športnike za slabše dija- lilo, dâ bodo neprestano iska- ke, Čeprav se jim je verjetno Več kot četrt stoletja ste vo- li dodatno znanje, se izpopol-dili lo šolsko ustanovo. Vaš njevali in bodo delovno flek- takrat godila krivica, ker so imeli večinoma zelo malo Od kod pri vas ta velika ljubezen do smučarskih sko- setih letih program žal ukinili, smo prehiteli tisto, kar je danes v zahodnem svetu generacije prisililo, da bodo neVreStanO pristan pred upokojitvijo je sibilni. Za frizerja ni nujno, možnosti usklajevanja šol- podpredsednica Smučar- znanja. Teh projektov je še iskali dodatno kov? Med drugim ste tudi normalen profil v smislu več kot uspešen, ^e pogle damo samo novo stavbo da bo vse življenje frizer, am- skega in športnega Uda. Ali skega kluba Triglav Kranj. veliko, posebni šolski razvoj- pak se bo čez čas lahko našel šport ali šola, so jim rekli, "To je bil zame neprepo- ni timi se ukvarjajo z njimi. Ekonomske gimnazije v na čisto drugem področju. Kranju. to projekt vaše kariere? Začutila sem njihove osebne zilaven šport vse dotlej, ko se Želim, da bi tudi v prihodnje stiske,inkosemprevzelavo- je moj sin pri svojih petih, zavod vodili tako, da se bo Srednje šole se zaradi denjezavoda, sem veliko raz- šestih letih odločil, da bi rad vključeval v Evropo v smislu znanje, se izpopolnjevali in hodo delovno P^®^ prizadevanja celotnega prav za vsakega dijaka. Se vzporedno peljali šolanje in mreč Bogdan Norčič. Kot izmenjav. To so zadeve na kolektiva tc šole. Je pika tm i, zaradi tega znižuje tudi kri- Šport. Kranj je znan bazen mamo te seveda skrbi in greš dolgi rok in zdaj so na vrsti "Ne, lahko pa rečem, da je zmanjšanega vpisa borijo mišljala o tem, kako bi lahko skakal; njegov idol je bil na- odpiranja in mednarodnih fleksibilni. " ki ie bila nujno potrebna. Prej terij znanja? športnikov in teh, ki so se gledat, kaj otrok počne in v drugi, da te cilje uxesni6)0. 12 GG + petek, 3. julija 2009 Reportaža Kranjska MEPI odprava na Mauritiusu /foio: Roti«bt«^ Pot jih ie vodila med nasadi sladkornega trsa... / ^«»o: »osie sttg» ... in palmami. / Poti« &rn»r V> ✓ « > 'i ♦ ^ I O J i Pri odpravi so se jim pridružili tudi domačini. / foro: son« ere«^ Na^rtovarje poti in spoznavanje z domačini v značilni afriški učilnici / ^oUy MI« eree^r MEPI šola V ZIV eni a Mednarodni program MEPI, ki mladim omogoča osebno rast in enkratna doživetja, že dobro desetletje poznamo tudi v Sloveniji. Med najbolj aktivnimi so na Tehniško šolskem centru Kranj, kjer so v okviru MEPI-ja letos pripravili odpravo na tropski otok Mauritius» Simon Šubic Med lanskim obiskom britanske kraljice Eiizabete 11. v Sloveniji je njen soprog, princ ťilip, v družbi predsednika republike Danila Turka' 26 slovenskim dijakom podeiil zlata Mednarodna priznanja za mlade MEPI. Če ne prej je prav ob tej priložnosti ŠirŠa javnost izvedela za ta zanimiv med» narodni mladinski program, ki je razširjen v več kot 120 državah po svetu, njegov 'ustanovitelj pa je bil leta 1956 ravno vofvoda Edinburški, medtem ko je predsednik Turk lani spomladi postal častni pokrovitelj programa MEPI v Sloveniji. V Sloveniji so bili prvi po- Pohodnike po Maurítiusu je pogosto zmočil topel dež. dnje» maja letos» so bili na Mauritiusu, čudovitem tropskem otoku približne 1800 kilometrov od vzhodne obale Aftike, obdanem s približno 530 kilometri rajskih peščenih plaž. Znan je tudi po enem največjih koralnih grebenov na svetu, kjer živi prek tisoč vrst rib, in plantažah sladkornega trsa, kar je poleg turizma za domačine glavni vir ^služka. "Na Mauritius, nekdanjo britansko kolonijo, kjer je program MEPI zelo razšir-j. jen, je za dvanajst dni odpotovalo sedemnajst dijakov, med njimi tudi eno dekle, z njimi pa še trije zlatniki, Štir-^ je mentorji in inštruktorji. Skupaj z domaČimi udeleženci programa so se razde- skusi MEPI-ja že lela 1997 v Dostopen je vsem mladim stniki v §tiri- do sedemdan- lili v tri skupine, ki so mota« Velenju, od leta 1999 se iz- od 14. do 25. leta, ne giede na ski skupini preživeti neko le v štirih dneh in treh nočeh vaja bolj resno, štiri leta kas- fizične in umske sposobno- avanturo, ki jo opravijo bodi- premagati 8o-kilometrsko neje pa je bil ustanovljen tudi nacionalni odbor oz. sti, spol, versko ali politično si peš, s kolesi, s kajaki ali razdaljo. Začeli so ob obail. prepričanje in druge osebne konji. "Za bronasto stopnjo oato so se pomaknili v notra- druStvo MEPI. Od leta 2004 okoliščine. Mladi v njem so- je treba na ta način premaga- njost Trasa sicer ni bila žaga na Tehniško šolskem cen- delujejo prostovoljno, prav ti vsaj 24 kilometrov, hoditi htevna, a pot je bila zaradi tru Kranj izvaja tudi društvo tako je vsak udeleženec pro- dva dni in v naravi preživeti Tipskonřnih plantaž sladkor- Domen, " je pojasrûl profesor grama popolnoma svoboden najmanj eno noč, za srebrno nega trsa precej nepregledna Robert Bertoncelj, eden od pri izbiri dostopnih možno- stopnjo je pogoj vsaj 48 kilo- in enolična. Poleg tega je treh glavnih protagonistov sti znotraj štirih področij, metrov v treh dneh in dveh precej deževalo, a tamkajšnji programa MEPI na TSC Kranj^ (poleg njega še Danica Volčanšek Čeme in Branko Merilo za pridobitev priznanja je izbdjšanje sposobno- nočeh v naravi, za zlato pa 80 kilometrov v štirih dneh dež |e na nas vplival kot topel tuš," se spominja Gašper. sti udeleženca na vsakem iz- in treh nočeh v naravi. Na Bazni center so jim domači» Lojk). Na Gorenjskem MEPI branem področju, doseženo odprave se mladi teoretično ni pripravili v nekem centru izvajajo tudi na gimnaziji in z njegovo vztrajnostjo. Vsak in praktično pripravljajo vse za mlade in šport, po oprav- vseh osnovnih šolah v Škofji napreduje po lastnih zmož« šolsko leto. saj je na njih vse Ijeni odpravi je slovenska de- Loki, na osnovnih šolah Ore- nostih in tekmuje le sam s prepuščeno njihovi lastni iz- legadja obiskala tudi tam- hek in Naklo ter Gimnaziji seboj, pri fcem pa ga sprem- na jdl j i vosti. znanju in spre- kajšnjega miniFtra zâ šport, Kranj. Srednji gostinsko tu- Ijata inštruktor in mentor. tnosti. saj jih mentorji oziro- mednarodno poletno šolo. ristični šoli Radovljica in Gimnaziji Jesenice. Program je oblikovan tri- ma inštruktorji spremljajo le en dan pa so namenili obis- stopenjsko, pri čemer vsaka na daljavo. Uspešno morajo ku družin domačinov, s ka- "Program MEPI je dodana stopnja predstavlja določen načrtovati poti, preiácušajo terimi so bili na odpravi, in vrednost k izobraževanju, izziv in osebno napredova- se v orientaciji, prvi pomoči, se tako seznanili z njihovimi saj mlade na podlagi nefor- nje. Višja stopnja od posa- kuhanju, postavljanju šoto- običaji, kulturo in (indijsko) malnega učenja in ustvarjal- meznika terja večjo zavze- rov in podobno," je razložil hrano. "Pripravili smo tudi nega preživljanja prostega tost, predanost in tnii Bro- Bertoncelj. slovenski dan. na katerem časa spodbuja k odkrivanju nasta stopnja za mlade, sta- 'Prav odprave, potovanja smo domačinom predstavili in graditvi lastne osebnosti, rejše od štirinajst let, zahteva in sklepanja novih poznan- Slovenijo, ter seveda naše Sodelovanje v programu MEPI mladim omogoča en- najkrajši čas udeležbe za pri- stev so bili zame največji jedi. Spekli amo jim »tico, dobitev priznanja, to je šest motiv, da sem se pred tremi skuhali golaž, narezali bo- kratna doživetja, ki jih ne mesecev. Srebrna stopnja je bodo nikoli pozabili. Tu ne za starejše od petnajst let, gre za klasično šolo, učiini- naikrajši čas uddežbe za pri- leti vključil v program MEPI," se strinja tudi 21-let-ni študent elektrotehnike liinjski sir... " "Odprava na Mauritius je bilo neverjetno doživetje za ce, temveč za šolo življenja," dobitev priznanja pa [e dva- Gašper Tušek iz Selc, ki je v vse udeležence, nekateri dija- razmišlja Bertoncelj. Njego- najst mesecev (ne da bi prej tem času že pridobil zlato Id so od navdušenja ob slove- vo Društvo za razvoj športa dosegel bronasto stopnjo), priznanje MEPI, zato je zdaj sukar jokali. Otok so spozna- in počitniških dejavnosti Do- Zlata stopnja je za mlade že t, i. zlatnik. V skupino li na pristen način, v nepo- men je lani uspešno kandi- nad 16 let, najkrajši čas ude- "zlatnikov' (Gold Award srednem stiku z domačini, diralo na javnem razpisu ležbe za pridobitev priznanja Holders) se lahko vključijo kar je povsem drugače kot Mestne občine Kranj in pri- pa je 18 mesecev (ne da bi vsi, ki imajo že zaključeno potovanje s turistično agend- dobilo sedem tisoČ evrov za dosegel prejšnji stopnji), širjenje programa MEPI. zlato stopnjo in bi radi še na- jo," je prepričan Bertoncelj, Program MEPI sestavljajo prej ostali aktivni v MEPI-ju ki že snuje nove mednarod-štiri obvezna področja, s ka- kot podpora pri odpravah, ne odprave. Morda že prihodnje leto naj bi tako v Sloveniji gostili odpravo z Mau-ritiusa, potem pa bi se radi odpravili v Rusijo. Indijo in na SejŠele. Več o kranjski od- Tri Stopnje, itiri področja ukvarjati inštruktorji ali mentorji. udeleženci: služenje oz. Zasnova programa temelji prostovoljno delo (pomoč Letos odprava na osebnem izzivu, razlaga starejšim, pomoč pri učenju ^^ Mauritius Bertoncelj, njegov cilj pa je ipd.), rekreativni šport, vešči- t razvoj samopodobe in druž- ne (npr. kvačkanje, kuhanje, Društvo Domen je med pravi na Mauritiusu lahko benega zavedanja mladega igranje glasbil...) in odprave. redkimi v Sloveniji, Id v okvi- človeka z udeležbo na različ- Slednje so za večino najbolj ru programa MEPI izvaja prek fotografij, videoposnet-kov in zapisov izveste na nih mteresnih področjih. privlačne, saj morajo mlado- mednarodne odprave. Naza- http://mepLÍnfb/mauritius. GG + petek, 3. julija 2009 13 Zanimivosti Dober fotorobot nastane dobrim opisom Fotoroboti kakor imenujemo računalniško sestavljeno sliko iskane osebe, navadno storilca kaznivega dejanja, izdelano po opisih prič, je nepogrešljivi pripomoček pri delu policije. Z njihovo pomočjo je Policija razrešila že marsikatero kaznivo dejanje. Jasna Paladin hologije, biometrije in poíid- dolžnosti, da fotorobota ca fotorobota, saj si mora po- --je. Kljub vsestranskosti to- spbh lahko izdelajo. Za čim polnoma jasno predstavljati Izdelava fotorobotov v sio- vrstnih programov pa je, bolj uspešno izdelavo foloro- sliko opisovalca ter vanjo venski polidjisega v70.leta takokotpriročnirisbi,priiz- bo'^, ki pomaga policistom vključiti tudi svojo sposo- 19. stoletja. V tem obdobju deiavi takšnih sestavljenih pa tudi javnosti pri iskanju bnost portretiranja. Večina so v takratnem Selaetaiiatu slik ključnega pomena spo- storilcev kaznivega dejanja, ljudi lažje prepoznava obraza notranje zadeve uvedli si- min priče ter njegova sposo- pa sta ključn^a pomena do- ze, kot pa jih opisuje," svoje stemom ročne risbe, pri Če- bnost priklica spominske sli- ber osebni opis storilca in delo opiše Kovač in poudari, mer so sodelovali z akadem- kestorilca. Priklic se stimuli- sposobnost strokovnjaka, Id da fotorobot ni fotografija skim slikarjem. Z manjšimi ra pred samo izdelavo foto- izdeluje računalniško sestav- storilca, tem^'eč zgolj skica, spremembamivnačinudela robota» in sicer v razgovoru ijeno sliko, da si predstavlja ki povečini delno in včasih le se je ta tehnika uporabljala po načelih kognitivnega in- značilnosti obraza, ki jih opi- v nekaterih deta j lih jjs&eza resnični podobi storilca. Na* men fotorobota namreč ni vse do začetka tega desetlet- tervjuja/'prari Gregor Kovač suje priča. S poglobljenim ja, ko je tudi slovenska poli- s slovenske policije, edini pogovorom mora zato stro- cija počasi začela prehajati strokovnjak pri nas, Id se kovnjak za obrazno identifi- izdelati popolnoma identična računalniški sistem. ukvarja z izdelovanjem foto- kadjo od priCe ali žrtve kaz» nega obraza storilca, temveč "Z napredovanjem račuial- robotov in računalniško se- ni\'ega dejanja pridobiti čim ustvariti Čim večjo podo-niške programske in strojne stavljene slike izdeluje za vei podatkov o zunanjem vi» bnost, saj je lahko kasnejša opreme v svetu je postala ra- vseh enajst polidjski uprav dezu storilca. "Opis storilca ob;ava fotorobota v medijih čmalniška tehnika sestavlja- po Sloveniji. je odvisen od spominske sli- ključnega pomena pri pre- nja fotorobota prijaznejša Slovenska polidja v okviru ke opisovalca in od okoliš- iskovanju kaznivega dejanja, tako do strokovnjaka, ki ga predkazenskega postopka iz- Čir., v katerih se je znaSel. Iz- Možnost izdelave računaini» upravlfa, kot tudi za osebo, vaja vrsto opravil s ciljem od- delava fotorobota je lahko Sko sestavljene sUke sloven- Cwgor Kovač, tehnični Irvedenec pri slovenski policiji ki opis podaja. Do nedavne- kritja storilca kaznivega deja- zelo naporna - tako za pričo ski policisti uporabljajo pri ga smo za izdelovanje foto- nja. Izdelava sestavljenih ra- ali žrtev, ki podaja osebni preiskovanju vseh vrst kaz- robotov uporabljali ročno čunalniških slik so eno po- opis, kot tudi za strokomja- nivih dejanj, v dosedanji ^^ "Pri izdelavi folorobbtov je pomembno, da |e oseba pri podajanju c^lsa in risbo, nekaj let nazaj pa smo membnejših policijskih po- ka, ki izdeluje fotorobota. Žr- praksi pa so bili fptoroboti preSli na računalniško se- oblastil, ki se uporablja v tev ali priča se mora ves čas najpogosteje uporabljeni pri stavljanje slik Pri izdelavi ra- skladu z Zakonom o kazen- vnčati v preteklost in se spo- premoženjskih kaznivih de- čunalniSkih prograrncv v skeni postopku in Zakonom iniiijati spornega dogodka, janjih, pa tudi pri preiskova- svetu sodelujejo različni o Policiji. Ta dva zakona da- kar je lahko zelo stresno, od- nju nekaterih hujših pro- praví Gregor KovaČ. strokovnjaka s področja psi- jeta policistom pravice in visno od narave in izdeloval- metnih nesreč s pobegom. Irobnosti strokovnjaku sproščena in da laja le tiste detajle, ki se jih res spominja, Prek tisoč kilometrov po Sloveniji Slepi popotnik Borko Kregar in njegov spremljevalec Ernest Večko iz Celja sta ob letošnji dvestoletnici Louisa Brailla pei romala po Sloveniji in medobčinskim društvom slepih in slabovidnih ponesla poslanico predsednika zveze Tomaža Wraberja. Danica Zavrl Žlebir Da sta obiskala vseh devet težno v naravi, se zbližala z medobčinskih druStev, sta njo in z ljudmi, Id sta jih sre- Kranj • Sredi svoje 1200 kilo- svojo pot podaljšala za dve- če-zala, in doživela veliJco le- metrov dolge poti po Slove- sto kilometrov. Vodstvu dru- pih trenutkov, za katere se niii sta se ustavila tudi v Kra- §tcv za izročila poslanico v zdi, da človek živi prav žara- obeh pisavah (črao-beU in' di njih. Borku in Emcsťj sta ^^^^ Kregarju in Ernestu Večku je v Kranju l2reke! dobrodošlico Berio Viri» tajnik gorenjskega brajid), Id jo je ob dvestolet- se poti prekrižali leta 2003. ^^^^ slabovidnih. / f^o Kav6d nja. kjer ju je pričakal Ujnik medobčinskega društva Beno Virt Popotnika, ki sta niči rojstva za slepe po- Takrat je oba Celjana pove tistega jutra pripešačiJa iz raembnega Louisa Brailla zala skupna želja, da bi iz do- Škofje Loke, so v Kranju po- podpisal predsednik Zveze mačega mesta peš prišla na gostili z vodo In kavo, preden društev slepih in slabovidnih morje. Ta cilj sta uresničila, sta se odpravila naprej po Slovenije Tomaž Wraber. že naslednje leto pa sta pre- poti kurirjev m vezistov proti Začela sva sredi maja v honila not od Pirenejev do ^ Borko in Emest potujeta skupaj od leta 2003. Prvo leto sta se odpravila peš od Celja do Kopra, naslednje leto sta prehodila tisoč kilometrov dolgo pot od Pirenejev do Atlantika (v tem sklopu sta prehodila slovito špansko romarsko pot Camino), leta 2005 sta se prvič Primorski. Popotnika sta po- Gančevdii ir kot prvo obis- Atlantika. Romarsko pot Ca- vezala dve oblemid, dvesto kala muiskosoboško dru- mino (Santiago de Compo- odpravila na 1200 kilometrov dolgo Pot kurirjev in vezistov NOV let rojstva Louisa Brailla, iz- §tvo, nato pa sva se podala po Stella) sta podaljšala za nekaj Slovenije» leta 2006 Sta prehodila Slomškovo pot, leta 2007 spet pot umitelja pisave za slepe, in peti, id poteka dk sto kUometrov, da sta prisla kuriiiev in vezistov. lani pa pO državnih mejah Slovenije in projekt 40 let obstoja poti kurirjev in veniji," sta Borko Kre^ in do morja, kajti voda je pri vezistov. Slednja poteka od Emest Večko povedala ob vseh njunih popotovanjih Gančevcev v Prekmurju do svojem postanku na Gorenj- vselej končni dlj. Od takrat Kopia in povezuje kraje po skem. Vsak dan sta opravila romata vsako leto. Lani sta poimenovala Objemi Slovenijo» z njim pa proslavila predsedovanje Slovenije Evropski uniji. "Sporočilo najinega udejst\'ovanja: sva družbeno angažirana in s svojim delovanjem ljudem prinašava . vsej Sloveniji. Kranja na tej od }o do 40 kilometrov, svo- pod geslom Objemi Sloveni- sporočilo optimizma, zaupanja v življenje, sprejemanja drugačnosh, poti ni, zato sta popotnika iz jo pot pa končala v 40 dneh. jo našo domovino obhodila ljubezni do narave," Sta popotnika zapisala na svoji spletni strani. Škofje Loke naredila ovmek. Na poti sta prenočevala pre- po njenih mejah. 14 GG * petek, 3. julija 2009 Na robu Hiša brez oken in vrat ' Zgodba iz en o starševske družine (5) Milena Miklavčič usode spominjati, Urška brez dla- kakšnimi občutki sem sede- Sem in tja bivšega moža še ke na jeziku trdi, da pravice la v prvi vrsti in ga posluša- sreča. Drug do drugega se ni. In je nikoli veČ ne bo. Na h, ko je svoje lastne otroke obnašata kot dva tujca. Po« sodišču je vse v lokah odvetnika. Če je ta najboljši, potem dobiš več, će je slabši, dobiš manj ali nič. omenjal na način, kot da bi gled nanj še zmeraj zaboli bili kos pohištva. To so trenutki, ki se globoko zažrejo v dušo. Pravzaprav o tem, da "In moj je bil slab odvetnik, me je s pomočjo odvetnika Čeprav sem v skupno pre- » opeharil in ponižal, v za- moženje vlagala vse, kar sem zaslužila, mu ni uspelo doseči, da bi primemo ocenili tudi moj delež. Na koncu je izpadlo tako. da je bivši ino2 v^diŽeviil družino, C- dnjih letih nisem razmišljala. BoK mc jc bolelo spozna- kajti sprožijo se spomini na skupna doživetja, na rojstva otrok, na nežnosti in drobne pozornosti. "Ob takih dnevih potem razmišljam o vzrokih za njegov odhod, Tuhtam, kako jc mo- nje, s kakšnim človekom goče, da se je moiki, ki je bil sem bila poročena. Komu dober oče in mož, lahko čez noč prelevil v popolnega tuj« ca. Ne razumem sovražno* sem verjela in ga ljubila. Ro> «•tili» otroke. Delila z niiin do- nanciral celotno gradnjo bro in slabo. Denar in pie- sti, ki jo kaže do lastnih hiše, celo moja oblačila in moženje, roko na srce, ni- otrok. Ne verjamem, da je stroške šolanja otrok. Z eno mata tolikšnega pomena kot bilo vse, kar jim je nekoč da- besedo: želeli so me prepri- praznina, ká se naseli v dušo jal, le igranje. Nočem valin čati. da sem svojo plačo porabila izključno zase... Če bi bilo to res, bi moj bančni račun ne bil prazen ... Se dobro, da so mojo stisko razumeli starši, odstopili so mi hišo, sami pa so se preselili v stanovanje, ki so ga podedovali po neki sorodnici. Od skupnega premoženja sem dobila le kapljico, nekaj ti* soč evrov, toliko, da ne mo-jero reči, da so me brez vsega postavili pred vrata. Čeprav je sodišče imelo čmo na belem zapisano, kakšni je dejala Urška, Urška ima v sebi to moč. da ne obupa, ko se znajde na kolenih. Prizna sicer, da se je bilo zelo težko znova dvigniti in se vzravnati, zlasti še, ker ni imela le finančnih problemov, temveč tudi zdravstvene. Nenehno je morala paziti na starejšega sina, kajti njegova depresija je bila občasno bolj, drugič spet oianj izrazita. "Na srečo mu je stalo ob strani njegovo dekle. Mogoče bi kdaj zapisali tudi njeno krivde na žensko, ki nam gâ je speljaja, pa vendarle: mar ga ima popolnoma v oblasti? Na srečo ga najmlajši sploh ne pozna več. Ko smo kakšen mesec nazaj v trgovini trčili skupaj, se bivši mož ni niti ozrl nanj. Kaj šele, da bi ga vzel v naročje in bežno pocrkljal. Vidiš, ta hladnos: boli, nič drugega. Vsak otrok v določenem obdobju zahrepeni po očetu. Na koga se bodo obrnili najini otroci? Žal mije tudi tasta in tašče. izjemna človeka sta, in so moževi dohodki, pa mu zgodbo. Človeška krutost ne ko vidim, kakšno gorje pre- "Do brezplačne pravne po moči nisem bila upravičena ker so bili moji mesečni do hodki preveliki. Bila pa sem prisiljena, da začnem raz mišljati. čemu se bom mo raia odpovedati, da bom lah ko poplačala ločitev. Kolegi ce so me še strašile, da naj hujše, delitev premoženja je določilo najmanjši znesek preživnine. Kot da bi bil kakšen revež, ki živi od sod« alne podpore. Imela sem občutek, kot da so se odvetniki in sodnik žc pred tem o vsem dogovorili med seboj in da je bila razprava le še dodatna farsa, s katero so me želeli v dno duše ponižati. Najbolj boleče pa je bilo. ker se bivši mož ni odloftl pozna meja in Bog mi je priča, da si včasih zelo iskreno ž Ivi jata zaradi nerazumnega obnašanja lastnega sina, si želim, da bi bili tisti, ki so ne morem kaj, da se mi ne temu dekletu naredili toliko bi v dno srca smilila. Pogo> hudega, kaznovani za svoje grehe. O^ar jc pri nas, jc naravnost vzcvetela. Nima sto ju obiskujemo, in ko se tašča oklene najmlajšega in se ob njem z joče, se mi zdi, več nočnih mor, včasih se kot bi mi še zmeraj s sulico celo na glas smeji. Najbolj pa sem vesela, ko ju vidim, da se usedeta na kolo in se odpravita v naravo. Poseda- prebadali srce. Upam. da bo čas prinesel svoje, žal je Slovenija premajhna, da bi se lahko umaknili in se ne bi šele pride. Da takrat pa leti za redno srečevanje z otroki, nju pred televizijo ali kar več srečavali. A jaz bom že denar z lopato skozi okno... Danes, ko je bitka za delitev premoženja postala del pre* teklosti, katere se itak noče Izgovarjal se |e na pogosto tako nisem preveč naklonje- službeno odsotnost, kar je na. Duša se napolni v nara- bilo, seveda, upoštevano, vi, tam je naše mesto, če nas Lahko si predstavljate, s življenje pritisne v kot..." preživela, ne vem pa, če bodo bčenost od očeta preživeli otroci..." (Konec) Stres naš vsakdanji Damjana Šmid moj pogled Ne vem, kaj si vi predstavljate pod besedo "stres", toda sama si mislim, da je to nekaj, česar je preveč... Pravzaprav nisem tako daleč od resnice, kajti pri stresu je kar nekaj dogajanja, ki sodi nad povprečje. Sicer naj bi bil Ijaj in takoj moramo reagirati. Če ne bi, bi lahko umrli ali se poškodovali. Isto je pri drugih dražljajih, ki jih doživljamo kot t i. stresorje. To so vsi dražljaji, ki sprožijo v človeškem telesu določene reakcije • hud mraz, vročina, sporočilo o nevarnosti oz. o določenem dražljaju, se nemudoma odzovejo in sprožijo alarmno reakcijo, ki vklju* â vse telo. V zapletenem mehanizmu živčnega sistema in žlez z notranjim izločanjem se začne dogajati reak- običajen stres nekaj pozitiv,- bolečina, infekcija, cvetni dja, ki je ne moremo nadzo- nega, saj človeku že od ne- prah, alkohol, živčni napor, kdaj omogoča preživetje, če strah, žalost... Stresorji so rovati. Kar spomnite se ne« nadnega zaviranja, ko skoči mu grozi nevarnost. Ker pa so dinozavri izumrli, nas lahko tudi prijetni, vendar pred avto srna. Dihanje se kljub pozitivnemu predzna- pospeši, srčni utrip se pove- čaka tisoč in ena nevarnost, ku ostajajo stresorji, ki enako ča, krvni pritisk naraste, mi-proti kateri se moramo bori- delujejo na telo kot dnigi. šice se napnejo, kri nam potí. Nekaj teh nevarnih draž- Mednje štejemo poroko, seli- šlje nove zaloge energije. V Ijajev je logična posledica ureditve sveta in dogajanja v naravi, nekaj pa smo jih ustvarili tudi umetno. Stres pri prečkanju ceste ali pri tev, rojstvo otrok, prelomnice v dnižlni... Rafika med temi in onimi je le v l^ajlem času reakcije v prid prijetnim. kar kaže na to. da se na težkih situacijah še sami ne vemo, kje zberemo toliko moči, da nekaj premakne mo. drignemo, nekoga rešimo ... Zahvaliti se moramo vožnji z avtomobilom je ne» dobro hitreje navadimo kot telesu, ki je opremljeno za kaj vsakdanjega- Pride draŽ- na slabo. Ko dobijo možgani naše reševanje. # SODNA KRONIKA TEDNA I Piše: Simon Šubic Bolnišnica nezakonito služila z eritropoetinom? Na okrožnem sodišču v Celju se je začelo sojenje generalnemu direktorju zavoda za zdravstveno zavarovanje dr. Samu Fakinu, ker naj bi še kot direktor celjske bolnišnice storil goljufijo. V obtožnici je zapisana, da naj bi med 1. aprilom 1999 in 31. decembrom 2001 zdravnikom na celjskem oddelku za ledvične bolezni zamolčal, da je v skladu 5 področnim dogovorom za bolnišnice generično zdravilo eritropoetin že vključen v ceno dialize. Ker so zdravniki zdravilo padentom izdajali na recept, je na ta način Fakin bolnišnici pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 76 milijonov evTov> je prepričano tožilstvo. Fakin je dejal, da se nc čuti krivega, saj jc bilo eritropoetin dovoljeno pisati na recept do 27. jidija 2002, ko je začel veljati spremenjen pravilnik. Prepričan je, da gre v ozadju za politične gonjo zoper njega, vse skupaj pa se je začelo» ko je v celjsko bolnišnico začel uvajati spremembe, Id so bile za nekatere zdravnike neprijetne. Zavašnik bo kmalu moral v zapor Vi.^je <;odišče v Ljubljani je zavrnilo prošnjo Roberta Tomasa Zavašnika, lastnika diskoteke Lipa v Spodnjih Pimičah, za odlog prestajanja kazni. Zavašnika so obsodili na pet let zapora zaradi povzročitve spletne nevarnosti s hudimi posledicami, potem ko so v gneči pred njegovo diskoteko umrla dekleta, stara petnajst in sedermiajst let. Zavašnik je sicer med sojenjem sodišču dopovedoval, da ni mogel predvideti, kaj se bo zgodilo pred njegovim lokalom, krivdo pa najprej zvalil na mamo, Id da je v resnici vodila lokal, in varnostno službo, nato pa tudi na posamezne mlade obiskovalce diskoteke Do tragičnega dogodka je prišlo pred božičem leta 2005, ^^ ^^ ^ l^pi organizirali zabavo ob začetku novoletnih počitnic« V Spodnjih Pimičah se je tedaj trlo mladih, željnih zabave. Množica. Id je ostala zunaj, je začela riniti proti vhodnim vratom, gneča pa je bila usodna za tri mladoletne obiskovalke. Ceste zahtevale dve življenji Policisti so prejšnji teden obravnavali 152 prometnih nesreč, ki so se zgodile na naših ceslah, v njih pa sta dve osebi umrli, lažje ali huje pa se je ranilo 194 oseb. Zadnji konec tedna se je zgodilo devet prometnih nesreč, v katerih je ena oseba izgubila življenje, ranilo pa se je osem udeležencev. Kot so sporočili z Generalne policijske uprave, sta bila najpc^ostejša vzroka prometnih nesreč neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. Slovenske ceste so letos zahtevale 91 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 96 GG + petek, 3. julija 2000 15 Knjige in ljudje Knjige in kuj igel jubi (1) Trenutki tišine za Prešerna síiha Naguč Začenjamo nov podlist€k 2 naslovom Knjige in knjigo- ljuti. Pri izbiri, katero knjigo in katerega knjigoljuba izbrati kot prvega, ni težav. Tre- tfá tišine za Prešerna je naslov knjige, njen avtor pa je FRANC DROLC slovenist. nu na pevka, je podedoval ir se Oman, menda so se ob grobu medijskem brezvetrju ter je navzel tudi teh veščin; med dobivali nekateri kulturniki, izzvenela v slovesno in pre- drugim je igral v Šentjakob- med njimi gospod Zoreč, ga tresljivo sklepno branje Pre- skem gledališču v Ljubljani spili kozarček m merico po §ema po nemško in po kitaj- in pel pri cerkvenem zboru stavili tudi na pesnikov grob. sko. Gospa s Kitajskega si je ♦ na Zlatem polju v Kranju. Po Za besedilo na predvečer slo- želela prebrati Magistrale, nastopu služb« v osrednji go- venskega kulturnega prazni- prisotni pa smo jo spremljali renjski knjižnici je ves čas ži- ka me je, kot se spomnim, po natisnjenih pismenkah vel razpet med Kranjem in nagovoril Matevž, ki je taloat besedila: s kadencami je pre- rodnim Moljiikoni. Mesliia vodil kranjski ZKO, in tako Idnjala enote kvartetnega in prešemoslovec, pesnik, pre- občina Kranj mu je leta 2C00 se je začelo, tam daljnega leta tercetnega dela Magistrala in vajalec» urednik, publicist in podelila veliko Pre§emovo 1983. Nekateri teksti iz prvih • začudeni nad nerarumlji- bibliotekar, ki pred kratkim dopolnil 70 let. Rodil se je 21. plaketo. Trenutki tišine za Prešerna let veljajo za izgubljene oziro- vostjo ubeseditve • smo priso- ma založene ... Bilo je lepo, tni razumeli, kot da je bilo junija 1939 v Motniku. Tu je so njegovi nagovori, ki jih je polno vsega, najbolj se je tega povedano po naSe» poslednji hodil v osnovno ŠoSo, na niž- Lmd od leta 1983 ob vseh ob- veselil dragi kolega Bojan." verz In gnale bodo nov cvet jo gimnazijo na Vranskem, v letnicah pesnikove smrti v In šc: "Zmerom, kadar grem bolj veselo'. Dopolnilo se je mnazijo pa v Kamniku. Sla- Prešernovem gaju v Kranju, od Arvaja Čez most proti Zla- spoznanje iz evangelija po vistiko je študiral na Filozof- V dolgem intervjuju, ki sta ga temu polju, me ob pogledu Luku: 'Mi pa smo bili priče stí fekulteti v Ljubljani. Tu je naredila s F. Pibemikom in na ulico, ki teče mimo Gaja, teh stvari.'" Tako je Franc D. 1962 diplomiral z nalogo Slo- "ni za objavo", jih je sam stisne pri srcu, namreč, o v kranjskem Gaju osebno po- venska radijsb igra 1949-61. označi] kot sledi. "Prešernov čem naj govorim prihodnje ročal Francetu P. o prevodu V letih 1964-66 je bil lektor gaj sem vedno jemal kot služ- leto ali pa da še nisem nič in ljubljanskem branju nje- slovenščine na lagelonski beno dolžnost. Delal sem v 'spisalVidel boš, da se tema- gove mojstrovine v kitajščini. Franc Drolc o^k univerzi v Krakovu, v letih 1966-69 pa v Zagrebu. Po- zneje je bil vrsto iet tudi lek- pjanc Drolc, Trenutki tor v Trstu in Celovcu, kamor se je na delo vozil enkrat te- tiSine za Prešerna, densko. Krakovska leta je Prešernov gaj 1989. označil za intelektualno naj- «dal Gorenjski bogatejša, zagrebška pa sploh muzej, Kranj 2009 za najlepša v svojem življe- _ nju. Leta 1970 je postal vodja tika ravna po priložnostnih ~ ali jubilejnih dogodkih» le v zadaj ih letih tudi sam notranje zorim in je to pretresljiv itinerar moje osebne bolečine, ob kateri je Prešeren le stalno ozadje oziroma uni- venalna in genialna rapso-_ dična spremljava," Pa Še odlomek iz enega od Studijske kiijiiiiice v Kiajiju eni od slovenádli knjižnic z nagovorov (2001). "Spoštova* invnjej delal tri desetletja, do najbolj kompletno zbirko iz- ni ljubitelji Prešemal" fTako upokojitve. N^isal ali uredil daj Prešernovih del in del o se začno vsi nagovori.) "Pred» in objavil je visto knjig, pes- njem, kranjska zbirka sinoćnjim smo na Tomšičevi mi, člankov, prevodov. Sku- 'prešemian' je stala vsa leta v Ljubljani v prostorih Dru- paj s Francetom Pibemikom za mojim hrbtom in zelo led« Štva slovenskih književnikov ureja zbirko Prešernova pot v ko sem potreboval katalog, dali v roke literarnega občin- svet, v kateri jc doslej izSlo žc kar vstal sem m vzel ustiez- stva v seriji dvojezičnih izdaj osem dvojezičnih izborov nega Prešerna v roke, veliko Sonetnega verKa slovensko-Prežemovih pesmi. Po očetu, tega sem tudi sam priskrbel s kitajsko knjižico s to osrednjo ki je bil organist ter odličen knjižnegatrga.GledeTrenut- PreSemovo pesnitvijo. Prire- ainaterski igralec in režiser, ka tišine bi znala veČ poveda- ditev se je dc^odiia v prav ko- in po materi, ki je bila cerkve- ti gospa Beba in Matevž momi zasedbi in v popolnem Franc Orolc v Prešernovem gaju, 7. februarja aoo6 Slovend v zamejstvu (149) L j ub i sočustvuj in pomagaj lože Košnjek VM f^rl cnc^/íí pred svojo smrýo zapisal znani i i ijL'ijOW'i' i.^^xi.: J..L«.—,t. Te besede je leta v celo- rojen pri Sv. Urbanu oziroma vškem zaporu nekaj tednov v današnjem Dersteniku v Slovencih goricah, je h il prva žr- korcŠki slovenski duhovnik, tcv nacizma na Koroškem. pridigar, katehet in takoj po Nad trideset let je bil kaplan m plebiscitu leta 1920 tudi posla- duhovnik v Škocjanu/St. nec v koroSkem deželnem zho- Kanzian ob íCopinjsk^m jezeru Vinko Poljanec. Med leto- ru/Klopeiner See. Krščanska ma in je bil predsed' kulturna zveza iz Celovca, nik Slovenske krščansko-so- Slovenski narodopisni institut cialne zverr. za KaroSco. 7gn- Urhan Jamik iz Celovca in dcvinarji so izračunali, daje Mohorjeva družba so Vinko kot duhovnik a*i politik sodelo- Poljancu v spomin in čast iz-val na okrog sedemsto zboro- dali poseben zbornik, ki sega v partizanov in protifašistov preteklo nedeljo pri PerŠmanu nad Železno Kaplo izrekel tudi vikar celovške oziroma krike ikofije Jože Marketz. Koroški duhovnikij tudi slovenski, ki so bili žrtve nacionalsoiTia- lizma, imajo spominsko zr^a- menje v celovški stolnici. Od konca maja pa na žrtve idco-logij 20. stoletja med duhovniki spominjata spominska plošča in silica slikarja in grafika Bogdana BorČiČa. kije bil za- vanjth, Kot pogumen m zave- predstavili v ponedeljek, 2C}. ju- Rektor Katoliškega doma p ros vete v Tinjah Jože Kopeinig prt v taborišču Dachau, v Kaděn koroSki Slovenec je hil v mjo. v Celovcu. "Vinko Pclja- ob spominski plošči duhovnikom, žrtvam ideologij 20. toliskem domu prosvete Soda- napoto nadstom, ki so ga leta necjepo^slu Ljubi, sočusn^uj stoletja/f««®:/p/« 1 oj 8 zarad i domnevnega de- i n pomagaj tudi ž ivel in tudi v litas v Tmjah/Tainach na Koroškem. Rektor tinjskega doma viznega prekrška v Pliberku pričakovanju smrti ni tožil in ZUjikega naprej vedno na sira- na Koroškem na strani parti- Jože Kopeinig je ob odkntju aretirali in ga zaprli v celovški ni obsojal, "je oh izidu zbomi- ni naroda, iz katerega so izha- zamkcgx odpora. Tudi njihovi plošče zapisal: "Ko so jih mu-zapor, v katerem so ga siraho' ka zapisal predsednik Kričan' jali. Nekateri so morali tako današnji nasledniki govorijo o čili, so odpuščali Ko so jih převito mučili in poniževali, tahy ske kulturne zveze Janko Zcr- kot Vinko Pdjanec zaradi odpcru Slovencev na-Kcro- klinjali, so molili. Ko so jih daje nekaj mcsecev po vrnitvi řega trpeti in umreti. Med dru- škem proti nacizmu kot o čast- sovražili, so ljubili. Ko so jih iz zapora umri. Vinko Polja- Na Koroškem so slovensln du- go s\^ovno vojno je bila velika nem in pogumnem dejanju, morili, so zaživeli dokončno in nec, ki je bil 26. marca 1876 hovniki že od Matije Majaija večina slovensldh duhovnikov Spoštovanje mu je na srečanju večno življenje pri Bogul" 16 CG + petek, 3. julija 2009 razgled Markacisti MihaNaguč Mihovanja vsak dan: v gore se Gorenjcu na vrhu že šestdesetić). Leto spodobi vsaj nekajkrat na prej je za Planinski vestnik leto; tistih, Id §e romajo peš, napisal navodila za markira- je v zadnjih letih spet več. nje poti in izdelavo smeroka- Romanje je bilo nekoč edini zov, Id so 1924 izSla v samo» dopusten način» ko. In v tem z^>dovin' meja med Zahodno in Vzhod- enaka niái. Te možnosti prak- Prepričana sem, ia bi Zahod pomenu preprostosti in aka- skem kontekstu je treba razu' no Evropo. Tako vsaj je trdila tično ni oziroma je namišlje- na Slovenijo ^edal drugače, demskega ter v sinhronostl meti tudi stopnjo zaupljivost; taicrořna ^venska oblast, ki jt na. preteklega in sedanjega oziro- ter zaupnosti med posamezni- izhajala in temelj da na dosež- O, ja. Nekoč. V času politike če bi jioveřwfea politika komunistični režim obsodila kot ma sodobnega. Actualna po- mi državami tako imenovane- kih komunistične revolucije. železne zavese. Takrat, ko seje zločintki. To se nikakor ne io Častitev dneva državnosti je ga razvitega sveta. Dejstvcje, da samostojna sle- Slovenija skupaj z drugimi ko- zgodilo v času te vlade. Po med drug}m dokaz, da je mo- Vzemimo vrhunsko zasedanje venska država, kije pretekli te- munisHčnimi republikami pod mo/cm videnju stvari pa niti v goče s sorazmerno skromnimi gospodarsko najrazvit^'ših dr' den praznovala svojo polnolet- skupno jugodovan^o politično prihodnjih osemnajstih letih finančni'mi sredstvi ustvariti žav sveta ^skupina G8), fci bo nost, nikakor ne dovi po tem, simboliko, na katero danes spo- ne. Ampak - pustimo se prese» umetniški vtis. v začetKU tega meseca potekalo da simpatizira s terorizmom minja nostalgična, v Tita za- netiti. GORENJSKI GLAS petek; 3. julifa 2009 EKONOMIJ; sUfan.za rm @g-gias.st 17 krizi računajo na državo Lesnopredelovalna in pohištvena industrija sta v krizo vstopili v slabši kondiciji. Za zgled postavljajo Avstrijo. Poslovanje LlP-a Bleda se izboljšuje. Stefan Žakgi Sled • V pretekjem mesecu Kđteri so najpomembnejši vzroki krize v panod? "Z občutniiD padcem pro- bo ■ asortiment naših izdel- daje se srečujemo v vseh kovzvidika dizajna, funkdo- 'Eden je zagotovo v že podjetjih, pri čemer so giba- nalnosti in cene. je bilo v razpravah o krizi ve- omenjenem pomemboo nja po posameznih progra- Zaradi zmanjšanja naročil liko govora o položaju iesntv slabSem IzhodliMhj v primer- mih tudi ra^liřn;?. Nekaj veČ smA prisiljeni řiidi povelev»- predelovalne in pohištvene javi z drugimi predelovalnimi uspeha imajo na primer pro- ti učinkovitost našega dela. industrije, ki pri nas zaposlu- panogami - morda z izjemo grami z energetsko varčnim zato smo skrajšali delovni te-jepribližno 19 tisoč delavcev, tekstilne industrije. Se po- stavbnim pohištvom (okna) den. Sprva na 32 ur, sedaj ko je naročil več, pa na 36 ur. S prvim julijem bomo tudi 50 delavcev poslali na čakanje za Ti mesece. Kot povsod, tudi ml zmanjšujemo zaloge, tí nam vežejo kapital. " K^o ocenjujete piotikrizce ukrepe države^ "Zakonsko ureditev in pomoč države pri skrajševanju delovnega tednika in pri ča-karju na delo vsekakor pozdravljamo» saj bi bili v nasprotnem prisiljeni odpulča- ti delavce. Kar zadeva ukrepe za bol j šo-likvidnost, je država v nedopustno veliki zamudi, pri Čemer Škcda ne nastaja O tem smo se pogovarjali z membnejŠi vzrok pa je upad in montažnimi hišami, za samo pri nas, lesarjih, pač pa Alojzom Burjo, predsedni- investicij, tako na ravni grad- katere je po Evropi mogoče pri naših kupcih, zlasti pri kom uprave LIP Bled In pod- benih podjetij kot na ravni in- dobiti tudi subvencije. Sicer gradbenikih, Samo želimo predsednikom Združenja dividualne potrošnje. Kriza je pa je sedaj sezona gradenj, si, da bi jamstvena shema lesne in pohištvene industri- namreč ustavila mnc^ grad- zato se je prodaja kljub krizi čim prej zaživela. je pri Gospodarski zbornici nje, prav gradbeniki pa so nekoliko okrepila, opazno pa Slovenije. Kriza je seveda prizadela naši najpomembnejši kupd. je, da so investitor)! z nakupi tudi invesbcije v razvoj, pn Podobno se dogaja tudi pri letos bolj odlašali. Ali je to Že Čemer pa ima LIP Bled to V preteklem mesecu je bilo posameznih potrošnikih, ki ppÁ znak zmanjševanja kri- prednost, da je veliko investi- sLšati kar nekaj opozoril na manj gradijo in se zaradi po- re ali pí le «JeTonsIri vpliv, ral v preteklosti, in če kri/j stanje v lesni in pohištveni trebnega varčevanja tudi ni mogoie oceniti." industriji. Kakšna je vaša manj odločajo za nakupe traj- ocena položaja te panoge v nih dobrin, kot je pohištvo. Kako posluje IIP Bled? ne bo dolgotrajnejša, škoda v tem investicijskem premoru nebo prevelika." sedanji gospodarski krizi? Omenjeno ne velja le za do- Tudi mi se srečujemo z "Pri ocenjevanju položaja mači tig. pač pa so takšne raz- zmanjšanjem prodaje, pri Pred pol leta ste pridobili za naše panoge ne gre spregle- merena vseh evropskih trgih, čemer je večji upad pri pro- družbo UP Bohinj strate* dati preteklega razvoja in Razlike so predvsem v odno- daji opažnih plošč, torej v škega partnerja iz Avstrije. položaja, saj je bila izhodišč- su držav do lesne predelave, LIP Bohinj. Prodaja se je za« Kakšne so izkušnje? na pozidja panoge slabša od pri čemer moram omeniti so- rad povsem ustavljenih in "Tudi v Avstriji je prišlo mnogih dixigih. Lesna in po- sednjo Avstrijo, ki panogo na- vestidj v Španiji, občutnega do krize naročil, vendar se v hištvena industrija bita bili Cihio spodbuja in jI poinaga. zmanjšanja v Italiji in Nem- sodelovanju s partnerjem pred osamosvojitvijo močno VSlovenijijebilosicerotem, 6ji zmanjšala za 25 odstot- Hasslacherjem kaže vedno orientirani na jugoslovanski da je treba bolje izkoristiti na- kov. Pri prodaji vrat, ki jih več prednosti in sinergij na trg, deloma zaradi bogatih vi- donalno bogastvo, ki ga ima- izdelujemo na Bledu, je pa- proizvodnem, nabavnem in rov lesa, bili pa smo tudi pro- mo v lesu, njegove okoljske, dec prodaje 15 odstotkov, tudi prodajnem področju, dukdjsko najbolj razviti. Tr- energetske, estetske in druge skupen padec prodaje celo- Kupnino za delež LIP Bo- ženje celotne panoge je pote- prednosti, sicer veliko govora, tnega podjetja pa je 20- hinj smo namenili za mo- kalo prek velikih trgovcev vendar konkretnih ukrepov odstoten. V Ewropî je karne- dernizacijo proizvodnje. Sk)venijales in Lesnina, ki pa ni bilo." po osamosvojitvi te funkdje kaj podjetij v naši panogi skupaj pa smo tudi najeh ugasnilo oziroma so jih pri- avstrijsko svetovalno pod- růstá bila več v stanju oprav- Ali v združenju opozarjate pojili k drugim, vendar je jetje, ki nam svetuje za iz- Ijati. Podjetja v panogi so bila na ta problem? zmanjševanje ponudbe še boljšanje ter modemizadjo prisiljena sama iskati mož- OpozoriJa na to, da je tre- vedno manjše od zmanjše- vseh poslovnih procesov. S nosti za prodajo na zahodnih ba spremeniti odnos diiave vanja povpraševanja. trgih in krčiti proizvodnjo. V do porabe lesa, do lesnopre- LIP Bled le lansko poslov- nekaj letih se je število Mpo- delovalne industrije, ki je po- no leto zakijučil z izgubo, iz- sodelovanjera partnerja smo zelo zadovoljni, ker so korektni. V tem kratkem slenih z 38 tisoč zmanjšalo memben steber slovenske guba je nastala tudi v prvem času smo se poleg tega od za polovico. ekonomije, so večkratna in letošnjem četrtletju, položaj njih precej tudi sami nauči- Poslovanje iesnopredelo- stalna. V združenju smo se pa se izboljšuje v drugem če- li. Naj dodam, da mdl zaradi tega sodelovanja širimo svojo maloprodajo v Avstri- valne in pohištvene industri- cdo dogovorili, da pnpravi- trtletju. je se je postopoma stabilizi- mo poseben program preno-ralo in zaleti 2006 in 2007, ve prestrukturiranja v pano- Kako ste v teh razmerah ji, saj smo začeli prodajo ko je bila normalna ko- gi na podlagi primerjav z ukrepali? naših vrat v Sachsenburgu "Prvi ukrep je bolj agresiv- v tovarniški trgovini Hass- njunktura, lahko ocenimo, uspešno Avstrijo. Prav prida je bilo dobro, v primerjavi hodnji teden gremo skupaj s no trženje, pri čemer imamo lacherja, pripravljamo pa z drugimi panogami pa Se predstavniki države v sosed- vedno manj dobičkonosno, njo državo, da bolje spozna- kar nekaj uspeha. Znižujemo stroSke v nabavi. Znižali tudi odprtje ti^ovine v Celovcu. Naša vrata so na av- V letu zoo8 se je začelo upa- mo njihove rešitve in vlogo smo plače delavcev po kolek- strijskem trgu zelo konku- tivni pogodbi Z3 deset odstot- renčna. Izkoristili smo tudi kov in za 15 odstotkov za de- izjemo ter pridobili dovolje- te. za letošnje prvo polletje Omenili ste letošnje krizne lavce, ki so plačani po indivi- nje. kar je zelo pomembno, pa lahko ugotovimo že kriz- razmere. Je morda že videti dualni pogodbi. Še pomemb- tudi za montažo naših iz- danje, ki je že pomembno države pri tem." poslabšalo poslovne rezulta- ne i^ziiLeie. tudi kakšno izbol i Šan{ neje pa je, da širimo ponud- delkov v Avstn)i. ' Na robu deflacije V juniju smo pri gibanju cen zabeležili nov rekord: letna infladja se je spustila na 0,3 odstotka, kar je najniž e doslej ŠTE efan ŽABGr stotka) ter alkoholnih pijač in ....................................... tobaka (2,5 odstotka), med- Ljubljana - V torek je Stati- tem ko sta se pxraili hrana stični urad RS objavil podatke (1,1 odstotka) in obutev (za 3,6 o gibanju cen življenjskih po- odstotica). Rast cen derivatov, treh^n in »jgotovil, da je hila pijač in tobaka je posledica rast cen v juniju 0,5 odstotka, višjih trošarin. Tudi v juniju na letni ravni pa se je infladja se nadaljuje splošen trend, da spustila na 0,3 odstodca, kar se namreč storitve kar poš- ■m 01 pm^m« 'li ^ » VI vii w II kil ir N VII IrfM thàï je najnižja mcdietna rast cen teno dražijo (za 1,5 odstotka), pri nas^ Tako Slovenija sledi veliko manj pa rastejo cene podobnim ^banjem v Evrop- blaga (v juniju za 0,1 odstot- ski uniji, kjer so že v juniju ka). Pri blagu za dnevno ral ugotovili defladjo, torej pdec so se cene zvišale (za 04 od- cen (za 0,1 odstotka). Kako stotka), cene poltrajnega in zelo je na gibai^e cen vpUvala trajnega blaga pa celo padle, svetovna gospodarska kriza Na Uradu za makroekonom- in posledično padec cen naf- ske analize in razvoj (UMAR) te, surovin in hrane, kažejo pričakujejo, da se bo znižesv primerjave z istim mesecem nje rasti cen nadaljevalo vsaj lani, ko smo imeh kar 7- še prihodnji mesec, infladja odstotno inflacijo. Na jiuúj- pa naj bi začela naraščati ob sko inflacijo so letos najbolj koncu poletja, lani so se r^a- vplivale podražitve nafbih mreč v drugem polletju zače- derivatov (za 5,7 odstotka), le zniževati cene nafte, česar počitnic v paketu (za 11,5 od- letos ni mogoče pričakovati a * • ^ ř 'V • i v, Gorenjska 96 MHz r a A s. D Center za usposabljanje, delo In varstvo Matevža Langu sa Ce$ta na |ezerca 17,4240 Radovljica Osrednja strokovna institucija, namenjena otrokom, mladostnikom in odraslim 2 zmerno, težjo in težko motnjo v duievnen in telesnem razvoju, išče za delo v programu vzgoje in izobraževanja sodelavke/sodelavce: • PROFESOR/ICA SPECIALNE IN R£HABILI7ACI|$KE PEDAGOGIKE ALI PROFESOR/ICA DEFEKTOLOGIjE ZA DUSEVNO MOTENE 8 prostih de/oi^nih mest zo določen oziroma nedoloifen čas • FIZIOTERAPEVT/KA 1 prosto àeloyrro mesto zo določen čas • nadomeščanje delavke no porodniškem dopustu. Kan d i dati/kandidatke morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje In izobraževanja in 7!*\(on o i>ocialnem varstvu. Poleg splošnih pogojev od kandidatov pričakujemo samostojno tn strokovno delo, pozoren odnos do sočloveka in do potreb posameznika. Delovno razmerje se sklene s polnim delovnim Časom in Šlirime-sečnim poskusnim delom, pričetek dela je i. septembra 2009. Delovno razmerje za dotočen čas se sklene za čas enega leta. Prjave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev poSljîte v 8 dneh po objavi na naslov: CUDV Radovljica, Cesta na Jezerca 17,4240 Radovljica. Kandidati/kandidatke bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. I f À à t i i8 KMETIJSTVO cvrto .zaplotnik @g-glas.d GOKtN)SKI GLAS petek, 3. julija 2009 Priznanja za mesne izdelke Cveto Zaplotnik klobaso. Mesarija Anton Ar- ..............................................................................vaj iz Britofa je prejela zlato Kranj • Na Pomurskem s^- medaljo za gorenjsko zase- mu v Gornji Radgoni je bik> ko, svinjsid hrbet z začimba- v okviru priprav na medna- mi, kranjsko klobaso in ro- rodni kmetijsko živilski se- astbe^f z začimbami ter sre- jem Agra trideseto medna- bmo medaljo za pečeno šun- rodno ocenjevanje kakovo^ mesa in mesnih izdelkov. ko, za telečjo in govejo hrenovko ter za hrenovko brez Enaintrideset podjetij iz Slo- ovoja, Mesarija Mlinarič iz venije in Hrvaške je na oc^ Lesc pa zlato medaljo za go- njevanje dalo skupno 258 iz- renjslfo prpkajeno zaseJco in delkcv, ki jih je ocenjevala srebrno za jetrno pašteto v strokovna komisija pod vod- ovitku. Meso Kamnik je pre- stvom prof. dr. Božidarja jelo zlato medaljo za tržno Žlendra z Biotehniške fakul- ponudbo kolekcij začinjene- tete v Ljubljani. Na ocenjeva- ga mesa za žar, grill-progra- nju so se izkazali tudi gorenj- ma in jedi iz pedce, srebrno ski mesno predelovalni obrati. Mesarstvo Anton Cadež z medaljo za kranjsko klobaso in srebrno medaljo za tržno Visokega je dobilo Šampion ponudbo kolekcij polpripravr kakovosti za domačo gorenj- Ijenih izdelkov, paniranega ako zascko, zlato medaljo za mesa, klobas za žar in grill gorenjski želodec s kašo, ta- plošče. Mesarija Anton Arvaj tarski biftek in jezersko šuií- je prejela še posebno prizna- ko, srebrno medaljo za po- nje sejma Agra za kranjsko sebno z zelenjavo, za jetrno klobaso kot tradidonaini iz- pašteto, hišno salamo In tris delek z zašdteno visoko ka- pivskih klobas za žar ter bro- kovostjo in priznanje za var- nasto medaljo za kranjsko ne mesnine. Zaščitili Slovenski med Cveto Zaplotnik Čebelarji, ki bodo hoteli pridelovati in označevati Kranj • Ministrstvo za kmetij- med kot Slovenski med, stvo, gozdarstvo in prehrano bodo morali v enem letu prije izdalo pravilnik o Sloven- dobiti od kontrolne organi- skem medu z zašáteno geo- zacije certifikat o skladnosti grafsko označbo, s čimer je pridelave medu s specifika- Slovenski med zaščitilo na cijo za Slovenski med. Če ozemlju Slovenije, vlogo za tega certifikata ne bodo pri- registradjo na ravni Evropske dobili, medu ne bodo smeli unije pa bo posredovalo še Ev- označevati kot Slovenski ropski komisiji Med z ozna- med. ko Slovenski med bo izldjuf- Ministrstvo za kmetijstvo. no slovenskega izvora, to po* gozdarstvo in prehrano je meni da bo pridelava, toče- doslej zaščitilo že 37 kmetij- njtf, skladiščenje iii polnjenje skih pridelkov oz; živil, od medu potkalo na območju tega dvanajst z označbo iz- Slovenije. Zanj bodo veljale vora, petnajst z geografsko strožje kakovostne zahteve, označbo, sedem z višjo ka« kot jih predpisuje pravilnik o kovostjo in tri z zajamčeno medu, med drugim bo moral tradicionalno posebnostjo. vsebovati manj vode in hidro- Med zaščitenimisotudi Mo- ksi metil furiùrak, ki kaže m hant, Jajca izpod Kamniških pregretost medu. planin in Kranjska klobasa. DrŽava spreminja 24 ne dejavnosti na kmetiji. CvFTO Zaplotnik Kranj • Ker je državni zbor lani spremenil zakon o kmetijstvu, je treba spremeniti tudi uredbe in pravilnike, ki urejajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so že pripravili novo uredbo o vrsti» obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pravilnik o vsebini vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in pravilnik o registraciji dopokuliie dejavnosti na kmetiji. Predlagane pred- Pomembna dopolnilna dejavnost kmetij je predelava mleka v sir in druge mlečne Izdelke pise so dali do 24. julija v javno razpravo, med katero bodo vsi zainteresirani lahko ~ 00 dejavnost, mora imeti v veljavno med vrstami dopol« Kmetije z dopolnilno de* uporabi najmanj en hektar nilnih dejavnosti ni več ribo- poslali mnenje in pripombe javnostjo, ki ne bodo iz- njiv in vrtov ali najmanj pol gojstva in predelave sîadko-na ministrstvo. polnjevale pogojev po no Po ^edlagani uredbi o vr- p^e^pi^jh. stí, obsegu in pogojih za se jim hektarja trajnih nasadov ali vodnih rib. Kmetija z dopol- najmanj dva hektarja travni- nilno dejavnostjo bn morala §kih površin ali najmanj do konca leta na predpisa- opravljanje dopolnilne dejav- ^^ morale prilagoditi v ^g^^ hektarjev gozda ali vsaj nem obrazcu javiti na upra- nosti na kmetiji lahko kmeti- dveh letih. ja v okviru dopolnilne dejav- deset panjev čebel ... Kmeti» vno enoto letno pridelavo ja, ki se ukvarja z gostinsko kmetijskih in gozdarskih nosti pripravi na leto do 52 ti- energije iz obnovljivih virov dejavnostjo, mora z lastno "pridelkov", za vsak promet soč litrov piva, speče do do enega m^avata nazivne pridelavo zagotoviti najmanj blaga ir. storitev v okviru do- 13.500 Idiogramov kruha, iz- mod kotla oz. generatorja ter trideset odstotkov vrednosti polnilne dejavnosti pa bo dela do dva tisoč kilogramov zagotavlja na leto do 1500 ur surovin, največ trideset od- morala izdati račun v naj- potic, pedva in testenin, po- storitev s kmetijsko in goz- stotkov jih lahko dokupi v tr- manj dveh izvodih - enega nuja gostom največ trideset darsko mehanizadjo, z dru- govini, druge pa mora prido- bo dobfl kupec, drugega pa leiiJč in največ Šestdeset se- go opremo, orodji in živalmi. biti 2 drugih kmetij. Po pred- bo prodajalcc moral hraniti dežev, omogoča pridobivanje Kmetija, ki opravlja dopolnil- lagani uredbi v nasprotju z najmanj deset let Strahinj, Grobne Gospodarjenje s travinjem v hribovitem ^etu v okviru mednarodnega Twinning projekta Navzkrižna skladnost In dobre kmetijske prakse bodo prihodnji teden na treh različnih lokacijah v Sloveniji predavanja 2 naslovom Gospodarjenje s travinjem in dobra kmetijska praksa s poudarkom na travinju v hribovitem In gorskem svetu. V ponedeljek ob 10. url bo predavanje v VIteSkI dvorani Biotehniške fakultete v Grobljah pri Domžalah, v torek ob isti uri v veliki predavalnici Biotehniškega centra Naklov Strahinju. v sredo pa še na Kmetijski Soli Grm pri Novem mestu. Povsod bo po končanem predavanju še ogled in ocena trave na terenu, določitev botanične sestav« trav in predstavitev ukrepov za izboljšanje travne ruše. C Z. kakovostr«! v£>«tekdo 1 Gorenjski Glas Mešetar Cveto Zaplotnik evra), na Cipru (171,80 evra) in na Švedskem (171,07 evra), najnižja pa na Nizozemskem (68 evrov), na Malti (90,74 evra) in v Nem- Cena jajc Agendja a kmetijdce trge ^ m ra2Voj podeželja pnpravl)a ' v okviru tržno informacijske- • k il ga sistema tudi trino poroči- lo za jajca. Kot je razvidno iz Po podatkih tržno infor- tega pcro«aa. je bila v 25. le- macijskega sistema, ki delu-toSnjem tednu (med 15. in jg pri Agenciji za kmetijske 21. junijem) povpre6ia cena tige in razvoj podeželja, je za konaimna jajca, odvisno bji^ v 25. letošnjem tednu, to od razreda, od 5^07 do 949 je nied 15. in 21. junijem, evra aa sto kosov. Cena je povprečna cena jabolk 55,02 bUa v primerjavi z lanskim evra za sto kilogramov. 7a 25. tednom občutno nižja za so^to breabum je bila cena vse razrede (XL. Lin S), le za ^ f^ji 72 evrbv, razred M je biJa višja. ^^ g^ia 52,80 evra, za zlati Poglejmo Se primerjavo dcliSes 57*56 evra, za idartîd med državami đanicami Ev- 53,11 evra, za jonagold 55,21 ropske unije! V 24. tednu je evra in za sorto gloster 50 ev-bila v Evropski uraji povpre- rov za sto kiiogramov. Pov-čna cena 109,92 evra za sto prečna cena jabolk je bila v kilogramov jajc, v Sloveniji 25. tednu za 3,16 evra oz. za pa 123,97 Najvišja je 6,09 odstotka višja kotteden bila na Danskem (178,34 prej. Jajca Coia v EUR/ioo kosov Razlika za 25. teden med ktoma 2007 200S 2009 2009/2008 Razred XL 8,80 11,03 949 • 13,96 % Razred L 7^9 9.01 7r9i -12,21 % Razred M 6.97 7.05 745 + 5.67 % Razred S 4.23 6,71 5'07 •2444% i I 4 i I i « GORENJSKI GLAS petek, y julija 2009 Planinski' kotiček: Smokuški vrm (1122 m) Neopazen, vendar atraktiven Veste, kje se začnejo Kamiiško-Savinjske Alpe? Hja, v dolini Završnice oz. njihov skrajni zahod je greben nad Kašarljo, na katerem leži dobro vidno vodno zajetje. Omenjeni greben je komaj opazen, saj dosega maksimalno višino dobrih 1100 metrov in se skrije v naročju Stola. Jelena lusnn II» sicer zahtevala nekaj do- Ko se peljemo po avtocesti proti Jescnicam, nas pri Begunjah na desni strani začne spremljati greben, ki ga komaj opazimo. Na njegovem vzhodnem delu je do- bro viden Sveti Peter s taborsko cerkvico, na drugi strani, na zahodu pa že od daleč opazimo vodno zajetje, ki dominira nad Žirovnico. Ta dežela pod Stolom je bogata s kulturno dediščino, Raj so se tukaj, v Kaša^iji. kot \i pravijo domačini, rodili številni znani Slovend: Anton Janša, dr, France Prešeren, Matija Čop, Janez Ja- len, Fran Šaleški Finžgar, Vasi Moste, Žirovnica, Selo, Zabreznica. Breznica, Vrba. Naš današnji cilj» Smokuški vrh / Foto; Imtin Doslovče, Smokuč in Rodine ležijo tik pod komaj raba rok več kot nujna. Kma- no vedno nekdo počiva, jedo vodnega zajetja, pri katerem opaznim grebenom, katere- lu bomo naleteli na prve ska- tja še nekaj plezarije. Previd- zavijemo desno na meliSče ga najvišji vrh je Sinokuški ie, ki jih bo treba preplezati nost na celotnem grebenu je in ga prečimo. Pot je sončna vrh, U22 m. in ta greben» oz. si pomagati z rokami, da več kot potrebna, saj na ozki in pravi užitek za dušo. V do-čez katerega ne vo<^ nobena bomo prišli čeznie. Prvi vrh stezi, ki otóasno obide kakš- lino se bomo vrnili v vasi Za- stezi, kj jo znamo brati že Lclo poL Ku pridemo do šir- Razgled z vrha / h*^" j-«»)" še poti, se obrnemo desno in ii sledimo do razgledne lovske steze, kjer se - opa, nekaj novega -pojavijo markacije. Te nas* bodo pripeljale do Sankaškega doma in naprej do Svetega Petra, odkoder bo sledil spust v dolino. Ta tura bre logistike ali pa dva avtomobila. Če želimo priti nazaj do svojega jeklenega konjička, predlagam, da se s Smoku- Skega vrha spustimo do sedla Golovec. Za orientacijo; Sankaški dom / Fotaj^c^iivsu« na sedlu Golovec je vodno _ zajetje, mimo katerega pelje pot tudi v dolino Zaviinice. Zavijemo levo, v smeri vasi Smokuč. Na poti bomo na levi strani prišli do še enega označena pot, me je žuiil kar v grebenu, ki ga bomo dose- nekaj časa. gli, je Mali vrh, 863 m. no skalo, lahko kaj hitro pri de do zdrsa. breznica, od tam pa bo do vasi Moste treba iti po cesti. Avto paridramo v Žirovni- Zmotno je prepričanje, da Razgledna klopca z vpisno Ampak brez skrbi, pot ne bo dolga. Za konec lahko napišem d ali v Mostah, najbolje pri gredo grebenske poti "kar skrinjico, ki sicer ni še pov- podjetju Flycom. Po ccsti na- naravnost". Naša pot bo Šla sem na vrhu, nam poplača daljujemo naprej proti zaho- gor, dol, pa spet gor in spet napor; railed na Julijce s le še to, da je tura resnično du grebena in med zadnjimi dol Naslednji vrh, kjer si pri- Triglavom, Rjavino, poklju- lepa, razgibana, z vsemi zna- hišami zavijemo desno, da voščimo počitek in obepči- škimi dvatisočaki, Kukovo čilnostmi zahtevne greben» pridemo do začetka grebena, lo, je Gosjak, 888 m. Po^ed špico, Dovškim križem itd. ske poti. Zaradi nizke nad- na katerega se povzpne ozka proti vzhodu se bo ustavil na Pred nami se razprostre ce- morske viline je nikar ne lovska stezica. Zvesto se dr- našem končnem cilju, ki bo lotna Gomjesavska dolina. S podcenjujte, saj je primerna žimo te lovske stezice in gre- deloval še zelo daleč, pred- celotnega grebena se lepo vi- za ljudi br«z vrtoglavice in ti- bena, orientacija ni zahtev- vsem pa zelo visoko. Za dvaj- dijo Stol in njegovi zahodni ste, ki znajo uporabljati roke na, in naj nas ne zavedejo set metrov se bomo spustili, sosedje: Vajnež, Struška. za napredovanje. Srečno! številne poti, ki se spuščajo v da bomo prišli do sedla Go- Povsem dc vrha Smckuške- dolino na obe strani. Pot lovec, odkoder sledi strm, ga vrha nas loči le še nekaj Nadmorska višina: 1122 m nam že na samem začetku skalnat in zračen vzpon na minut. Če želimo prehoditi Višinska razlika: da vedeti, da vzpon ni ravno Smokuški vrh. Ko misliš, da greben v celoti, se bomo z Trajanje: 4 - 5 ur sprehod, saj bo kmalu upo- si že na vrhu. in tam običaj- vrha spustili proti vzhodu po Zahtevnost: -kirkirk V vodniku je opisanih I 4 Caia20evrov, za naročnike IS evrov4>pc^lna Mmtelt: po ttlefom it WZOI^Zm all po «I. poiti: Baročni Gorenjski Glas I v Jedi za poletne dni 82 KUHARSKI RECEPTI ianez štruxf li Beluši z vinaigretsko omako Sestavne: 60 dag belih belu- Kremna juha iz koruze in graha Sestavine: 50 dag graha, sol, šev, 1I2 glavice čebuk, kapře, poper, 1,5 vode ali zelenjavne tano in potresemo z drob« ne. Vse to dodamo k pomo- moke, vanj zdrobimo kvas. njakom. kanim in svedo pečenim Zmešamo in pustimo, da Morski list s slanino in morskim listom. Zalijemo z vinom in z vodo razredčeno vzhaja. V skledo presejemo moko, jo potresemo s soljo, ji ♦ ♦ ♦ r J o • • • ♦ * ' C s ' ' ^ tf ' kreša po ofcuju, j kisla kumari- juhe, 40 dag koruze, 2 žički šampinjoni ca, sok limene, 2 ilici ol/a, sol, íkroha, i iíiČka sladka paprike. kislo smetano, začinimo z dodamo vzhajan kvas in maš- žajbljem, rožmarinom, soli- čobo. Stepemo jo z nekoliko Sestavine: 4 morski íísrt, soi, mo, popramo, potresemo s mleka iu sladkoija. Vse do- poper, J limona. 2 trdo kuhani i dl goste kisle smetane, t šopek ^^, limona, iz dag preka- sekljanim peteršiljem in pu- bro stepemo s kuhalnico in \ajci, peteriilj, 1 dl vinskega narezan^ drobnjaka. kisa, i žlička gorčice Jene slanim, 20 dag čebule, 12 stimo, da se navleče. Servira- postavimo na toplo, da vzha- Priprava: grah kuhamo v dae šampinjoncv 4 dag rr\oke, mo s slanim krompirjem. Priprava: beluše odcedimo slani vodi v nepokritem Ion- tem I fceiega vina, četri i kisic in jih nadevamo na krožnike, cu nekaj časa. Koruzna zrna îYr\etane, 1 v^ica iajblja, j lo- Ocvirkova DOtica jih okrasimo z limoninimi v mešalniku zmešamo ali pek peteršilja. kolobarji, peteršiljem, prelije- pretlačimo skozi ccdJo. Pri- Priprava: morske liste po- ja. Ko bo testa enkrat več, ga razvaljamo, premažemo z jajcem in z prepraženimi ocvirki. Ocvirke potresemo s slad- Sestavine: 1 kg molu, 4 dag korjem in potico zvijemo v mo jih s vuiaigretsko omako. damo koruzno kašo. Po po- solimo, popopramo, pokap- h^oso, 30 dcg masla ali marga- štrukelj. Štrukelj damo v po- Priprava omake: ćebulo, trebi prilijemo malo vode in ljamo z limoninim sokom in nne, mleko po potrebi sol, maSčen pekač in ga pustimo peteršilj, iapre, krešo, kisle vse skupaj prevremo. Škrob pustimo nekaj časa počivati, dag sladkorja ocvirki za nadev, znova vzhajali. Dobro vzhaja» kumarice in trdo kuhano jaj- zmešamo s papriko v prahu Na maščobi prepražimo na Priprava: pripravimo kva- nega premažemo z jajcem m ce dobro sesekljano. Doda- in malo hladne vode. S to kocke zrezano čebulo in sla- šeno testo tako, da damo v v peâd zlato rumeno zapeče- mešanico juho zgostimo, ji nino. Ko zarumeni, dodamo posodo malo mlačnega mle- mo. Še topb ocvirkovo potico mo sol, poper, gorčico, olje in kis. Dobro zmeSamo. izboljšamo okus s kislo sme. grobo sesekljane Šampinjo- ka, 2 žlid sladkorja in 3 žlice narežemo in ponudimo. I > I i à i 20 ZANIMIVOSTI / KAŽIPOT GORENJSKI GlAS petek» 3. julija 2009 Folklora v Banjaluki Srbsko kulturno prosvetno društvo Sveti Sava je obiskalo Banjaluko, kjer je v Mercator centru zabavalo obiskovalce, pridružili pa so se jim tudi folkloristi Save Kranj. kjustina džeulov1ć vzdušje brez temperament- ......................................................nih \^klikov sta poskrbeli Srbsko druStvx) Sveti Sava, žen&la in moška pevska sku- ki je pobrateno z bosanskim pina. Nastop je obiskal tudi mestom Banjaluka, je s se- kranjski podži^n Igor Ve- boj pripeljalo tudi štiri člane lov. "Občini Banjaluka in slovenske folklorne skupine Kranj sta pobrateni, mesd do- Sava iz Kranja. PtesaJd Sv. bro sodelujeta in na nastop Save fto imeli s seboj kar tri • sem bil povabljen, zato sem postave oz. tri različne sekci- se ga tudi udeležil, saj Sv. je. Društvo, ko je bilo usta- Sava izhaja iz Kranja. Če ne Folklorno druitvo Sv. Sava se je v Mercator centru predsta^ vili s hitrimi in raznolikimi plesnimi koraki. novijeno leta 1990 v Kranju, bi bilo dniátvo kvalitetno, jih je tako v Banjaluko pripeljalo občina ne bi podpirala, zato mlaj^ plesalce (nekateri iz- lahko rečem: Le t^o naprej," med njih so imeli priložnost je povedal Velo?. Tudi plesal- v Banjaluki nastopati prvič). d slovenske folklorne skupi- miadince in veterane. Plesalo ne Sava Kranj občinstva niso so pokazali plese, polne stra- pustili ravnodušnega. Ob zvo- sti in vznesenosti, iz Kosova, kih valčka in polke so pokaza- Šumadije, Mačve, zaple&ali U korake nekaterih gorenj- pa so tudi plese iz slovenske skih plesov, za glasbeno Bele krajine. To ni bilo prvič, spremljavo pa je posJobel an- da so darii društva nastopali v sambel Etnopedija iz Novega Mercator centru, saj so te cen- Sada. ki je že nekajkrat sode- tre obiskali že v Novem Sadu, lovai s skupino Sv. Sava. Na- Čačku in tudi v Beogradu, stop si je ogledal tudi Peter "Sam Peter ZavH je izrazil že- Zavrl, Član up»ve za malo- Ijo, da bi nastopili tudi v tem prodajo, veleprodajo, loglsti- centm, ki je eden večjih v stb- ko in interno proizvodnjo v ski državi," je povedal predsednik društva Rddunun kf- go^ć Začetďc nastopa je po- ki. kaj v Kranju znamo/ je tekal v znamenju pozdravov. dejal. Skupini in mesto Ba- nagovorov in zahval vodilnim njaJuka so gostovanje označi- v Mercatorju. kmalu pa so na 11 za izredno uspešno. oWiu- oder stopili plesala* ki so s bili pa so. da bosta obe bi- svojimi pîesi na noge dvignili klomi skupini sodelovali ves center Za bolj mimo tudi v prihodnosti. Merotorju. 'Treba je bilo pokazati Mercatorju v Banjaiu- Kokra. Dobro obiskan Semenj v Kokri Turistično društvo Kokra je minulo nedeljo na trgu pred cerkvijo pripravilo tretji Semenj v Kokri. Začetek prireditve je naznanil strel iz možnarja. Organizatorji so številne obiskovalce pričakali z domačim žganjem, kruhom in sirom. Obiskovalcem od blizu in daleč so ponudili domačo hrano, kot so kvašení oreliovi štrukíji z medom in divjaSinski golaž, kranjske klobase kuhane na pravem lesenem štedilniku, žejo pa so obiskovalci lahko poteSili v "kožarici". Ob stojnicah so si lahko ogledali prikaz klekfjanja Ane Martinjak, pre. denje na kolovratu in izdelavo volnenih izdelkov Mije Muro-vec. Izdelovanje glinenih Izdelkov, ki jih je predstavila Milena jenko, izdelovanje svitkov je prikazala Magda Savernik, izdelavo vitralev A{ekï»ander Sušntk, naprodaj pa so biti tudi izdelki iz lanu in platna, domače pecivo, mlečni in suhomesnati izdelki. Kulturni program so pripravili harmonikarji. kvartftt jutro z jezerskega in Cerkveni ženski pevski zbor iz Kokre, otroška folklorna skupina iz Preddvora, učenci iz osnovne šole Kokra ter citrarka Francka Šavs s pevd Marijo Bergant, Pavlom Marčunom in Ano Valjavec. K. I. HALO - HALO GORENJSKI GLAS teefon:04201 42 00 n»ioiin id v Cđrifu tí. po 9ûil\ en KMonu ««ti» O^lK^ ^l-M «H qíAk na Btemcisovi cnil A in (ma do D.GO iTf' Cm ogb»v m ponudbvntirfk: uiMr» i^çodiu lanez rozman s.p. - rozman bus, lancovo 91,4240 radovljica, tel: 04/$^ ^s m9 izleti: m>wžarske topuce: 27. 8. • 30. 8., 31.8. • 5. 9., j. 10-6. jo; trst: 9. 7.; p£l)esac:2î. 9--28. 9,: kopalni izlet. izola: 6. 7., 13.7., 20. 7 ; olici otok: i8. 8. • 8. Osvestila o dogodkih obiavl)amo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Cdsilska vrtna veselica Bohinjska Bela - Prostovoljno gasilsko druStvo organizira v soboto, 4. julija, vrtno veselico s pričetkom ob 18. uri. Dogajalo se bo na Bohinjski 8eli, na igrišču ob osnovni Šoli in gasilskem domu. Za hrano in pijačo bodo poskrbeli gasilci, za dobro razpoloženje in plesne korake pa ansambel Gregorji. Gasilska veselica in 4 oslovske dirke Sko^a Loka • StaroloŠki gasilci vabijo na gasilsko veselico, ki bo v Stari vojašnici v Škofji Loki 3. julija ob 21. uri. Nastopili bodo I.CE. in Šank rock, 4. julija bodo ob 16. uri 4. oslovske dirke, kasneje pa vas bosta zabavala ansambel Trlo Šubic in ansambel Braneta KlavŽarja. Prireditev bo pod Šotorom. Dnevi pripovedk in pravljic v avstrijskem Wolfsbergu Wolfsberg • Že tretjič zapored prireja mestni marketing Wolfsberga pravljične dneve. Prireditev se pričenja v soboto, 4. julija> od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure s stezo» ki bo vodila mimo pravljičnih figur, kjer je treba uganiti, iz katere pravljice izvirájo. Končna prireditev je Čarobni gozd, ki bo t), in 12. julija, med 13. in 18. uro. Počitniški program knjižnice Radovljica Radovljica - Cel julij bo v knjižnici razstava študentke modnega oblikovanja Anje Dragan ter razstava o pravljičnem svetu Gorenjske učencev OŠ Antona Janše. Cel julij in avgust pa bo potekalo poletno branje na prostem pred knjižnico. Avgusta pa bo v knjižnici tudi razstava fotografij s festivalov Radovljica avtorja Mateja Rupla. Velika gasilska veselica z ansamblom Čuki VIrmaše • Prostovoljno gasilsko dnjštvo VirmaSe-Sv. Duh prireja v nedeljo, 5. julija, veliko gasilsko veselico z ansam> blom Čuki s pričetkom ob i8. uri. Prevzem novega gasilskega vozila in veselica 2 Natalijo Verboten Zgornje Bitnje - PG D Bitnje vabi na slovesnost ob prevzemu novega gasilskega vozila 2. julija ob 19. uri na prireditvenem prostoru v Srednjih Bitnjah. Po slovesnosti bo ob 20. uri veselica z Natalijo Verboten. Gasilska veselica Podbrezjc • Gasilsko društvo Podbrezje prirej» gasilsko veselico z bogatim srečelovom in kegljanjem za odojka. Veselica bo v soboto, 4. julija, ob 20. uri r>a gasilskem vrtu v Pod-brezjah. Zabaval nas bo ansambel Bohpomagej. Družabne igre in ustvarjalne delavnice za otroke Kranj • V prostorih Pionirskega oddelka so organizirane različne brezplačne družabne igre in ustvarjalne delavnice za otroke od 6 do 9 let vsak ponedeljek in sredo od 16. do 19. ure. Otroci od 9 do 12 let pa so vabljeni vsak torek in četrtek od }0. do 13. ure. Program dejavnosti v juliju in avgustu je na voljo v vseh enotah knjižr^ice in na spletni strani. Dan borovnic Kranj • 4. julija bo na Glavnem trgu ob vodnjaku od 9. do 13. ure potekal dan borovnic. Predstavili se bodo pridelovalci ameriških borovnic ter nabiralci domačih borovnic. IZLETI Izlet na Crossglockner Predoslje • Društvo upokojencev Predoslje organizira 15. julija izlet na Crossglockner. Odhod avtobusa bo ob 7. uri zjutraj z običajnih mest. Udeleženci Izleta morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument (osebno izkaznico ali potni list). Prijavite se lahko v pisarni društva v Predosljah 8. julija ob 15. uri ali pri poverjenicah oziroma pri Tonetu Ob- laku na telefon: 04/20416 33 ali 031 /494 422/ do zasedbe mest v avtobusu. Planinski izlet na Konjski Špik Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 19. julija, na planinski izlet na Konjski Špik (Monte Cavallo ali Ros-skofel) v Karnijskih Alpah. Odhod z organiziranim prevo» zom izpred hotela Creina bo 19. julija ob 5. uri. Hoje in lažjega plezanja po srednje zahtevni ferati bo za okrog 6 ur. Potrebna oprema: primerna planinska oprema, predvsem dobri planinski čevlji, čelada, plezalni pas s samovarovalnim kompletom; prusik i,ao m, 8 mm; topla oblačila, zaščita proti soncu, vetru, dežju; zložljive palice. Pn/a pomoč. Hrana in zadosti pijače iz nahrbtnika. Vodnika: Majda Papier in Breda Pire. Cena: 15 evrov, prevoz poračunamo naknadno {ok. 120 km v eno smer). Prijave In dodatne informacije pri vodnikih ali v društveni pisarni: Majda: 051/336 635, Majda.Papler@telemach.net, Breda: 051/397 040, breda-pirc3>gmai[.com, pisarna društva [nova lokacija). Iskratel, vhod na škofjeloški strani pri ambulanti, ob sredah med 17. in iS. uro. Rok za prijave: do vključno četrtka, 16. julija oz. do zasedbe mest. Število udeležencev omejeno na 12. Planinski izlet na Pohorje Kranj < Planinsko društvo Iskra Kranj vas vabi n. in 12. julija na dvodnevni planinski izlet na Pohorje. Na pot se bomo podali iz koroške smeri, od koder bomo sledili Slovenski planinski poti (transverzali) in obiskali njenih prvih šest točk Odhod z organiziranim prevozom Izpred hotela Creina bo v soboto, ^y. julija, ob 3.50. Tehnično nezahtevne hoje bo prvi dan 10, drugi dan pa okrog 7 ur. Potrebna oprema: planinska oprema in čevlji s kakovostnim podplatom (pot bo mestoma spolzka in blatna), pohodne palice, rezen/na oblačila, hrana in pijača 2a dva dni (možna oskrba v kočah), prva pomoč, zaščita za primer dežja, baterijska svetilka, pla* ninska izkaznica, knjižica Slovenske planinske poti. Vodnika: Stanko Dolenšek in Andrej Bukovšek. Cena: 70 evrov (prevoz in spanje sta vključena). Prijave in dodatne informacije: sms prijave za Stanko: 040/20 61 64, e-naslov: stan-ko.dolensek@>gmalLcom ali v pisarni društva (nova lokaci-ja), Iskratel, vhod na škofjeloški strani pri ambulanti, ob sredah med 17. in 18. uro. Pohod z Jezerskega do Češke koče Žirovnica • Planinsko pohodna sekcija DU Žirovnica vabi v torek, 7. julija, na planinski pohod z jezerskega do Češke koče (1542 m), Odhod avtobusa ob 7. uri z AP Moste in bo ustavljal na AP do Rodin. Nezahtevne hoje bo do 6 ur. Prijave: 031/S35 799 (Drago Kajdiž). Kopalni izlet Kranj • Za člane DUK bo 22. julija organiziran izlet v Izolo, v ceni 26 evrov je vštet prevoz, kopanje s kosilom, organizacija in zavarovanje. Odhod bo ob 7. uri s posebnim avtobu- sorr izpred Creine. Prijave z vplačili v društveni pisarni od 3. julija naprej do zasedbe avtobusa. Kolesarski izlet Kranj - DUK - kolesarska sekcija vabi na kolesarski izlet 7. juli- ja ob S. uri z lastnimi kolesi izpred društva. Opravljena bo pot Kranj-Člrče-Zbllje-Skofja Loka-Kranj. Pot je lahka, dolga 35 km. Čelad;? je obvezna. Izlet bo vodila Marija Golob Preisinger. OBVESTILA Popravek o odprtju planinskih koč Popravek zaradi prejetih napačnih informacij: Triglavski dom na Kredarici In Dom Valentina Staniča sta odprta. KONCERTI Koncert MieŽnidarič Kranjska Gora - Koncert Mie Žnidarič bo na Trgu pred cerkvijo 4. julija ob 20.30. Glasbeni festival VOX LACI 2009 jezersko - Na drugem koncertu festivala se nam bo predstavil Wkester Mandolina s skladbami Kodra, Pacija, priredbami Parme, Čajkovskega, Salnt-Saensa ter priredbami slovenskih in tujih ljudskih pesmi. Koncert bo 5. julija ob 18. uri v Kulturnem domu Korotan na Jezerskem. Informacije na: wv/w,vox. I aci.org. Koncert Matjaža Roba vsa Kranjska Gora • Na Trgu pred cerkvijo bo iS. julija ob 20.30 koncert Matjaža Robavsa. À é i i i GORENJSKI GLAS petek, 3. julija 2009 KAŽIPOT, ZAHVALE infb@g-das.5i 21 Španska kitarska glasba Letna razstava fotografij Fotografskega Bled • V trgovskem centru Bled v Cocktail bar A propos bo društva Jesenice 7. julija koncert Rîtmo de la Ncche ob 21. uri, španska kitar- jesenice - V razstavnem salonu OOLIK je od 3. do 27. julija ska glasba. Vstopnine ni. InforTiacije: www.apropos-bled.si na ogled pregledna letna razstava fotografij Fotografskega društva Jesenice. Razstavlja oserrnajst članov fotografskega društva. RAZSTAVE PREDSTAVE Fotografska razstava Bled - Triglavski narodni park vabi na odprtje avtorske foto- jo$ip Jurčič: KloŠtrski žofnir grafske razstave Daaa Briškega 2 naslovom Gore nad Tren- Muljava - Kulturno društvo josipa Jurčiča Muljava vas vabi to, ki bo v soboto, 4-julija, ob 19.30, v Informacijskem sre- na ogled predstave Josip Jurčič: Kloštrski žolnir, ki bo 3. m 4. diSču TNP Dom Trenta. Več o razstavi: http:// wvw.tnp.si/ ^b 21. uri v Letnem gledališču ob Jurčičevi domačij) na prKeditve/termln/odprtje.avtorske.fotografske.razsta- tuljavi. Če bo vreme slabo, predstava odpade. v€«d a n a_b ri s h kega.go re_n a d_t rento/ Razstave likovnih del Vražja vdova Sovodcnj - Dramska sekcija pri DU Sovodcnj bo na poscb- Lesce - Knjižnica Lesce vabi na razstavo likovnih del učen- no željo nekaterih, ponovila komedijo Vražja vdova 4. julija cev 2. A OŠ F. S. Finžgarja. Razstava bo cei julij in avgust. ob 19.30 v dvorani v Sovodnju. Vstopnine ne bo. Kropa • Knjižnica Kropa vabi na razstavo iikovnih del otrok Kranjska Gora • 25. julija ob 20.30 bo nastopila skupina Rusk» iz Vrtca Posavec. Razstava bo odprta ves julij in avgust. Kozaki (Russian Cossack State Dance Company). Skupino A . ..v . „ L- .1. L predstavlja 40 plesalcev» pevcev in glasbenikov. Slovi kot nai- Segunje - Knjižnica Begunie vabi na razstavo licovnih [ , • , , r. j . !. ji:« r, ^f- r-. ' ^ . i_ • i« • Doljsa skuoina kozakcv v Rusiji. Več kot dve uri už^tb ob del učer>cev i. 8 OS Begunje. Razstava bo ves runi in av- ji_ • . . 1 • 1 • i- l . l 1 « • ^ ' ' ' ^fT^HHoK hirUflh clair m i^K «lacHi n^A^ari c ctr^cr. gust. Gorski svet Bled • Vabljeni na odprtje razstave z naslovom Gorski svet avtorja Marjana Burgarja, člana Foto kluba TNP, ki bo S. julija ob 19. uri v Info središču Triglavska roža na Bledu. Odprtje razstave bo obogateno z retrospektivno projekcijo avtorjevih del na temo šport, ekskurzije v tujino in pokrajina. Več o razstavi na spletni strani TNP: http: // wivw.t n p. s i /prired itve/termi n /od p rtje^a vtof s ke_ fotogra fs ke.raz stave, m a rj a n a .b u rga rj a_foto.ki u b.tn p / OSMRTNICA Sporočamo žalostno ves:, da je umrl Stane Vončina upokojenec PoŠte Slovenije, d. o. o., PE Kranj Na zadnjo pot ga bomo pospremili v soboto, 4, julija 2009, ob uri, na pol^opališču v Kranju, bo v soboto. 4. juiija, od S. ure dalje na pokopališču. Ohranili ga tomo v lepem spominu. Delavci PoŠte Slovenije, d. o. o., PE Kranj zgodbah o bitkah, slavi in ljubezni ob glasbi, prežeti s strast- jo In nepopisno energijo. Vstopnice so že v prodaji v TIC Kranjska Gora in prodajni mreži www.eventim.si. Cene vstop- • 1 • 1 nic so 25 évrov in aoevrov v parterju ter evrov na balkonu. VSČ HB WWW.gorenjSkiglaS.Sl/ Burka Lumpadvdgdbund Predoslje • KUD Predosíje bodo na župnijskem posestvu v Predosljah uprizorili burko na prostem z naslovom Lumpaci-vagabund. Predstavo bodo uprizorili le še 3. in 4. julija ob 21. uri. Cena vstopnice je le 5 evfov. Informacije: 041/955 000 K ažipot Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled - Knjižnica Blaža Kumerdeja vabi na razstavo $ popotovanja po Gvineji. Razstava bo postavljena ves julij. Cel avgust p s bo razstava utrinkov iz dvajsetletnega obdobja delovanja Amnesty International v Sloveniji. Otroci Vrtca Gorje v besedi in fotografiji Gorje • V knjižnici Corje bo fotografska razstava o življenju in delu vVrtcu Gorje, postavljena bo ves julij in avgust. LOTO Rezultati 52. kroga • 1. julija 2009 1.4. "^S-BO, 35. 37,38 in 31 Lotko: 577394 Vezenje nekdaj in danes na Gorenjskem Bohinjska Bistrica - V Muzeju Tomaža Godca bo julija in avgusta možen ogled razstave Rade vezemo skupaj - vezenje nekdaj in danes na Gorenjskem. Vsako sredo ob 18. uri pa bodo organizirane delavnice vezenja za otroke od 13. do 15. leta starosti. Loto PLUS: 7, i6,18,19, 28.34 in 20 Predvideni sklad 53. kroga za Sedmico: 1.540.000 EUR I M)om to OrtDUlLM Razstavi v knjižnici Bohinjska Bistrica ^ V knjižnici bo julija in avgusta na ogled Predvideni sklad 53. kroga za Lotka: 400,000 EUR razstava knjig o vezenju. Ves julij bo na ogled razstava iz Garantirani sklad 53. kroga j nastajanja projektne naloge U Bohinj' 'ma d'ž ta mvade. za PLUS:20.000 EUR V poslovno stanovanjskem objektu ni Nazorjevi blici v Kranju, bis^l Dom jLA, prodajamo novo, takoj vseijivo 2 • sobno stanovanje v Izmeri mz s prbadajo^m parldrnim mestom v partumIhHi. V poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi tltcl v Kranju, bivSI Dom jLA» prodajamo novo, takoj vseljivo 24-1 • sobno stanovanje v iz> meri 76.J5 m2 2 dvema pripadajočima parilrnima mestoma v parkirni HSI in s pripadajoč shrambo. v poslovno stanovanjskem ab|ektu na Mazorfeo uiici 3 v Kranju» na m^ nekdanjega Doma [L^ prodaja-mo poslovn» prostor za pisamiiko | v skupni izmeri 93,90 rr\2. Podrobn^ie ínfonrud)« vam bomo X veseljem posredovali, £e nts ^oste potíkaU rta teMbniko itevttfco 04 sSt 26 26. Dragi naročniki, Želite avtokarto? 2aupajte nan, kaj vam pomeni Gorenjski glas, In nam pilite. Razmišljanja z vašimi podatki nam pošljite na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta A, Kranj ali na kotlcek^9*9las.si. Vsak prispel odgovor bomo nagradili. Po posti boste prejeli avtokarto Slovenije. Navadna Isratrajd do razdelltvt vteh»tQl(drt (600 kom). v X .v * miULU . CCREnJSH I CLHS . 5 W5MA aiWlCřV fRIlOf.C ÍPORT Gorenjski Qas ZûMsiâGokt btkUmo let Tid^ Gote stice^^^ fNiskega A Gorenjski Glas i« apeiost^ i od S A Gorenjski Glas i r 1 22 MALI OGLASI G0R£N)SK1 GIAS petek, 3. juUjâ 2009 domplan Ownpl^n d. i, HMWi 14,4000 T:04/» 66700, F: 04^0 66 701. M: 04 ; 433 STANOVANIE PROOAMO Knflf, Vodovodni stolp, tnsobno v lil, rudâr. v (zm«ri 74.&4 era, I. (Zgr.)9é), po^eboo obnove, CK n» plin, dvt^W ni, vpisano v ZK. cena 9^000.00 EUR, mažnost vsejftve âkoj Kfanj, $oriij«vo nasel)«, dvosobno v III. nadstr. Izmere 64,82 ms, I. izgr. kopalnic« v cdoti obnoyl}«na, oftalo potrebno obnove, cena I c6.000,00 CUft, Kian), Planina ||, dvosobno, priti, v izroeri 61 mz, nizek objekt, 1. izgrad. 2004, cena 110.000,00 EUR^ ml^žnost vselitve junij I. 2009. Kranj, Vodovodni stolp, trvsobna v 1. màitr. izmere 82,oS rm, Izer, 1964, delno obnovljeno , 2003 • okna, balkonska vrata, ogrevanje klasično, plin v Uolcu, vpisano v ZK. cena ) 10.000,00 EUR. Kanj, Pianina*Huie. dvosobno, vk $oko pritličje v izmeri 79,37 mj. I, iz{r. obnovljeno razen kopal* nke I. 2005-200S, lastna etažna CK rti olje, vptsano v ZK, cena 97.000.00 EUR. Bistrka pooo,oo EUR. Pnddvof, enosobf>o v mansardi arnstv 4&00 m2. v hili so samo $tin stanovanja, I. izgr. 1960, stanovanj Izdelano 1,1991. CK. cena 79.300,00 EUR. Hl^e • PROOAMO Knnj, Sp, Besnica. visokopritlčna, tlorisa 120 m2 na parceli velikosti $4^ m2, C K na olje, tel. garaU, dve parktmi mesti, sončna lega. hi$a je lepo vzdrfevana, I. izgrad, 198t. »na 296.000,00 EU ft, vselitev možna koiec leta 2009, Trstenik, na izredno lepi sončni lokaciji, medetažna s 300 m2 uporabne stanov, povriirre na parceli velikosti 1144 m2. I. tzgr. 1999, cena 439.000,00 EUR, v katen je vključena tudi vsa oprema izde-lara po meri. VIKEND ■ PRODAMO Trrtenik • Orte, zidan, visokoprřtični. tlorisa 46 m2 na parceli velikosti 478 m2. lepa sončna lokacija, garaža, doMop tlakovan, ob vikendu tudi minjia brunariu I. izgr. 1997. cena 250.000,00 EUR Tntenik • Orle, bivalen, visoko* pritličen tlorisa 36 mz, klet 2idar>a. ostalo leseno, na parceli velikosti 42$ m2, I. Izgr. 1983, obnovljen . 1999, CK na olje. terasa, dn/arnica. internet, cena 173,000,00 EUR, v$«)'rtev po dogovoru. PARCELA • PftODAMO Kranj, N«ld«mu, v Industfijskl coni v izmen 5957 m2 za praiz^d• njo, skladilča, psrklnSče, cena 149 €UR/m2iniecca 18 EUR/mzza komunalni pnspevek. Mali oglasi tel.r201 42^17 fax: 201 42 13 e-maíl: mdlloglasl^-glas.sl Male oglase spr^jenamo; za objavo v petek - v sred» do UJO in za objavo v torek do |>etka do 14.001 câ$: od ponedeljka do Mt- ka neprekinjeno od 8. do 19« ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nede(ie in prazniki zaiKto. < NEPREMIČNiMŽ STANOVANJA PAODAM STANOVANJe v Straaéču, pritličje olânovenjake hiáe, 91.00 m?, CK na oNn. v celo« adaKirsno, 2K, 90.000 EUR,«041/826-647 ÔDDAM MAHjâO OARSOKJEAO v Kranju • PEanina, ui. Tončka Oeimana, opremljena samo s kuhinjo. Prednost ima)o Kandidati z andetnkrn predplačilom 041 /69M47 ENO$OBNO atarosanjQ, v hisí. lasten vftod, parKPf>g. ženski osebi, lahko Študentki, tt 040/278-186 HIŠE NAJAMEM HIŠO v okolteî Krenja, Ško^ Loks ali Madvod. ir040/26&-283 VIKENDI, APARTMAJI PRODAM BRUNAAtCO 4 X 4 m 2 2 m natâtre-ika. Prïïnerrx) za Nikend ali vrtno uto.. O 041/515-139 gekkoprojeK L nepremičnine Bf^ 79A 40ÛÛ Xr9n} tnfp fW^^QiflcUio^jii ujf kLti wvM.QckkMreielA. si 04 2341 999 031 67 40 33 LESENO brur^ricoz vso intrastniQurD ob ssfsftni ce^i blizu Tfebnjeça z gar^ žo. 9 031 /308-540 mow POSESTI_ PRÔDAH TRAVNIK î.00C-3.000m2K.0. Ko-Knc&. leiico po Izbiri do i leta, tf 070/250^64 KUPIM GOZD v Básnici, tr 041/826-663 POSLOVNI PROSTORI NAJAMEM POKRTT ali zaprt pr^or Javnost. «041/414-265 GARAŽE ODCUUH GARAŽO na Miakar^vi ulici v bhžin letneça bazerra. »"ta po dogovo^j, 9 0S1.'300-312 901364? MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP. PRODAJA, PREPIS rabi,enih vozil. gotow^aKo plačilo. Avto Kranj, d. o C., K/anj. Savska 34, Kranj, 9 04/20-11-413,041/707-145. 031/ 231 ^58 FORD Rasta 1.3, L 96, rdeče ban«, 1x alr6ag, dobns ohranjen, cena po dogovorj, tř 041/350-348. po 15. uri RENAULT SCENIC 1.9 diOMri. I, 2002, z vso opremo, 5.500 EUR 031/517-276 RENAULT 5 campua, I. 92, zete lepo ohranjen od prvega lastnika, 041 /724-144 RENAULT Mešane 1.8 18 V, $/200l< 58.000 Un, O 031/688-549 SEAT Ibiza 1.4. I, 07, 5 vrat, rumene barve aH op«i Martva. t. 06, srelme barv9. lapo ohranjena, 9 031/387-397 «ooaaftr VOUSWAÛEN Golt do barve. 5 vral In Suzuki SwířI 1.3, bordo barva. I. 97. c^rta zelo ugodno, 040/832-006 BOCOMP AVTOPELIIH OPREMA PRODAM LETNE pnevmaî^ UrUrcyal 175/ 85/ R14T vciena sezono z aJumlnlía- 031/367*042 PLATIŠČA. GUME za različne avta več Oimenzil, malo rabljeni akumulator- 041/722-62$ «03244 MIZARSKO kombtnihio SOM, Q op«- racft« 031/638-753 ŠEPING 490 EUR. voz - kiparsk> graverski, nov, 390 EUR, grafična pra-âa za visoki tisK 39 EUR. tr 040/609- 604 SUZUKI rgnts. kompfet nmh platišč in eum. 165/70/14 M+S ter prenosno klime 12 V za avto ali vikend, O 041/722-625 GRADBENI MATERIAL ORADBENI MATERIAL IZPOSOJAM fasadni, grsdb&ni odor, "ioiengo* za opazna ploéče, stopnice, 9 031 /837-937 PRODAM DE8KC ploha, lidiiiuve. 6 ii\ 8 <.t7i, 5 cm, 2,5 cm. STREŠNO opeko rabljeno (Rajgel). VOOO kom, poceni, 9 04/25-22-610, 041/229-159 SPIROVCE 14/12 8m 2$ kom, lege 20/18 8 ffl 10 kom, deske det^jine 22 um, late 5x4 cm 50 kom. 9 031/768-629 TEHNIKA PRODAM POLNILEC Duraceli za poinjenje vseh vrst hiCdin NiMh batenj, 9 041/858- 148 STROJI IN ORODJA PRODAM BENCINSKO kDSiMcoz nHkoíAJpina) 04/53-31-391 MIZARSKO formatnožago SCU 3200 z nagibom, preOrazilom 1er moznićar- ko, 0041/679-37? UGODNO prodam pet belonskJh sta-brov za ograjo 14 x 15 t • 1.40 m, 9 041/603^47 dOOM)« KUPIM ODKUPUJEMO hlodovr>o in ceMozni las iglavcev, 9 041/758-932 STAVBNO POHIŠTVO PRODAM VEČJE število np/lh vhodnih vrat s podbojem in 5'Zapomo ključavnico, ze o ugodno 20 % ceneje, 271-953 KURIVO PRODAM DRVA matrska aJi razžagana, možna dostava, tr 04l/7i80i9 DRVA mešana: bukev, gaber, javor, jasen, hfast, možnod ozrczû in dostave. cena 40 EUR. 9 070/323-033 DRVA kvalitetna hrastova, cepljena drva. metr^ ali ražžagvia, moina tudido&Uvà. tr 041/639-348 DRVA možnost plačila na obroke, m^ trska alf r^agana. možnost dostave, 9 040/338-719 DRVA mešana po 35 EUR/m3, tr 000303. SUHA bukova drva, 9 041/767-339 STANOVANJSKA OPREMA OGREVANJE, HLAJENJE OQRCVANJE^ sotdmi »»(«rni, pIhsKs in v&jovodne instaiaciie» loptotnc it^ D9ikĚ. Termoinstal Tomaž ĆeaniK, s. Pm Krnica V.Zg. Gofje^ tř 041/893- 682 momi 1.4.1.97. bof VRTNA OPREMA PRODAM VRTNO damituro iz smraKovaça ma- aivnoga lom dco. 5 cm. dol. 200 cm. nova in čvrsta tzdakva, tr 031/429-527 ŠPORT, REKREACIJA PRODAM FANTOVSKO ae-coteko kolo, ^S p^ Stav, vsa oprarna. kđ nov in nove rolar- jeSt, 42, tr 041/858-149 MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA oća^, okulístíčni pregledi za očaJa in kontaktne leće. Popust za jpoko]ance in átiidema ob nakupu očal. Optika Aleksandra. Ûiandia Kranj, 9 04/23-5CH23. Optika Saia Tržič, tr 04/59-22-602 tOÛMA ŽIVALI IN RASTLINE PROMH VSAK DAN sveže rezano cvetje lilij In gladiain, Smoiej, Luža 22a, tf 04/25-36^5, 041/789-608 PODARIM DVAmlada mucka, 9 04/2&-51'5l6 MUCKE, stare 2 meseca, sivo-t>eld baA«. tr 04O/23MÎO «oossaâ KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM ČELNO lra} ličnocerx) tr 04/51-47-716 TRAKTOR Slayer, 15 KM, voz tojtmik n stáře pluçe, brane, tr 051/036-SSO TROSILEC SIP gwBkl 2,7 t, BSC kosilnico In palek na 4 vratana. 9 KUPIH TRAKTOR Ur^. t! 041/680^ TRAKTORSKO kosilnico na diska In izkopalnik za krompir, eno- alî dvcr/rst- m, ft 031/491-028 PRIDELKI PRODAM ČEŠNJE, kvaHetre domače hnjstdAa. dnevno sveže nahane, L)90dn0 prodaja-mo, Kmebia Pnnc, Hudo i (pri Kovcitu). Tr«. 9 041/747-623 B«37BÔ ČEŽMJE, nabrane 2 CUR/kg. če tesni naberete 1 EUR/xg. Gabrovo nad Skofio Loto, «03 /405-171 ČRNI ribez. bio. «04/57-25-273 DOMAČE ŽCANJE izdelano iz ne- èkroptienin jabolk - bobovec, tr dcciAaa KUM AR IC E za v4agan}e, 9 041/S51-970 MESO teleta, tf 041/456-062ecQ»i? STAPO rtftmai^ žoanje. cena 6 6UR, 040/885-321 90^910 BOROVNICE ae vedno ns^ira-mo, nabrane na roke. 9 031/621-858 VINO-cviček. int€7irana predelava, v refuzi aH ustekleničen, z vso dokurnan- tadio.tr 031/206-874 VINO cviček, dolenjski vir>ogradni ok^ leS, tt 031/447-603 KUPfM AJDO za seme, 30Û kg. tr 801_ VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA simentalr^ afi mo.sne pasme. Slabega 2-3 tedne ali več. tr 040/133-969 MOùat BIKCA simentalca. star^ 3 tr 051/296-935 BRgJE telice slmantaiKe ter 2 bikca do 300 ho. »041/248-507 8REJ0 Č6 te^fôo, 9 041/861-860 ČB BIKCA, stareça en teden, 031/375-166 DVAesec dni, tr 041 /288-966 «CARKICE ia«. pred resnosĚ. njoče pe(- stne. kao fi tetco sJff isntj*!') (hffý> QIWW aecsvj, «01/36-27029 KRAVO pnmemo za dojiljo, tr 031/788-212 «oMftis MLADO zajkljo vvl^dd jo,tr 041/598-891 2. bsrf 9003909 TELICO, Staro 13 mesecev, fn bika. stare^lB mesecev, tr 040/616-625 TEUČKO stmentaikû, staro 14 dr\j « 04/2S-51 -401 TEUČKO simerrtalKo, OM /3B/-960 staro 10 dni. ir Zaradi poveCanJa obse9a deb obja^jamo dve prosti delovnr mesti: 1 j sprejemnika (m/£] a sprejem vozil vs«fvi« Od kandidata pričakujemo: • IV aliV stopnjo 'j&trezne izobrazbe. - organlzaojs^ in komunikacijske sposobr>osti, •idtuin^) popravilom vozil so prednost, •po0uvanje deU z računalnikom, • znanje angleikeqa jezika ín • najmanj 3 leta klovnih izkuSenj z «naklmi ali podobnimi deli. DvtovAO (um«rje bomo »Manili: Pod 1. ta dolepen čas 6 m««ec«w in ) po&Kj&nim Jetom, ka&neje možnofl sklenrN« a AcdoloSen Ped 2.20 ncdold^ £as s 3 m««e«mn posJui«nicn deom, seoMnoM^ûoc 2,] mehanika (m/i) Ocf kandidata pričakujemo; * izobrazbo avtoniehanifne ar.druq^ iictr»7nf> cftwh, •vsaj 3 letadetovnih izkušenj in * samostojno dia9no5tidraníe napak na vos líh. Ve&e porudbe 2 dckaay prKskujerm v & dneh po obj9vi oqlaw na spodn^ n&l». A AVT»HISAK1 diti na osnovi voziia in teasingi. Možr>9St odpia6lâ na položnice, prkdemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert Mlinska 20Q0 Maribor^ 02/252^».26, 041/750^ ZAPOSLITVE im/ž) NUDIM 6AR MONIKA zaposli dekla za deto v 6trežb(. ddfovni po dogovoru. pec Monika, s. p., Velesovo 56a. Cerklje, 9 040/33CMD60 DOSTAVA hrar>e PICANTO Kranj redno izkušenega p'copeka. udliC^ r>o plačilo, JiiStr, d. o. o., Sejmiáče 1, 4000 Kranj, tr 041/505-084 031/47^^16 (Matej) 9e mizarie ^ CNC coe- ratetie, Pnmoiič rn Žn(da/, d. o o . Obrne 12. Boninjska Beta, 313-369 STORITVE NUDIM ADAPTACUE. novogradnje od temelja do airehe. Notranje omete, fasade, Komrifie ékarpe. urejanj« in (lakovai^ ^oríéč, z našim ali vadrm r?iateriak:m. SGP Bytyqi d.n.o,, Struževo 3a, Kranj, tr 04* /222-741 VIDIM NE UGIBAM Jasnovidka Dragi Cm tíM n« onta23 atrešnih olusn VelLU m polaganje lamlnatov, [jň hns-nanc in nadstreškov, prevozi z avtodvi- galorri, Damjan Mesec s.p„ Jazbl-ye. Poljare, tr 041/760-842 IZVAJAMO aartacije dimnikov, vrtanie. montaža novih, popravila sta rih, nudimo dimne obloge, dimne kape. Novak O.n.o.. Mu&ijar^ka 89. DornžaJe. 9 031/422-600 PLESKARSKA AKCkJA, beljenje hie-vov in gospodarsk>n poslopij Itd, 200 EUR/m2 z materialom. Estetik, d. 0. o., Na polju 8, Miklavž na Dravskem polju, tr 041/242-690, 041/5l4-fi67 POSEK in spravilo lesa na odmotju Gorenjske. M-LES. Matej Urti, s. p.. Bodeiče 18, Bled, tr 031/561-613 TLAKOVANJE dvorišč, çx^a^anja ribnikov. izdelava betonskin in kamnrtih Ikarp. MilutinBijellćs.p., Slruževo2d. i, «041/711-842 iZOBRAZBVAMilE NUDM KITARA - poletna scia za vsa ats/ceti. posaiTiezno ah v skupini, pričeiek po dogovoru! Vpis v celoletno solol STIDIO TANGO, Brilof 316, lOanJ, tr 041 /820-485 ZASEBNI STIKI išĆEM dekle brez piho^^cv. atancva-eýa. Mb) se prefieBla na moj dom, f^yyoi poštenost, tr 041/24CM03 KOMERCIAUST, 43 let, san>02ap0d-len, prijetnega videza, nekadilec, vege, 173, alletske postave a ij, vaU simpatično žensko na sprehod in Ua- dofed.tî 041/810-717 SPOZNATI želim preprosto samsko, vdovo ali ločeno žensko, staro do 50 let. lartKo njoi ruiKa, 90 možnosti z iv> tom, 9051/386-113 warns ZEMfTNA posredovdnica Zaupanje za jiidi vseh starosti, brezplačno za rr^ de ženeko.. 9 031/505 405. 031/ 836-378 RAZNO v TRGOVINI KOROTAN v Slružev^ 20 v Kranju dobite dobite jedilni sladkor po 25 kg po ugodni ceni. Korotsn, d. o. o., Stnjževo 20. Kranl. 9 PRODAM NEKAJ žamc, 500 W. 50 % 9 051/314-154 UQOONO dva Temxjpan oKna m vrsQ v lesu, nove HP karluSe 363, več Fuji, Agla Ijfmov negate, dia, zmrsovalnc omaro, simbolična oena, ir 041/271* 515 GG naročnine 04/201 42 41 e-pci^a: narocnine@9-gla5.si www.gQrpnkkiglds si U U JiO^irr J GORENJSKI GLAS petek, 3. julija 2009 ZAHVALE 23 Cj^j I ftClKOČninC | 04/20142 4t,€-polta:nôTocnine@9-gfôs.si,wvrtv.goreniski9Îôs.s^ SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot jc sklenil naŠ upokojeni sodclavcc iz Meàalnice Alojz Cebašek rojen 1936 Od njega smo se poslovili v torek, 30. funifa 2009, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv Sava V SPOMIN Preveč Je židostnUi (ini miftih. ko s siiáuitíi in o^em tí po^ednji dùm krasimo. S karwiite pkiče čHu nmo gjtwijo, da zate, dna, mamica, žena, hčeáa m sestra, sveâcc icietodni fffryo. Do zaman te áikamo, ne mortmo d^. a spomni áijtjo nam moi. dahrtztebeuiimostžMti. Mineva leto dni, odkir nas )e mnogo prezgodaj zapustila na&a draga mamica, žena, hii. sestra in teta Branka Hafner rojena Jagodic Hvala vsem, Id postojite pri njenem grobu in prižigate svečke v njen spomin. Pogreb mo le, vsi tvoji. 2AHVAU Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina. brata, strica in vnuka Jožeta Meglica seobsioveskj iskreno zahvaljujemo zâ vse izrečeno sožalje in besede tolažbe. Hvala pogrebni službi NavČek. g. župniku Romanu Starcu za lepo opravijen pogrebni obred, Lomskemu cerkvenemu zbom in Francu TiSlerju za opravljene molitve. Iskrena hvala Fiandju Me^ču in Tončki GrašiČ za lepe besede spomina. Podjetju S&J, d. o. o., in g. Gombocu za vso pomoč tsr kolektivu Spar Tržič. Hvab Jožetovim prijateljem in vsem, ki sle darovali c?etie, sveče in sv. maše ter ga v tako vdikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem im&K)vanim in neimenovanim Se enkrat iííaena hvala. Žalujoči: ati, mami» bral Tomaž, sestri Andreja in Maja z družino in mama Anica Bolečina. nam v srcu tU, se v življenje več nc ohudi. Sl^ ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin osiam, nikdar ne izgine. V SPOMIN 5. julija bo minilo eno leto. od kar nas fe zapustila draga žena. mama, babica, sesda, teta Angela Vrhovnik Hvala vsem, ki se io spominjate. Tvoji najbližji. Orehek, 3. juJija 2009 Sru je omagalo, dih je zastal, ipomin nate vedno ho osto/. V SPOMIN i 2. julija 2009 je minilo žalostno ieto. odkar nas je zapustila dra ga žena, mama, babica, sestra in teta Stanislava Beton Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njen prerani grob in urLLi^ale sveče v njen spomin. Vsi njeni ZAHVALA V 80. letu nas je zapustii naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric, svak in tast Marjan Kolničar iz s p. Dupelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in vsem, ki ste podarili cvetje in sveče ter sosedom za izkažano pomoč. Izražamo tudi zahvalo zdravnikom za prizadevnost in skrb. Hvala tudi gospodu župniku in ministrantom za iepo opravljen pogrebni obred ter vsem» ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi V l>upljah. 23. jimija 2009 Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj st spočijte, zd^ne n>ke. Zaprte sc utrujene oá. Le moja drobna luČka Se bHi ZAHVALA Ob boleâ izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica bratranca in nečaka Staneta Naglica se vsem prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrodi ustno in pisno spžalje, se udeležili njegovega slovesa, darovali cvetje, sveče in za svete maše, iskreno in iz srca zahvaljujemo. Zahvala gospodu župniku za opravljen pogreb in sveto mašo. vsem pevcem, trobentaču in pogrebni službi NavČek. Žalujoči: žena Helena, hčerki Vesna in Karmen z družinama in ostalo sorodstvo Jezersko, Ljubljana, Tupaliče, Hotemaic, Britof, Kranj, Zg. Bela, Izola, 29. junija 2009 ZAHVALA Oh holprt Í7giihí na5p dragp Tilke Svegelj rojene Jelovčac se svojd najislaeneje zahvaljujemo: vnuku Gregorju Pavloviču za nesebično pomoč v času njene bolezni; osebni zdraMud dr, Nuši Potočnik, specialistu mterristu dx. Sašu Letonji, osebju bolnice Golnik, dr. Frandju Šolarju in osebju bolnice Jesenice za lajšanje bolečin; mag. Sonji Resman, Jelid Orel in osebju Doma dr. Janka Benedika Radovljica za dobro oslabo zadnjih dni; župniku Romanu Mihorju za lepo opravljeno mašo in pogrebni obred; Boštjanu Cvenkiu za lep poslovilni govor; pevcem Zupan in Upc^ojenske- mu pevninu cboru Moéiiie-Brt»jevgicA Tokrat je za vajo zagorela občinska stavba v sredo je • prav med sejo radovljiškega občinskega sveta - k sreči za vajo zagorela stavba Občine Radovljica. Atraktivno in uspešno gasilsko vajo je pripravilo domače Prostovoljno gasilsko cruštvo Radovljica, pri njej pa so se jim pridružili tudi kolegi iz okoliških gasilskih društev in reševalci. M. A. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko še se bo nadaljevalo razmeroma spremenljivo vreme. Deloma sončno bo s spremenljivo oblačnostjo ter krajevnimi plohami in nevihtami, ki bodo v nedeljo pogostejše, Ase^ia K zAOkofje, Ur«d u meieoroloFljo PETEK ' i 15/26^C SOBOTA ! NEDELJA 15/28^C I 16/25^C o O AeKa »/20 «C Jutri srečanje planincev Simon Suiic vitvi Aljažev^a stolpa v pia-............................................................................ninski muzej, na vrhu Tri- Kranj - Na Krvavcu bo jutri glava pa naj bi post:ivili nje- tradjdonalno srečanje gorenj- govo kopijo. Kot je razložil skih planinskih društev, ki ga Ekar, si PZS želi stolp presta- pri svojem pîaninskerr domu viti še letos ali pa najkasneje Na Gospind prireja Planin- prihodnje leto, ko bo ii5-let- sko društvo Kranj ob 110-let- niča njegove postavitve na nid obstoja. Leta 1899 je bila Triglavu. V spomin na dan postavitve Aljaževega stolpa . avgusta 1895) občina namreč ustanovljena kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva, za prve- Kranjska Gora tudi praznuje ga načelnika pa so izvolili Jan- obûnski praznik, zato name* ka Majdiča. Prireditev bo ob lavajo 7. avgusta prihodnje li. uri na Krvavcu potekala v Jeto v Mojstrani uradno od- vsakem vremenu, je napove- preti nov Slovenski planinski dal Franc Ekar, predsednik dom v Mojstrani, katerega Planinske zveze Slovenije in gradnja poteka po načrtih, Planinskega društva Kranj. prav tako njeno financiranje Na včerajšnji konferenci (polovico od 3,2 milijona ev- Medobčinskega odbora pla- rov prispeva EU iz struktur- ninskih društev Gorenjske nih skladov). Kot je sporočil so spregovorili tudi o gradnji Miro Eržen, vodja projekta, Slovenskega planinskega je prisotnost na odprtju že doma v Mojstrani in predlogu planinske zveze o presta- potrdil predsednik republike DanUo Tûrk. P reddvor Uspel jubilejni pohod na Sv. Jdkob Zadnjo junijsko nedeljo je na Sv. Jakob nad Preddvorom prišlo lepo število obiskovalcev, udeležencev že 20. družinskega pohoda na Sv. Jakob, ki ga tradicionalno pripravlja Turistično društvo Preddvor. Pohodniki so sodelovali pri zanimivih družabriih dejavnostih. Nekateri so moč merili pri žaganju bruna, drugi z očmi ugibali težo slanine, dva para, med njimi je bil tudi župan občine Preddvor Miran Zadni- kar, ^ta navijdla volno. Pohodniki so v dolino odnesli lepe nagrade, gorenjske radijske postaje so jih nagradile z dvajsetimi glasbenimi čestitkami na svojih radijskih valovih. Posebne pozornosti so bili deležni najstarejši pohodnik, 79*let* ni Cveto Krstič, sicer nekdanji oskrbnik koče PD Iskra na sv. Jakobu, najmlajši pohodnik 8-mesečni Gal Korenč iz Ljubljane in najštevilnejša družina - Šestčlanska družina Sink tz Čeinjevka. Med pohodniki je bil tudi duhovnik Grega Lavrinc, ki je v cerkvici sv. Jakoba maševal. D. 2. è • pTjî v,\s RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeva ul. 6. KRANJ TELEFON' (04) 2S1>2220 (04) 281 (04) 2022>222 fax' (04) 281 (cm) 281 rmbMC ûûmm/ msm 8 pvtiU. rad lokr aiiWredl»»hr jeSi www.radlo^kranj.si • <