KajjezaAvstrijobolj.se: ali svobodna kup- čija ali branivna colnina? II. Ni vse zlato, kar blišči, ni vse dobro, kar za lepimi besedami tiči. Postave zoper oderube so odpravili, češ : sedaj bodo ljudje lebko dobivali denarjev na posodo za male obresti in splob barantanje z denarji bodi svobodno! A sedaj vse toži o neusmiljenem oderuštvu ; ni kredita, ni denarjev za male obresti. Pred 10 leti so začeli lepo pisati in sladko govoriti o (angleaki) svobodni kupčiji, a sedaj ronogo liberalcev samih sprevidi, kako grozno da so se zmotili. Sedaj dobro vidijo, da ravno tiste države, katere najbolj širokoustno za svobodno kupčijo pisariti in jo zagovarjati dajo, v djanju najbolj nasproti ravnajo. Kajti Nemčija, Švicarska, Francoska, Angleika in tudi Severna Amerika nastavljajo na tuje blago več ali manj visoko colnino. V besedab zagovarjajo svobodno kupčijo in jo vsem naavetujejo, da jim laglje svoje blago v deželo spravljajo in denar pobirajo, v djanju in doma pa eebe branijo pred svobodno kupčijo po branivni colnini. Ljudje jih imajo zato za zvite tigovce irj piebrisane dižavnike. Bodi jim! Ali katerijim na limance vsedajo, ti se pa amejo avobodno imenovati: lebkomi.ljenci ali. nespametniki. Taki uespametniki bili so okoli 1. 1830. —1838. tudi sicer pievidni Prnsi ter so odpravili colnino na tuje železo. Toda kipalu je bila ova dežela polna angleskega železa; fužine v Sleziji so vse propadle, delavci so na tisoče stiadali in se izselili, dižavui dohodki so se znatno skrčili in naposled je vlada, bila prisiljena b.ranivno. colnino zopet upeljati. Iu čuda, v kratkera se je železniška obrtnija na Pruskem tako ukrepila, da je naao avstrijsko prekosila in avstiijsko železo na Laškem, Romunskem in Turškein izpodiinila. Toda tukaj tudi naša znotranja in vnanja politika ni brez krivde. Naši prusački neinčurji in liberalci so hitro do prusko - nemške meje postavili neznano veliko železnic, do tiuške pa še niti edine ne. Po prizadetju ministia Beusta smo Turkom veliko milijanov posodili in Turki so pozidali že za 117 milj železnic, a nobene niso dozidali k nam, za nobeno niso od uas kupili niti za 1 funt železniakib šinj itd. Severna Amerika pobira od centa tujega železa colnine 96 kr., pruska Nemčija 65 kr., Francoska 42 kr., Avstrija pa samo 25 kr. Nasledki so že — grozauski. Samo 1. 1873. se je k nam pripeljalo 7 milijouov centov tujega železa v vred- nosti ' 53,855.000 fl. Toliko denarja je šlo iz dežele! Samo naši delavci so tukaj zgabili 40 milijouov zaslužkav Vsled tega propada naša že- lezDa obrtnija na Štajeiskem, Koroškem, Českem, Moiavskem, v Šleziji in Galiciji. Enaka je pri tkaniDah, zinju, vinu \a klavni živini, ker se nje preveč iz tujih krajev vvažati srae. Po tej poti mora Avstrija popolnem ubožati. .  Zagovorniki svobodne kupčije —¦ pri nas več- jidel prusački li^ti — n. pr. ,,Neue freie Piesse" in  „Allg-. Angsbui-ger Zeitung" se tukaj sicer nena-  vadno za knieta potegujejo in piavijo, da bo ta potein železo, železne maaine itd. po nizki ceni kupovati zamoge.l. Cena je pri železu res padla,  a padla je tudi zrnju, vinu in klavni živini po-  prejšna cena, čeravno uživamo sedaj bolj drago  vino in meso, in jemo slabši krub. Kaj nam pomaga železo po uizki ceni, 5e pa si ga knpiti ne zamoremo sedaj še menje, kakor poprej ? Nekdaj bilo je drugaSe in tukaj gotovo bolje. Železo smo res dražje plačevali. Ali dokler so rndarji na Štajerskera in Koioškem veselo rade kopali, plavži, fužine in tabrike mailjivo delale, smo tudi svoje zrnje, svoje vino in klavno živino lehkovdeuar spravljali in dražje prodavali. Zlasti je naše vino veSjidel šlo v Gornji Stajer i n na Koroško, sedaj pa ga lehko saini pijemo, ker kupcev ui, ker se preveS francoskega in nemškega, zmes le ponarejenega vina vvaža. Poprej so delavci uinogo zaslužili, sedaj kot bera5i po mestib in po deželi ljudi nadlegujejo, beračijo in kradejo. Poprej je denar v deželi ostajal in državo bogatil, sedaj pa na tuje gre in tujce bogati. To nezgodo priznavajo že tndi naši sedanji ministri. Kajti na pritiskanje iu prošnje mnogih kupčijskib in jobrtnijskih zbornic, zlasti one v Reicbenbergu na Českem, je minister Chlumecky v državnem zboni naznauil, da se bo obrtniji in trgovini pomagalo, in nesrecna pogodba z Augleško in s Fiancosko preklicala, 8 prusko Nem5ijo pa iz nova pregledala. No, to sicer ui vse, kar so federalistiSni poslanci iz vlade poizvedeti želeii — a vendar je enkrat uekaj! ZaSetek na bolje je storjen! Naj bi se še pogledalo tudi na male obrtnike in kuiete. Ali ti še nimajo svojih kmetijskih zbornic, da bi zamogli svoj glas tudi tako močuo povzdignoti, kakor veliki obrtniki! f Kardinal Rauscher. Kardinal Rausclier je umrl v sredo 24. nov. Rodil se je na Dnnaju 1. 1797. Oče, c. k. svetovalec, Franc vitez Rauscber je mladega Otmarja nameDil uradniškemu stanu. Toda mladenič se je po dokončanih iilozofičnih in juridičnib vedah poprijel bogoslovja. Leta 1823. bil je v mesnika poeveSen in je 2 leti v Htitteldorfu pri Dunaju za kaplana služil. Poteru je postal profesor cerkvenega prava in zgodovine v Salcburgu. Leta 1832 bil je postavljen za ravnatelja orijentalske akademije na Dunaju, za učitelja sedanjemu cesarju Francu Jožefu, 1. 1849 za sekovskega škofa, 1. 1853 za nadškofa duuajskega in leta 1855 za kardinala rimske cerkve; to pa za zasluge, katere si je pridobil pii sklepanju konkordata ali pogodbe med papežem iu cesarjem, vsled katere bi imela sv. Cerkva nekoliko opros5ena biti veSnib birokrati5nih klešS. Delavnost ranjkega kaidinala bila je ogromna, zgovornost duhovita, upljiv mogočen, tudi v političnih zadevab. Temu primeroma bil je tudi pogreb sijajn. Sami svitli cesar so svojega učitelja spreuiilt do groba. Truplo po5iva v stranski kapeli stolne cerkve sv. Štefana. Nam Slavjanom ranjki ni bil prijazen. Nemški ustavaki zgubijo mogo5no zaslombo. Naj po5iva v miru!