Ш #Ж ИашшапкепБо^с Veriag unđ Schrlfueltung: KUjeniurt, Bumarekrlng 18, Poetf«eh 116 / Bem^aprai« (im roraue mUHDm-) menaUlch RM 1.— fni Baua {вИиоћИвВМсћ RM O.aO Zustellerebtlhr A-bberteUmgea der Zeltnng fUr dm 'iMchfolrenden Monmt wwdm nur ecbTtfOlch imd mur Mm Ж. daa htttfendm Monat« anfenommen Nr. 18. Kratnburg, dem Veliki obrambni uspeh med Pripjeloni In Bereiino Ођ visokih sovražnikovih zguhah zavrnjenih 30 strelskih flivizij in številne skupine oklopnjakov - V nedeljo uničenih 127 oklopnjakov in 68 topov pri čerkasih in žaškovu - Trajno hufli boji pri Cassinu - Strnjen napad na London Oberkommando der Wehrmacht Je dne 14 februarja objavilo; V tem ko so jugozahodno od Krivojroga spodleteli krajevni napadi Sovjetov, stoje naše čete še nadalje v trdih napadnih in obrambnih bojih zapadno od Cerkasov in ■izhodno od 2aškova. Tukaj so uničile včeraj 127 sovražnih oklopnjakov in 68 topov. V prostoru pri Žaškovu se je posebno odlikovala pod vodstvom Generalleutnanta Hochbauma nahajajoča se 34. pehotna divizija iz pokrajine ob Mosli. Pri Dubnu so čete neke divizije oklopnjakov uničile prodrlo sovjetsko bojno skupino. Med Pripjetom in Berezino so boljševiki ustavili svoje napade. Naše čete so tu s svo-jnur M M M vpMŠml del)#, te M* lem poklmala, kajti besede so ml obtičale v grlu. »Torej začni«, ]e nadaljeval in mi držal kračo pred usta, da sem morala, pa da sem se zadušila in zadavila, vgrizniti v rjavo meso in si iztrgala iz njega nekaj vlaken. Pri tem se je globoko in divje smejal, da je donelo kakor iz kakšnega zidanega studenca, In jaz sem se usedla, ker so ml kleo-nila kolena. »Moram danes le daleč«, je rekel, »tja do Durmitorja, k nebesnim rogovilam, ki so la-kopane v snegu. Ti pa le ostani dva dni v tel koči, kajti zdaj ni prav varno tam doli v globeli Sutjeska«. Potem me je zopet gledal s svojimi bleščečimi očmi in trgal s kosti ceie kepe mesa, ki jih je hlastno požrl. sedela sem, kakor da bi me hotel vzeti vrag in sem ohromela v vseh udih Samo moje oči so bile Se žive in so zasledovale vsako njegovo kretnjo. Obrisal si je obraz s svojimi dolgimi kosmatimi rokami, se zopet divje zasmejal, da mi M pret^slo mozeg se naglo dvignil, in rekel: »Lahko noč, sodru-žicel« Luč le ugasnila, vrata so se naglo od-prlS шПеГрИ^Ј. x-vel v kočo toda ž. zaloputnila vrata, In zopet sem bila sama. Takšna, kakršna sem bila, sem se zgrudila v suho, ostro dišeče seno In se oneave- '^Svetal dan me je budil, in zbudila sem «• a tesnobo v prsih. Počasi sem vstale In of-orla duri. Tu sem videla, da je vodila do mene notri In zopet nazaj do globeli «ed močnega volka. Moških korakov pa nI bilo videti. Skomignila sem In mislila, da ml ie bilo moralo sanjati, toda v Isti sekundi Je padel moj pogled na oglodano belo kost od-dojka, ki je ležala na tleh. Tu sem zastokala, zaloputnila zopet duri ga seboj in se globoko, globoko zagrebla т dileče seno, ki me Je kmalu uspevalo. Ponoči sem bdela in prisluškovala na lu-naj. Vre Iti ure spiti teko ko ш1 le tolklo srce. s 5'jhtm!, vročično vročimi ustnicami, in čakala na volka v človeški podobi, na volkodlaka, ki me je bil Imenoval todr«-Uoo; toda trn mi prllel Prihodnji dan sem zopet spala podnevi iti bdela tudi tretjo noč. Tu sem slišala i* dalji, ne tuljenje. Bil je isti volk, ki je s*d*l fb mO-Jem vznožju v dolini Mužice. sppznala sem takoj njegov globoki glas, in »llšala tu- di njegov divji smeh, njego^ *ekor Iz glo' bokega studenca prihajajoč votel smeh; toda zdaj se nisem nič več bela. Odprla sem duri i" Pogledala ven. Luna je v jasnem mrazu na zvezdnatem, bleščečem, neskončno globokem nebu preko snežnobelih, ledenih gor. Toda mene ni zeblo. Sledi pred svojimi durmi sem natančno spoznala * njihovimi modrimi sencamL Drugo jutro sem se odpravila In stopala po divji skalnati steni navzdol k Čemernemu sedlu, vtem ko ml je sneg segal do kolen. In končno prišla do tistega mesta, kjer je ogromna skala, ki se je prej morala zrahljati, padla s težkimi bori v prepad. Obšla sem to mesto, prišla na večer v Sadice, kjer sem našla zavetišča pri kmetu, čegar revščina je bila le večja ko moj glad, in dosegla potem Curevo in končno Počo, kjer sem našla pogrnjeno mizo pri nekem čevljarju, ki so ml ga bill imenovali v Blhaču. * Prišla lem le ravno prav na nal veliki kongres v Blhaču, kjer so ravno postavljali nove divizije in dajali brigadam njihove vodje. Sedaj nas je bilo na tisoče, in od teh večina ni impla ničesar ko spomin na kup zoglenelih zidnih kamnov, ta ob kakšni reki, oni v gorovju, ali -ipomin na kak grob pod visoko kamenito goro na Krasu ali na zadnji krik ▼ zeleni reki, aH na nekaj poginulih Šivali, na z lijaki no#a|en palnik, na vas, ki j# bila razstreljena. V vseh vetrovih to goreli naši ognji in nam priplhali tolike oripadnl-kov. Sovraštvo teh ljudi je bilo ravno tako veliko ko njihova volja do moreaja In požl- pribodojiee Wittvvoch. 19 Feb?i!;ir 19*4. KAKAWAyKSX B O*■ Ml* s. ~ Ifr. IS. Neuerllcher Ausfall des Kreml Schariu .Prawda'-Artikel gegen polnischen Emigrantenkliingsl in London — Anch eine Anfleilung des Osiseeraumes .gefordert" Stodcholm, IS. F«bruer. Nech Mcldungen auf Moskau veroffentlicht die „Prawda", das amt-Исће sowjctischc Organ, einen Artikel, der in auBerst scharfer Form die polnisciie Exilregierung in London angrcift. Stalin setzt damit teinen Feidzug zur Bolsdiewisierung Europas fort und bescheinigt den polnischen Emigranten in London, daS nach seiner Auffassung sie nidits mehr xu besteilen baben, sondern er allein liber die Zukunft Polen* bestimmen werde, sidi bisher angebilch auf „nur" achthundert Mil-lionen Dollar (zwei Milliarden Reldismark), wahrend der Sowjetprofessor Varga bereits bei tausendfachen Siimme, namlidi acfithundert Milliarden Dollar, angelangt let, dfti sind *wei Billionen Reidhsmark... • AuBertkm will er. wie die amerikanische Zeit-^nit ebenfalls verzeichnet, jetzt segar zehn Mulionen Deutsche zu Sklaven^ensten nach der Sowjetunion deportieren. Waiter« Plane ver-langen die Auslieferung aller Industrien, Waren-bestande und Maechinen sowie Kapitalkonfli-kation Oder wahlweise gewaitige Tribute auf lange Zeit. Di« amerikanische Zeitsdirift ichligt vor, wonach England and USA nach «iner crstea Die Schlsgzelle d«r „Prewda" lautet bezeich-ncndtrwcisf: „Die feindseligen Umtriebe dtr polnischen Emigrantenregierung durch falsche Worte der Freundschaft getarnt." Es heifit in dem Artikel, die polnischen Emigranten in London batten jeden Wirklichkeitssinn verloren. Sie betrachten das Sowjetvolk als Gegner. Feindlich gestimmte Worte gegen die Deutschen waren nur eine Tarnung. Emigranten baben ausgesplelt Aus diesen an Deutllchkeit nidhite zu wiinschen iibrig lassenden Worten geht hervor, daB der polnische Emigrantenkliingel in London, obgkich er sich bemiiht, wo «r nur kann, die Gunst dej Kremle *u erreichen, noch so oft die Mitglieder seiner „Regierung" auswechseln kann; es nutxt ihm'alles nichtsl Solange nicht Stali%aua Polen eine Sowjetrepublik mit einer ihm genehmen Fiihrung gemacht hat, iet ihm der polnisdw RmigrantenklOngel In London im Wege. Di« Bemerkung des Reuter-Vertreters in Washington, daB der Artikel der „Prawda" der Vorbote neuer Ereignisse In der Haltung der Sowjetregierung gegennber der polniedien F rage sein werde, iet daher nidit flberrasdjend. ToUler Brudi ToIIzogen Moskau Tollzieht mlt diesen Drohungen den totalen Bruch mit den Londoner Polen. Jeder weitere Einmisđiungsversuch der EnglSnder diirfte unmSglich geworden sein. Die StoBrichtung des sowietischen Imperialismus 1st festgelegt. Das saubere Ehepaar Wassilewska-Komeltschuk stellt gemeinsam mit Benesdi und dem finnischen Emigranten in Hoskaus Sold Kuusinen den Vor-trupp des Yon Stalin ertriiumten bolschewistischen Weltrelches dar. Der erhohte Drudt auf Finn-land, die steten unterlrdischen Wiihlereien wegen der Dardanellen, der Anspruch auf die „Curzon-Linie" rnnrelfien die ersten Mindestforderungen des KremU gegen Europa und Nah ost. Platokratcn tagen lu allem iai Der „Observer" bemerkt, von engllscher Selte seien Stalins VorschlSge nicht suriickgewiesen worden. Sie s&hen u. a. ver, daB KOnigsberg sowjetiscfa werden, wahrend Danzig den Polen zufallen soil«, die auch Kolberg und vlelleicht audi Stettin erhalten sollten, ferner Ober-schiesien, wobei nur noch zu bemerken Lst, dafi es sidi nach Stalins Absichten natiirllch urn ein Sowiatproblem handeln wiirde. Der „Observer" bemerkt welter zu diesen Irr-sinn^lfinen, die lediglich aufschlufireich sind fur den Eroberungswahn der Bolsdiewisten und di« Zuhllterrolle der Plutokratien: Die Frag« Ost-preuCens werde kelne ernsthaften Meinungsver-»cWedeidieiteB hervorrufen. Der Sowjetplan for Auttennng dee Oetseereumes werde In London und In Washington nicht als undurchfUhrbar be-tracjitet. Die Sowietunion hab* ein kgltimw Recht auf die KontroIIe der Ostsec. Der letzte Punkt wlrd vlelleicht aueh dU nor-died)«)! VSlker biteressieren. Enthfillnng wclterer WahnsinnspISne hw. Stodkholm, 15. Februar. Die amerikanische Zeitschrift „Fortune" hat sidi die Miihe gemadit und einige der Phantasieberechnungen zusammen-geitellt, die dem Vemiditungswiilen und Rache-duret der plutokratisch-eowjetisdien Liga gegen Deotechland entaprungen sind. Die amerikani-schen Forderungen gegen Deutechland belaufen Entziehung von Masdiin«u und Wticn fanx b«U seitctreten und den Sowj«U dk „Umfomung" Deutschlands ilbcrlusen aollten. Sadist Vansittard darf nidit fehlen Im „Sv«neka Dagblad" roeldet «idi lum fl«i-dien Them« der pathologiecbe DeutscbenfresMr Vansittard xum Wort. Er beniitzt das schw«-dische Blatt zur Verbreitung der Behauptung, «r sei mifiverstanden worden. Der „miSverstanden« Vansittard" berichtet uber aeinen Kreuzzug, den «r gegeowiirtig in England durchfiihrt. Er »elber bezeichnet sich als gročen DeutscheOkenner, mber fern alien HaB- und Rachegefiihlen. Zum Bewei« dafiir, daB er angeblich keine Ausrottung Deutech-lands wolle, empfiehit er eine Okkupation von nur" 20 bis 30 Jahren, »»Ibstverstandlich bel totaler Entwaffnung und gleidixeitiger ,,Um-schulung de* deutschen Volkes" unter Oberauf-sicht einer feindlidien Macht. Jede kulturelle Mission des deutschen Volkes »treitet Vansittard natfirlidi rundweg «b. Als beste* Mittel gegen Deutsdiland empfiehit Vansittard dem schw«-disdien Blatte auf dessen Frage total«, danernde und einseitige Entwaffnung, damit nSmlidi di« Bolsdiewisten ungeetdrt nidit nur ganz Deutsdiland sondern ganx Europe freseen konnen (I), (tenn darauf Knft alte W«isbeit Vaasittards him- aoK London im Schock der deutschen kftongriffe Versđiarfte Zensor flber die verbeerenileo Folgen des Bombardements aaf london Vigo, 15. Februar. Einer neuerlichen zuver- Di« Zubhrtwtrakn ra d«n betroffenen Sudv ISssigen Information aue London zufolge bat teilen worden nach d«n Angrlfftn gf- Winston Churchill dem Informationsminuterium * p • r r t, damit Ш« Korrespon^ntcn »nd oi« m London strikte Weisung gegeb«n, die Zensur Diplomaten keine Gelegenhett naben, o le 11« f- fiber die Wirkung der deutschen Luftangriffe nodi welter zu verscharfen. Die englisdie Preeee darf keinerlei Bericht« Sber die Angriff* mehr bringen. Den Auslandskorrespondenten werden all« Telegramme, in denen uber die Wirkung det dcutschen Bombardements berichtet wird, g«, stridien. Audi di* USA-Agenturen sind unter scharfste Vorzensur gestellt und diirfen fiber die Luftangriffe nur noch ediarf lenauriertt Bericht« nach Amerika geben. Diplomaten v/n Wlrkungen dtr deutschen Bo»-b«rdem«nt* *" »ehea. Churchill will unter alien Umstanden verhindem, dafi die neu-tralen lender Kenntnis bekommen von den bar-ten SdilM*"' London d Nation" den LageberlAt englisAen SoUeten. pu InvfMlon ned Slilliea, wlrd dartn ee-eegt, eei fSr die Angeleedwen nidw *o sehr In шШ-tSHflcher a!« ia polft'scher Hinsicht eine General-probe gtwejien. Polltied! hatte siA Hit Aufjabe kkr abgezelAnet. Men habe die Sympathie der Sirilkuier M gewinnen mid »owohl ibnen els аиЛ der Wek и bewel.ien gedeAt dafi di« ..Atkntik-Chart«" and ahnliAe demokratiedw Venspredwn tin« WirkllAkett teien. Di« А1Швчап Wtt«m Indeeeen rewtlo« Tersajt. Andereeits he.be Sizilien kcineswegs Veriiaderunsee. «1* dU Englinda oder Nprdftmeriktner vor-eteUten. gewoUt, lofolgedeeeea ttJan di« »Hiiertem iruppen idiweigfuMi nnd in einer twtx ftnderoi Vek« а"л л**° "orden. >1« •!< M (idi *org«et«lk b«««' ^ Ir 1*^ *« k »k gweizten Erwertiui-^ nldit »rfflllt. Bi« 1ШП Oktober Mien all* knapp gewordcn. м gab keta Obet Fi -1. з"** Koneerven. keine Fieche and kewe •»h'k Mebl. Eine eraetbafte Unurtrnahruog rnn. t-* S&on lenge babe di« BevBlk«- imeu. wann die Alliierten Le-Дрт . I'eferten start desseo sei e« zb Hnnger-ae^netrattoncB in Stadten wie Messina gekommen. dafBr. da& di« .^•'"o'Xnngekrie« nidH wirknagsvoH be-g gneten. eel de, ersdifltwrnde Aaftandien der Proftmttoa wn Fmnen. EbeoM gri—g «• im Anieot nlAt. audi nnr «№ Minhnom ia d* zozkln Betreonng der eiciliultdken Off«tdid>k«it м kWw*. Audi ftfUc ти kelne VerkdirmtblsdaDf«« nwi-adiea den Sttdtcn and den emHegcndca Ом W. Deher ffb)* «« «n Srtlldien Prodokten. Dte imtlidM Betreaun« f»U« »k *=« SdiUeftlldi wird In . Offen gestanden, ioh kann Ihnen di« Wahrheit nicht sagen. 5. Karl iet nicht gekommen, offenbar hat er keine Zeit gehabt. e. DaS Herr X nicht ganz normal ist, let ein uffcntlU'hef) Geheimnis. Ich kann Dmen nur 2 Qualitaten dle«er Waren offerteren. •. Man Wnet: eine TUre, elnen ScMrm, #1-eine Doee uew. Man sagt: Btte Offpen Sie! (machen Sie auf)! 9. Dipse ftffnung ist zu klein, man muB sie vergrORprn (erwplternK adje, iti prodaja trgovec ■ Midjeaa (bra-jev^) sadnem trgu, ra#te иа m.dnem ^ sadovnjaku. dincH^^^ ne moreS zahtevati drugega ko gov»- je bila odprta in »e j« kadilo. odkrit, resnice vam ne morem рот»- KS'rt W prišel, verjetno тЛ imel 6e«i. X nI popolnoma normalen, je očitna Samo 2 kakovoetl tega blaga vam lehke ponudim. ^Piran»o vrata, defendk, pUmo, Лошо Тгњ- vimo: proeim odprite! Ta luknja je premajhna, (razširiti). treba jo je povečati! Мвцег Sđilag đer USA gegen Solumbien ^ den str««« a« wnmbiamiMbw _.Vigo, 15. Februar. Dr. Uureano Gomei der n*"P*et«dt Die Z«ltung .Л Siglo" ertdilan Filhrer der konservativen Partel wnrda auf P^'V^Mtag morgen mlt der Oberedirlft; ,J)ae Grunci Miner ablehnenden Kno ™ die am R.ode einer Bevolution." Dk Aufn;>lime der Sowjets in Kolumbfcn Be *^"1* Gomez jeschrlebene Leit^rttkelapalte treiben der ameriZischin Rn^ h-f? I Л , «atirisch leer als Ebrung der lede. InW,e der EnSZl 1 k! ' Gomez, de, unermudlichen Verteldigers мшшкк in S Silt Anhtnger eyir dw Gerechtlgkeft. «i« Im к<^М.п1мћм Jour- CbBrdiill raft zum judisdien Uilfsfonds aul StecUioliB, 15. Fcbnuir. Wi* Renter meldet, habo Chnrđiill und General Montgomery in Botschaften ад da< enjlische Voile zur BilduB| eine: Fonds aufje-rafea, mit dem Land in Palastina angekauft werde* toll, um dort tu^gedientt Juden anzutiedela. Di# Boudiaften bebaupten, dat 30.000 jiidisdie Frci-wilUgc aus Palastina im Heer mid beim livilen Sdintzdieiut tiitij seien. b idieiDt di« tinzige Sor^ Churchills und seiner Kumpane SB «ein. dafiir zo sorgen. d«fi nur {« nicht die iiebeo Frennde in dem Kriege, an dessen Anzettelung sie Ц (kn Hauptteil haben. zn kurx kommen. DaS Juda aa s einem Krieg verdienen will, bedsrf keine: Hinweises mehr, daB aber die englisdie Plotokratie, sclbft meist jddlech versippt und Terfilzt, iingstlidi darauf aditet. dafi die Juden audi wirklidt auf ihr* Kosten kommen. rerdient dodi immer wieder feJt-gehalten zo werden. Den Juden werden nidit nur die fettesten Posten zugesdioben, sie sdieffein nidit nnr didct Dividenden ana der Riistungsindustrie, sonder« werden audi, aofem sie lidi freiwlIHg am Kriegs-dienet Wtsiligeo. auf nihigen eintraglichen Etappen-postdien notergebradit, wo *i« nadi Herzenslust hodterB nnd mausdieln. DaB die jttdisdhen Soldatem nit deffl Krieg nidit allzu sehr in Berfihrung kommen, daftr werden der hritisdie Kriegemitiistcr Grigg und Genaral Montgomery sdion sorgen. Der Anfruf 1st tin typisdies Belepiel fUr Ae Geisteshaltung der fUhrenden Kreise In England. Die Juden werden gehiitcdielt, aber f6r die Kriegeversehr-ten let kein Geld da. F Te stran л\ _ n*—. BOTH Sreda, 18. fe.b«rarjs 1944» bQ je koncaCa (^ugoiCavija Spisal Danilo Grej^orić '■-opynglit 1943 oy Wilhelm Goinmann Verlag In Leipzig 4Q Ko je potem poleti 1939. 1. prišlo do podplw zapisnikov o sporazumu In do »eatave skupne srbsko-hrvatske vlade Cvetkovlća-Moćka, so bili pač krogi prostozidarjev tlsU, ki so podpirali to novo vlado. Ce ee je na srbski strani pojavila (pozicija, se to ni zgodilo iz načelnih nagibov, ampak samo zato,ker bo drugI politiki mielili, da so oni sposobnejši ali prej poklicani kakor Cvetkovlć, da napravijo politiko sporazuma. V načelu so razen malih Izjem bili na politični črti, po kateri je krenila vlada Cvetkovlća in Mačka dne 26. avgusta 1939. ,vel tlfltl ljudje, ki so dobili svoje direktive ali prepričanje Iz svojih zvez do Velikega Orienta ali do francoskih političnih krc;ov. e tem seveda nI rečeno da so Izključno prostozidarji določali, vodili In Izvršili ves srb-sko-hrvatskl sporazum in iz njega Izvlrajočo politiko; toda iz omenjenih razlogov so ga podpirali prostozidarji, da, dali zanj pobudo. Prostozidarji so ga zagovarjali. In končno So prostozidarji a svojo skuSeno spretnostjo znali, vriniti se po svojih podtalnih zvezah v novo politično zgradbo povsod tako, da so praktično zasedli najvažnejša mesta v politiki, goepo-danstvu, narodni proevetl In v vodstvu javnega тлепја all pa znova utrdili In podpirali ie prej zavzete položaje. ■Prvi konflikt med temi silami in politiko vlade Cvetkovlča->Iačka je nastal o priliki nemške ofenzive na Zapadu v letu 1940. Takrat so prostozidarji s pomočjo Židov In židovskega denarja napeli vse sile, da bi pripravili Jugoslavijo do tega, da dejansko poseže v dogodke. Prostozidarski general Simovlč je bil kot šef generalnega štaba izdelal takrat spomenico ■ predlogom, naj Jugoslavija takoj vstopi r vojno, in je bil dosegel, da so se izvršili vpoklici v ogromni meri. Prostozidarji 80 obvladali tisk. In vprežene so bile vse druge motnosti za vplivanje na javno mnenje, da bi M ustvarilo razpoloženje v tem smislu. Veliko število agentov in agitatorjev je začelo delati po veej državi. Ravnotakšna propaganda je šla preko raznih udruženj nacionalnega in znanstvenega snač&ja, v katerih eo vladali prostozidarji. V nasprotju ■ tem sta takrat Cvetkovič In Maček zavzela drugačno stališče. Nista hotela pahniti državo v pustolovščino, In čeprav se nI storilo veliko, da bi se zaustavil močan val te propagande, vendar nI prišlo do tega, da bi se uresničil v praktični politiki. Nagli zlom Francije pa je močno prispeval, da sta Cvetkovlć in Maček storila še korak naprej, Iz negativnega v poziUvno. Francija ee jp zrušila Julija meseca. V juniju ml je bil Ov-etkovlč dal prvikrat nalog, naj stopim v stik s pl. Heerenom, da ae omogoči približanje Jugoslavije Nemčiji. Po francoskem zlomu je prevzela Velika Britanija naeprotl srbekemu proetozidarstvu in srbskim demokratskim krogom tisto vlogo, ki jo je prej imel Pari«. Toda vzvratno učinkovanje je bilo tako močno ,da delo, ki je bilo izvršeno z ejačenlml eredstvl od angleške strani, z že začenjajočo amerikaneko podporo, ni mop-M imeti nobenega praktičnega uspeha. Kau?T)rotno, Slmovlča so Izločili — na njegovo mesto je bil postavljen mirni In razumni general Petar Kosič za šefa generalnega štaba; vlada se Je premaknila malce na desno. London In % njim združene sile v Jugoslaviji so zdsj videli, da na vodstvo vlade, torej Cvet-Iroviča In Mačka, nt več mogoče tako vplivati kakor je bilo prvotno nameravano. Osvobodilo se je vedno bolj In mislilo samostojne je; hkrati ee je tudi pri kraljevem namestniku Pavlu in v njegovem stališču opažal vedno Jasnejši prenkret. Vtem ko ao se na eni strani vedno gosteje spletale med Belgradom In Berlinom tekoče niti In je potem v novembru, po mojih razgovorih z RelchsauBenmlnistrom in poelaolkom Schmidtom, prišlo do »eetanka med CIncar-Markovlćem in nemiklmi državniki, ше je decembra 1940. 1. hkrati začela velika ofenziva, da bi zdaj zapoćeto politično linijo napravila neučinkovito. Seveda ne več z vplivanjem na regenta ali oba odgovorna vodji vlade_ ampak z oporo drugih elementov. V decembrii je angleško poslaništvo v Belgradu Izdalo parolo, da London ne more več »aupatl regentu. Zato si morajo srbske demokratske stranke prizadevati, da pridejo v vlado in pridobijo tako možnost, da v odločilnem trenutku strmoglavijo regenta in vlado ter proglase mladega kralja za polnoletnega. Decembra je tudi bilo, ko se je v notranji politiki, Izhajajoč od raznih strani, vedno bolj kofiatila misel o ustvaritvi koncentracijske vlade. Ta koncentracijska vlada bi morala obsegati samo stare demokratske stranke, ki so bile brezdvomno podložne Londonu. Takrat se je tudi zgodilo, da je hodil Simovlč v Belgradu okrog z že gotovo listo ministrov in jo bil cel6 predlagal kraljevemu namestniku. Novembersklm razgovorom med nemškimi državniki In Cincar-Markovićem bi naj sledila hitra razjasnitev v Belgradu. Mislili so, da bodo Se pred koncem leta spravili vse v red in postavili odnošaje med Jugoslavijo in Nemčijo na osnovno novo bazo sodelovanja na področju politike in gospodarstva. Ravno zato se je v decembru začela velika ofenziva drugih, Skupno delo zavezniških sil — In Se ena sila je takrat prvikrat javno nastopila. Sovjetska Rusija. V prvih mesecih po vzpostavitvi odnošajev med Jugoslavijo in UdSSR 1940. leta so bili Sovjeti zelo oprezni. Toda kmalu se je pokazala pri njih močna aktivnost. Ustvarili so zveze ne samo z domačimi komunisti, ampak tudi z demokratičnimi politični krogi. Vrh tega so se lotili potem aktivne propagande z letaki in tajnimi sestanki. Propaganda s prišepetavanjem se je vršila v veliki izmeri. Refren je bil vedno isti: Nemčija ima na Balkanu imperialistične cilje. Trdili so, da je izdajstvo Jugoslavije ves poskus, pripraviti dalekoeezni sporazum med Nemčijo in Jugoslavijo, da je to plačano izdajstvo slovanske stvari. Samo velika Sovjetska zveza lahko nesebično podpira malo Jugoslavijo. Sovjetska zveza niti malo ne misli na to, da bi se desinteresirala glede usode Slovanov na Balkanu, ampak smatra nasprotno za svojo dolžnost da jim pomaga v boju proti navalečemu germanstvu. Zfito se mora podpirati zveza za boj in odboj med Belgradom in Moskvo, in Jugoslavija se mora prepustiti popolnoma sa-Ačiti Moskve. Hkrati pa je v razgovorih med sovjetskim poslanikom PlotnjilJovom, njegovim sotrudni-kom Lebodovom In drugimi predstavniki sovjetskega poslaništva ter belgrajskimi političnimi osebnostmi, v. razgovorih, ki јШ Je Imel vojaški ataSž Samohin s predstavniki generalnega štaba, in pri mnogih vsakodnevnih stikih med sovjetskimi novinarji in možmi jugoslovanskega tiska vedno znova prišlo do izraza: Sovjetska zveza je pripravljena, z vsemi sredstvi pomagati Jugoslaviji, Rdeča armada je za kaj takega dovolj močna in velika, Jugoslavija se nasproti nemškim željam ne sme kazati popustljivo, kajti to ni potrebno, ker bi se Sovjetska zveza v danem primeru z vsemi sredstvi upirala Nemčiji. Bilo je to skupno delo Londona, Washlng-tona in Moskve, opirajoče se na en del vojaških krogov, demokratskih politikov In komunistov v Jugoslaviji. Pred vsem pa so vplivni prostozidarji delali složno s temi inozemski- Der Blick des Vateis / Yon Hons Bimdin Mit der Morgenpost kam eln FeldpostbrieJ 'del Vaters. Frau Mendari 61fnete Ihn, wie Immer, ungeduldlg erwartungsvoll und ver-tlefte lich dann, alles andere um lich ver-gessend, in selnen Inhalt. Der Brief brachte vrenig Neulgkeiten, war aber in зШпет Ton »0 voll freudiger Zuversicht, daB Frau Mendari, wfthrend lie las ein stetig Irohes Leuch-ten in ihren Augen trug. Pletzlich aber Sn-derte slch der Ausdruck ihres Getichles. Eln kleines Bild, eine Photographie, die den Brieischrelber darstellte, war aus dem Um-schlag geglltten, und hot sich nun, auf dem Ti*ch liegend, den aufmerksam forschenden Blicken der Frau dar. Und soglelch. auf das erst* Anschauen hin, fuhlte sich Frau Mendari von einem seltsamen Empfinden der Un-ruhe erfafit. Die Augen des Mannes, vor allem sein Blick war es, so welt eln unbe-weglich festgebannter Blick elner Sekunde aui einem Bild uberhaupt Ausdruck zu sein vermag, der Frau Mendari wle elne h alb angstlich bittende, halb streng fordemde Mahnung erschien, elne Mahnung, die nlcht far etwas Bestimmtes gelten mochte, son-dern nur Im allgemelnen, wle etwa eln ge-■trenger Lehrer auf elne ganze Schulklasse bUckt, zu deuten war. Und noch eln anderes Merkmal des Slides ihres Mannes fiel der Frau auf: Die. Ahnllchkelt des Vaters mlt Johannes, selnem Sohn, die der Mutter noch rle so stark und ausgeprSgt klar erschlenen war. Als Johannes, der Zwelfjahrige, am Mittag von der Schule nach Hause kam, konnte es die Mutter kaum erwarlen, bis er gegessen hatte. Johannes war schon in sein Zlmmer gegangen, angeblich um zu lemen, als die Mutter mlt dem Brief und dem Bild des Vaters bet Ihm elntrat. Zu Ihrer Oberraschung hatte der Junge berelts schon wleder selnen l^antel angezogen: anschelnend war er ge-rade dabei, hctmllch die Wohnung zu ver-lassen. >Du nagtest mlr doch, du wCrdeit dlch glelch an delne Schulaufgabe machen?« fragte die Mutter befremdet, abersah aber dann abslchtllch die Verlegenhelt, in der der Ertappte elnlge verstćrte Bewegungen aui-fahrte. »Vater hat geschrleben und eln Bild von slch geschlckt!« fuhr sle fort und begann glelch den Brief vorzulesen. Aber noch w&h-rend sle las, flel Ihr auf, daB Johannes, der sonst begierig jeder Lebenszeichen des Vaters erwartete, heute sehr unaufmerksam zu-hčrte und In regelmSBlg bestlmmten Zeltab-stSnden voll Ungeduld nach der Tiir schaute. Dieses Verhalten von Johannes erhfihte die Unruhe der Mutter auls SuBerste, so daB sle, als sie das Bild des Vaters dem Sohn relchte, vor Erregung kaum noch atmen konnte. »Was sagst du zu dlesem Bild?« fragte sle gebannt, »Es 1st elne recht gute, natvlrlich wlrkende Aufnahme«, stellte Johannes sachllch lest. »Und sonst fSllt dlr nlchts daran auf?« fragte die Mutter welter. »Neln, nlchts Mutter«, erwlderte Johannes und schaute wleder nach der Tflr. »Aber du slehst |a das Bild gar nlcht richtlg eni« ztlrnte die Mutter. »Ich muB fort, Ich werde um zwel Uhr von melnen Kameraden erwartet«, gestand da Johannes plCtzllch. Aber die Mutter gab nlcht nach. »Schau nur die Augen, den Blick des Vaters, schau Ihn dlr nur elnmal ganz genau an!« drftngte si j Immer wleder. Und so kam es dann, daB Johannes an diesem Nachmittag die Verabredung mlt sei nen Kameraden versSumte. * Am nSchsten Mittag kam Johannes zlem lich sp8t von der Schule nach Hause. Er hatte einen groBen verSngstigten Blick und als die Mutter Ihn fragte, was geschehen sel, (ing er fassung'los zu welnen an. Und stok-kend erzahlte er: Seine belden Kameraden, BMprotn« afeofitra, M je ■ spletkami v najvišjih krogih in z neizmerno hujskajoćo propagando učinkovala na široke množice ljudstva. Tukaj sta prvikrat čisto jasno, nastopile skupaj; Anglija in Amerika. Med tema soigralcema je glede političnega vplivanja na čelo države, nastopala Amerika ceW aktivneje. Roosevelt je bil poelal na Balkan svojega o-sebnega prijatelja, polkovnika Donovana, z oeebnimi poslanicami. »Divji BilU, tako so imenovali Donovana, je vihral po Beogradu, izjavil povsod, da Amerika nikoli ne bo dopustila nemške zmage, da je tako močna, da jo lahko prepreči, da je že spotoma poslana pomoč Angležem v najširši izmeri in ravno tako pomoč vsem drugim evropskim državam, ki se bodo začele braniti. Jugoslavija mora brezpogojno topiti v veliko svetovno koalicijo proti nacizmu. Amerika bo dobavljala, v največji meri dobavljala. Ce se pa Jugoslavija ne mara udeležiti demokratske fronte, ki nastaja in Id jo bo vodila Amerika skupno z Anglijo, si je lahko v svesti najhujših posledic, po tej vojni namreč ne bodo prizanašali tistim, katerih vedenje ni bilo popolnoma sigurno in brezhibno. Donovan ni imel nobenega uspeha pri regentu, nobenega uspeha pri Cvetkoviču in Cin-car-Markoviču, nobenega uspeha pri Mačku. Našel pa je enega moža. Nanj ga je bil opozoril njegov prijatelj, belgrajski odvetnik Ra-dln. Bil je to Simovič, takratni poveljnik zračnega orožja. V teh dnevih sta bila Donovan in Simovič veliko skupaj, se dala skupno fotografirati, se povabila drug drugega na kosilo. Simovlč je dal Donovanu predvajati zračno orožje. Brez dvoma se je takrat začelo sodelovanje obeh. Čas dejanja je določil London mi silami. Tako so pač nastale velike zamude v diplomatskih stikih med Belgradom in Berlinom, kar je trajalo od novembra do februarja. Sabotirano je bilo vse, kar bi bilo lahko omogočilo pospešitev poj&snltve položaja, tako v stvarnem kakor osebnem oziru. Nato je sledilo drugo srečanje nemških In jugoslovanskih državnikov. Cvetk-ovlč In Cin-car-Markovič sta se odpeljala v Nemčijo, kjer sta jih sprejela FUhrer in ReichsauBenminl-ster. Gonja, ki se je potem začela, in poskusi, spodkopati položaj, se ne dado popisati. Kako so gobezdale radiooddajne postaje v Angliji In Ameriki! Inozemski agentje Sovjetov, Britancev, Amerikancev so bili na delu po vsej državi. 11 višji krogi so potem napravili zaroto. Ker se je od jeseni 1940. 1. politika vlade Cvetkoviča-Mačka, ki se je opirala, na vedno bolj očitujoče regentovo stališče, vedno bolj oddaljila od linije, ki so jo imele v mislih tiste sile, ki so prvotno pozdravile, pospeševale In podpirale ustanovitev te vlade, so te sile iskale drugih možnosti, da izvrše svoje načrte, Jasno je bilo, da se je Jugoslavija odločno naklonila na Berlin in da bo odgovorna vlada po želji krone sedaj do konca trdno držala to politično linijo. Iz te ločitve ae je razvilo sovraštvo in ■ Iz sovraštva potem boj z vsemi pr*dstvl proti kraljevemu namestniku In vladi. Oba se pa v teh dnevih nista izkazala dovolj energična. Zanašala sta se na to, da si narod v svoji široki masi želi sporazuma z Nemčijo, ker je hotel mir In mirno sodelovanje v Evropi. In zanašala sta se na to, da bo po podpisu končnoveljavnega sporazuma med Jugoslavijo in Nemčijo oziroma Osjo odpadlo vse nasprotno delo kot brezpredmetno. Vrh tega sta bila močno ovirana po notranji sabotaži Iz vladnih krogov samih. Tu je bil velikega pomena Konstantinovlč ki se je na zunaj držal v ozadju, v resnici pa po svojih ljudeh sabotiral in spodkopaval vse, kar •je nameravala vlada v smislu politike sporazuma. Ko je bil potem naposled sklenjen podpis pristopa k trojnemu paktu, je bila hkrati na mit denen er sich gestern am Nachmittag um iwei Uhr hatte trefien wollen, lagen schwer verletzt im Krankenhaus. Sie waren bei einem unerlaubten Besuch eines Elektrizi-tStswerlce«, einer »Forschungsexpeditlon«, wie »ie diesee Unternehmen auf eigene Faust nach Jungenart nannten, mit einer Stark-stromleitung in Bertihrung gekommen und hatten lebensgefShrliche Brandwunden erlit-ten. Wire Johannes, wie er es mit ihnen ver-abredet hatte, bei den beiden Kameraden ge-wesen, hatte ihn wahrscheinlich dasselbe furchtbare Schicksal ereilt. Die Mutter hatte stumm und zutieist er-schOttert den Bericht ihres Jungen angehftrt. Auch als Johannes schwieg, machte ' viele Worte, sondern UberlieB, wlssend, daB dies das beste sei, den Sohn selnen eigenen Gedanken. Sie selbst aber muBte noch lange darflber nachsinnen, wie es geschehen konnte, dafl sie gerade zu der Stunde, da Johannes eine Gefahr drohte, so verwirrt uqd voll Unruhe gewesen war. Sie betrachtete noch einmal eingehend das Bild, dem Johannes seine Ret-tung verdankte, schrieb auch dem Vater und fragte Ihn, ob er in der Sekunde der Auf-nahme des Blldes an etwas Schweres, viel-leicht an eine drohende Gefahr gedacht habe, aber sowohl das neuerliche Betrachten der Photographie, wie auch die Antwort des Vaters ergaben, daB der Blick des Mannes in feldgrauer Uniform zwar nicht gerade ein freundlich lachelnder war, aber auch keinen Ausdruck, der das Gegenteil bedeutet hatte, aufwies. So blieb Frau Mendari schlieBlich nlchts anderes Ubrlg, als fiir das wunder-bare Geschehen, das Johannes vor schwerer Gefahr bewahrt hatte, aus tiefstem Herzen je-nam Instinkt dankbar zu sein, der oftmaLs und Immer wleder einer Mutter, wenn ihr Kind bedroht 1st, beinahe iibernatUrliche KrSfte verlelht, da* unsichtbar vor der Tur stehende Unheil zu ahnen, zu erkennen und auch abzuwenden. drugI rtranl sklenjena naslhia rešitev. Sle samo še za čas In tega je določila Anglija:. Hoteli so imeti silovit učinek. Oe bi že dolgo pripravljeni prevrat napravili nekaj dni preje — in če ne bi bilo prišlo do podpisa pakta, bi bil izostal veliki efekt, in zgodil bi se bil pretres, toda noben napad na nemSki prestiž. In to je bilo ravno tisto, kar so nameravali. Natančno ob času obiska Matsouka, ki bi naj postal posebno poudarjena manifestacija misli trojnega pakta, in neposredno po izvrS?nem podpisu Jugoslavije, je dal London ukaz za. dejanje. To je ozadje, in to so pravi nagibi in motivi, vzroki puča, ki je — izveden po malem številu neodgovornih ljudi — uničil eno državo in en narod. Tako je razpadla Jugoslavija. Konec. svetu Dr. Julij Kugy umrl. V Trstu je umrl v častitljivi etarosti 86 let priznani alpinist dr. Julij Kugy, ki je bil dobro znan in priljubljen tudi na Gorenjskem. S svojim mojstrskim delom »Aus dem Leben eines Bergsteigers«, ki ga je Izdala Planinska Matica leta 1937. v prevodu M. M. Debel^ove, si Je pridobil v naših domačih alpinističnih krogih obilo navdušenih častilcev, saj je posvetil prelepe strani našim planinam in naučil mnoge naše alpiniste opazovati in ceniti lepoto Julijskih Alp. — Julij Kugy se je rodil 19. julija v Trstu. Njegov oče, po rodu K&rntner, je bil zelo premožen, lastnik velikega podjetja. Tako je lahko omogočil sinu neskrbno življenje, ki ga Je posvečal študiju In zlasti še plemenitemu zanimanju za planinsko prirodo. Že v srednji šoli se Je mnogo bavil z botaniko. Baumbachova pesnitev »Zlatorogc, v kateri so pesniško zaživel* pravljične skrivnosti in lepote Julijskih Alp, ga Je navdušila za to gorovje, pa ga Je pozneje spoznal do podrobnosti kakor le malokdo. Dr. Kugy se je mnogo bavil tudi z glasbo. Sploh je bil človek mehke, rahločutne duše, navdušen za vse kar ga je moglo ogreti z lepoto. Zaradi tega mu vzponi na gorske vrhove niso bili samo športno dejanje, marveč so pomenili stopnjevanje njegovih estetskih užitkov. Zato Je tudi dajal svojim številnim alpinističnim člankom in spisom poleg zanesljivega znanja toliko poezije. Poleg uvodoma omenjene knjige se je zelo priljubila dr. Kugyjeva avtobiografska knjiga »Arbeit — Musik — Berge Ein Leben«, v kateri je dal bralcem bilanco svojega, tedaj že dolgega in bogato preživljenega, življenja Njegovo najnovejše prav tako me-moarsko delo »Aus vergangener Zeit« Je že v tisku v Grazu in Izide torej postumno. — Dr. Julij Kugy je bil častni član Nemškega alpskega društva. Njegovo delo pa je zapustilo lepo sled ne le v nemškem, marveč tudi v slovenskem alpinističnem slovstvu, ki mu Je bil Izpodbujalec in vzornik. — Slava njegovemu spominu! V bližini Erkelenza (Westmark) se je delal nek vol, ki je ušel z v bližini nahajajočega ee paAnika., zelo užaljenega, ko je zagledal O-sebnl vlak Iz smeri od Achna. 21val se stavila na tir in rjula vlaku nasproti. Posle« * dica tega je bila, da so morali ustaviti osebni vlak. Tudi prijazno prigovarjanje vlakovodje ni pomagalo nič tako da so morali posriati po ojačenja. Vendar si je štirinožec ižkljuboval še več neprostovoljnih »postajališč«, dokler ga niso končno ujeli in odvedli. Nek ameriftki statistik je izračunal, da bb — ■ če ostane sorazmerno število naraščanja duševno bolnih isto — v približno .sto letih cela Unija zapadla blaznosti. Sedaj znaša število oseb, ki se nahajajo v blaznicah približno pol milijona, t. J. 58 odstotkov vseh oskrbovancev, ki se nahajajo v ameriških bolnišnicah. Wuiiien bie scbon... ... dafi far die hSngenden Girtee eJer S* miramis, die z\i den grOBten Weltwundern gehdrten, nlcht weniger els 14,5 Millionen Tonnen Blumenerde herangeschafft werden muBtent ... daB es in Afrika eine Palmenart gibt, die bei den Eingeborenen den Namen »Pfef-ferkuchenbaum« erhielt? Das Fleisch der Frachte soil wegen seines wUrzigen Ge-ichmackes etwas an Pfefferkuchen erlnnern. ... daB der Ausdruck »Tatarennachricht« wShrend der Belagerung von Sewastopol im Jahre 1854 durch die EnglSnder, Franzosen und Turken entstand? Internationale Speku-lanten benutzten damals die abslchtlich in die Welt gesetzte falsche Nachricht von der Elnnahme der Krimfestung lu groflangeleg-ten Bdrsenmanftvern. ... daB der Sanbenito oder »geweihte Sack« ein hemdartiges, oft mit Flammen und Teu-feln bemaltes Gewand war, das die von der Inquisition Verurteilten auf dem Wege xur Hinrichtung trugen? ... daB der Ring als Schmuck das Symbol der Ewigkeit bedeutet? Bei den alien Grie-chen und Rdmern gait das Tragen von Rin-gen anfangs als Vorrecht der Edlen und Freien. ... dafl das Wort •Kanone« bereiti aus der Zeit vor dem L)reiBig|&hrig# Kriege itammtt Im Jahre 1616 wird es zuerst als »Canon« er-wShnt. ... daB im Dodauer Forst in Holsteln elne stattliche Eiche die Rolle einer — Heirats-vermittlerin splelt? Wer einen LebensgefShr-ten sucht, vertraut ihr ein Briefleln an in der Hoffnung, dafl es eines Tages schon der oder die »Rlchtige« linden wlrd. ... daB Vltzllputzli der mlt Menschenopfern verehrte Kriegsgott der alten Mexikaner war, den man In Kolossalgestalt, mit Goldmaske und den Leib mlt goldtner Schlamg* um< wunden, darstellte? Breda, 16. febrnaija 1944. KARAWAITKSK В 6 TB stran 5. — etev. IS. Vesti iz Ljubiian« in okolice Жатрпјјеп! Številni sovjetski napadi čiščenje prostora pri Aprillli - Visoke zgufte sovražnika v mostišču pri Nettunu Zaplemba imo\ine iq>ornLkov. Službeni liet šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja zaplembo vse premične in nepremične imovine brez l*jeme, upornika Kunca Antona, posestnika v Kalcah št. 1, okraj Logatec, akademika Modica Lea, delavca Kramarja Antona in za-sebnice Kramerjeve Ivane, vseh iz Ljubljane, in imovine njihovih rodbinsicih članov. Na Grosuplje sta se vrnila spet red In mir Ljubljanski »Slovenec poroča: Odkar je prišla k nam domobranska posadka, se življenje spet povrača v stare tirnice. Razvaline nas še spominjajo težkih dni, ko so po Grosuplju gospodarili komunistični razbojniki. TOda zdaj smo pred njimi varni in lahko mimo izvršujemo obnovitvena dela. Številni delavci obnavljajo železniško progo proti Oušperku. Promet z Ljubljšmo pa se že dolgo nemoteno vrši. Vlak pa je vsak dan poln ljudi, ki hodijo т Ljubljano po opravkih. Tudi blagovni železniški promet je že urejen in se V prihodnji številki pričnemo z objavljanjem novega hmnorietlčnega romana. »Srečonosna postelja donne Шапе« «. Dejanje, т katerem Igra važno vlogo postelja z nebom donne Diane, se odigrava na Madiar^em. Donna Diana je živela pred stoletji v taJko »rednem zakonu, da je presvltU moi odredil, da morajo лчЛ bodoči mladoporočenci prebiti prve dni medenih tednov v paviljonu, kjer se je nahajala »rečonosna postelja. Ta pa je nenadoma teglnlla. In tako se raz\ije neiteto emeSnlh zaipletljajev tat živahnih dogodkov. naklada na vlak veliko leea, ki gre v LJubljano naprodaj. Tudi pošta seveda redno deluje. Pred dobrim tednom so bili ustoličeni novo-Inenovani župani petih občin. Mladi župani kažejo, da so vredni zaupanja, W jim je bilo Izkazano. Silno veliko delajo in pomagajo ljudem z nasveti ter poskrbe, kolikor je le v njihovi moči, za najnujnejšo pomoč onim, ki so jih komunisti oropali alt so jim s požigom uničili premoženje. Tudi organizacija Prevoda bitzhibno deluje. V Grosupljem živi tudi še nekaj beguncev iz okoliških krajev, ki se še ne upajo vrniti domov, ker niso dovolj varni pred komunističnimi klateži. Ti begunci stanujejo pri znancih in sorodnikih. Seveda nestrpno б^ајо, kdaj se bo vse uredilo, da se bo vse uredilo, da se bodo spet mogli vrniti domov. V zadnjem času so izkopali več mrllčev, ko-.munističnih žrtev, in so jih pokopali v blagoslovljeno zemljo. Včeraj so Izkopali dva na Stehanu in enega na Grosupljem. Pogosto se javljajo pobegli prisiljeni mobi-lizlranci. Vsak, ki se mu je beg od komunistov posrečil, je vesel, da se je rešil iz strašnih razmer, ki vladajo v hribih: komunisti so lačni, strgani, ušivi in vsi prezebli. (Rumna Ena najstatejSUi žena v Nemčiji, gospa Jo-sefina Abeastein iz Badi Rappenau, okrožje Hellbronn (WUrft) je praznovala 30. januarja svoj 105. rojstni dan. Gospa Abenstela.je telesno in duševno še tako krepka da bi se jI prisodilo kvečjemu 80 do 90 let. Vsak dan še sama vstane, se kreta s pomočjo palice po hiši in vrtu, pazi na pravnuke, bere časopise in zasleduje z bistrim duhom, dnevne dogodke. Njen mož, ki je bil eden prvih železniških uradnikov, se Je ponesrečil s 70 leti v službi. V Sankt Oeorgen bel VlUach Je Izbruhnil v skednju nekega posestnika radi neprevidnosti dveh otrok ogenj, ki se Je zelo hitro Siril In upepelll skedenj. Oba otroka eta zgorela. Čne ni samo zlato, kot pravi pregovor, čaa je postal danes dragoceno narodno premoženje. Razumljivo je, da se mnogokrat slišijo tožbe žen, da se s čakanjem zapravi marsikatera dragocena ura. Nek iznajdljiv brivec v nekem malem mestu je pa to odpravil tako: Vsaki ženski stranki, ki mora čakati v njegovi brivnlci, je izročil potreben material s prošnjo, da zakrpa strgane vojaške nogavice in si na ta način a koristnim delom skrajša čakanje, če si sama ne prinese kakšno delo. Pa četudi zakrpa vsaka stranka samo eno luk-' J,? ^ tednu veliko storjenega. Ali bi ne bilo lepo če bi poklicni tovariši posnemali tega praktičnega frizerja? Pred nekaj leti je izjavil nek francoski zdravnik, da ljubezen do neke mere zaščiti proti nekaterim boleznim, predvsem proti prehladu. N^protao tej sami ob sebi simpatični ^otovltvi trdi sedaj nek profesor univerze 1 P° imenu Scheldln, da je ljubezen sama neke vrste Wlezen. Trdi, da je odkril povzročitelja v nekem stereptokokom podobnem ba-. cllu, pri ^mer spominja »bolezen ljubezen«, ki JO povzr^a ta mikroorganizem • svojimi oblikami. v katerm M pojavlja, včaelh na naduho, včasih pa na steklino. "ćaeopiB »ГаЈавНп« v Jaffi poroča o velikem ropu diamantov, ki se Je izvršil na nekem transportnem letalu med letališčem Lydda v Palestini in New Yorkom. Vrednost teh diamantov se ceni na več kot 50.000 dolarjev. Kamne ^ poslala neka paleetinska banka v Zedlnjene države In so bili tudi zavarovani. Amerlkanska londonska policija se bavi s preiskavo, o-ip '""erikanskega transportnega letalstva J® ^,^"4jeno in to tembolj, ker je že lani v pošiljka diamantov. Več pri; pa^W osebja ie žj bilo aretiranih. ' Novi Zelandiji poročajo, sLm La "lovili velikanskega mor-, lOOO funtov. Plen priznava k™ JI«" Wlto. tedfto mogočno črno po- Oberkommando der Wehrmacht je dne 11. februarja objavilo: Čete na vzhodni fronti so znova zavrnile močne napade Sovjetov v prostoru zapadno od Nikopola In južno od Krlvojroga, zapadno od Cerkasov, vzhodno od Zaškova, južno od Berezlne, pri Vitebskii In v prostoru med Lugo In PejpuSklm jezerom v trdih bojih, ki v več odsekih Se vedno trajajo. Krajevne vdore so odpravile s protisunkl. Pri uspešnih nasprotnih napadih so bile razbite sovražne bojne čete in vrgle nasprotnika na raznih krajih nazaj. Južno od PogreblSča so uničile neko za fronto - obkoljeno boljSevlško bojno Skupino. Sovražnik je zgubil 1.200 ujetnikov m sedem sto mrtvih ter-številna orožja in orodje. Na ozemlju Južno od Prlpjetsklh močvirij so čete neke divizije oklopnjakov v presenetljivem sunku razbile močno sovjetsko konjiško skupino. fronte sta se posebno odlikovale pod poveljstvom Generala der In-fanterie Jordana bojujoča se nlžjesaksonska divizija pod Generalmajorjem Weberjem in vzhodnopruska 206. pehotna divizija pod Generalleutnantom Hitlerjem. V mostišču rl Nettunu smo nadaljevali s čiščenjem prostora pri Aprllljl In vzeli tudi kolodvor v Aprllljl. Sovražni napadi proti novim linijam so se zrušili v združenem napadu vseh orožij. Od prlčetka izkrcanja so Amerikancl In Britanci zgubili v prostoru pri Nettunu nad štiritisoč ujetnikov in 89 oklop-niakov. Mesta za nasprotnikova izkrcanja se trajno obstreljujejo po težkih nemških dalj-nostrelnih baterijah. Na južni fronti je bilo severozapadno od Cassina ves dan živahno bojno delovanje. Sovražnik, ki Je bil vtretjlč vdrl v severni del Cassina, so naši hrabri oklopnjaški gre-nadirji po srditih bojih na nož zopet vrgli iz razvalin mesta. Severovzhodno od Cassina zgubljen' vrh smo v nasprotnem napadu zopet vzeli. Na ostali fronti je izvršil sovražnik samo v odseku vzhodne od zaliva pri Gaetl močnejše napade na naše višinske položaje, ki smo jih odbili deloma z združenim ognjem, deloma v nasprotnem napadu. Zaščitna vozila nekega nemškega konvoja so sestrelila na morju pri Monaku sedem letal Izmed osem.napadajočlh lovskih bombni-kov. Dve druga Je zgubil sovražnik v zračnem boju. Nemške letala za boj v daljavo so na vzhodni islandski obali potopila eno sovražno petrolejsko ladjo z 8000 brt. Skupine severnoameriških bombnikov so 10. februarja v opoldanskih urah z močno lovsko zaščito priletele v srednjenemškl prostor. Takoj in močno nastopivša nemška zra^a obramba je onemogočila sovražniku združene napade. Po brez izbire odvrženih bombah so bila zadeta zlasti stanovanjska ozemlja mesta Braunschweig. Med silnimi zračnimi boji in po protiletalskem topništvu je bilo po dosedanjih, še nepopolnih poročilih odstreljenih 51 letal, med njimi 32 štiri-motornih bombnikov. V pretekli noči so sovražna vznemirjevalna letala odvrgla bombe na kraje v Severni Zapadni Nemčiji. Шпвк nemških zralnih napadov na London Poročila Očividcev - Ministrstvo za informaciie le odredilo cenzuro Stockholm, 15. februarja. Poročila očividcev zadnjih treh napadov nemškega -zračnega orožja na britansko glavno mesto soglasno Izražajo, da se je Nemčiji posrečilo ostati, kljub času navideznega brezdelja na področju zračne vojne, zelo resen konkurent. To dejstvo posebno podčrtavajo stroge cenzurne odredbe britanskega informacijskega ministrstva za celotno poročanj« o napadih. Se nikdar nI smelo časopisje tako malo poročati o zračnih napadih In še nikoli nI bile da bi ne smeli poročati sploh nlkaklh nosa-' meznostl. Pojasnilo za to, danes Imamo raz na poročila očividcev, bi našli v tem da se ,e Nemcem posrečilo s pomočjo novih strojev m nove bojne tehnike premagati pre-organlzirano angleško obrambo. Kako se je zasvetila cesta žarometov od Dovera do Londona, hitro streljanje novih britanskih raketnih topov, ki se je brez odmora glasilo med napadom, neštevilne, po vsem nebu posejane poti poleta raznobarv-nih granat in enakomerne detonacije odvrženih nemških bomb, ki so zadele cilje, če-so bile deloma odvržene nad odejo oblakev, vse to je bilo za vsakega, ki je vse to doživel, zanimivo kot tudi grozno doži-vetje. dvom% da se to angleške oblasti dobro se niso prepuščale iluziji, da bi ^ j,°''^onsko prebivalstvo slepiti o nemo-I nemSMh napadov. S strogo cenzuro pa sku-пЈЛхк obdržati svet v veri, da je msKa aktivnost v zraku ohromela, če že -Nek visok uradnik Informacij. sKega ministrstva je nedavno izjavil narav- nost, da se nekaterim uradnikom foreign Office trenutno ne sklada z njih konceptom, če bi njih partnerji v razpravah žvedeli, da je britanska teza o bližnjem zlomu nemškega zračnega orožja napačna. Uporniki se zbirajo v Atlasu P«rix, 15. februarja. Nedavne vstaje maro-kanskih domačinov proti angloamerlkanskl vladi in gaulllstlčnl oblasti očlto niso samo »lokalne«, kakor trdijo v Londonu, Washlng-tonu in Alžlrju. To je razvidno že iz potovanja generala Girauda, ki se je podal v Maroko in tam organizira v različnih mestih odpor proti vstašem. V Severni Afriki je trenutno Izrazito negotov položaj. To pojmovanje potrjuje neka, Iz nevtralnega vira izhajajoča Informacija, po kateri je zapustilo okoli 200 francoskih častnikov svoje čete in se podalo v Južni Alžlr in Južni Maroko. Tem častnikom, ki protestirajo s svojim begom proti komunističnemu terorju in proti anglo-amerikanskemu vplivu, se je priključilo nekaj tisoč domačinov. Tudi francoski kolonisti, odpuščeni uradniki, trgovci in drugi Francozi, ki so prišli po prihodu Anglo-Amerlkancev ob delo in kruh, so se pridružili upornikom. Pokret financira nekaj bogatih arabskih vodij, ki jih tudi podpirajo t materialom. Po najnovejših vesteh se zbirajo uporniki v visokem Atlasu v Južnem Maroku. Kljub besnemu komunističnemu ščuva-nju v Svveml Afriki se pridružuje upornikom vsak dan vedno več Francozov In domači-nov. Sredi med žene in oirolie odvržene bombe Podrobnosti 0 Zločinskem terorističnem napadu na papeževo poletno rezidenco 15. februarja. Kakor se naknadno Izve o ponovnem prostaškem-anglo-amerlškem zastra ovalnem napadu na papeževo poletno rezidenco castell Gandolfo, je bil zadet en del papeževega gradu In popolnoma porušen neposredno tega držeči se »Colleglo di propaganda fide«. Porazno pa so učinkovale bombe M so padle ha vrt, kajti eksplodirale «o sredi 15.000 žen in otrok, ki so bili zbežali is frontnega ozemlja in taborili na planem, sigurno pričakujoč, da bodo na varnem na nevtralnih tleh Vatikanskega mesta. Na 500 so cenili v petek zjutraj število mrtvih, ki jih |* povzročilo zadnje bombardiranje papeževe poletne rezidence Castell Gandolfa po bri-tansko-severnoameriSkih letalih. Do četrtka do 22. ure so spravili %00 mrtvih, najmanj nadaljnjih 100 mrllčev leži Se pod razvalinami. 7000 beguncev, ki so trenutno Se v Castell Gandolfo pod streho, so po papeževem naročilu spravili v Rimi 8000 beguncev iz bombardiranih krajev j* ie spravljenih na ras-nih gradovih. Rešilna dela so izredno otež-kočena po nalivu In po bližini fronte, zaradi česar tudi ne smejo prižgati nobene luči. Guverner vatikanske države je odposlal takoj zdravnike, bolniške strežnike in delavce, da izkopljejo zasute. Tudi šest tovornih avtomobilov se je odpeljalo Iz Vatikana. Ta ostudni teroristični napad zračnih Hu-nov je tipičen primer zločinskega vojskovanja Anglo-Amerikancev. Pri tem si drznejo ti gangsterji še trditi, da so njihovi terori-stični napadi naperjeni samo na vojnovažne Cilje. Od nemške strani je bilo to drzno hi-navstvo že neštetokrat razkrinkano. Kar se !,* . kulturnih dobrin v Italiji, j* na- uenl minister MussoHnljeve vlade Bigglni ra^mokar sestavil s-znam nenadomestljivih zakladov, ki so žrtev ieh zrsčni^ nemških cerkva, gleda liv* zgradb ter ruševine podrtih italijanskih umetnin In prosvetnih do- brin enkratne zgodovinske vrednosti obtožujejo na glas v vsem kulturnem svetu, iz katerega so se Anglija In Zedlnjene države sa-мв Izključile s svojim vojskovanjem, ki bi '® na čast podzemlju v Chlcagu. Castell Gandolfo znova bombardiran 15. februarja. Eksteritorialno bivališče Castell Gandolfo so v četrtek zjutraj britan-letala znova težko bombardlra-Pepeški grad je bil zadet, Collegium dl propaganda fide, ki je bil temu priključen, popolnoma razrušen. Najstrašnejši pa je bil učinek bomb, ki so padle v vrtove. Eksplodirale so sredi med 1500 ženami lo otroci, ki *0 se Zatekli iz frontnega ozemlja ▼ papeško poletno bivališče, v pričakovanju, da so na nevtralnih tleh Vatikanskega mesta na varnem. Število mrtvih in ranjenih Je zelo visoko. Bandlti so imen v lannarin 9000 mrtvih Berlin, 15. februarja. Po poročilih armade, ® nahaja na zapadnem Balkanu so utrpele komunistične tolpe v zadnjem času težke zgube. V območju te armade so zgubile tolpe v mesecu januarju 8103 štetih In po priliki še 1000 mrtvih. Približno 10,000 Je ranjenih. Razen znatnega števila prebežnikov so zgubili komunisti tudi 2600 ujetnikov. Uplenjenio je bilo 2044 pušk, 6 lopov, 4 protiletalski topovi, 4 protioklopnjaški topovi, 177 strojnic, 42 strojnih pištol in pištol, 19 oklopnjaških pušk, 32 metalcev granat, 30 angleških min, 24 avtomobilov, 9 radiooddaj-nlh aparatov, eno velika radioodajna postala, dve motorni Jadrnici, 1 motorni čoln In štiri velike, jadrnice. Razen tega je uplenjena velike množina munlcije, orodja k pre-hrane. Novo hujskanje proti Vatikanu Stockholm, 15. fejsruarja. Sovjetski časopisi so navdušeno zagrabili neko brošuro, ki je bila izdana v New Yorku proti Vatikanu. Kot izdajatelj podpisuje neka »skupina katoliških duhovnikov« o katerih značaju si lahko ustvarimo sodbo, če pogledamo osebnost, ki je to brošuro spisala. Ta je namreč nek Žid. Leopold Mannaberg, ki nastopa kot prepričam katolik ter tako širi s pomočjo dozdevne skupine klerikov boljševiška očitanja proti Vatikanu. Posebno se zgraža nad stalnim vmešavanjem Vatikana v notranje zadeve številnih evropskih držav, namreč le pri tistih, kjer to ne odgovarja interesom Sovjetske zveze. Očita m-u. da »njegovo podpiranje reakcionarnih in fašističnih tendenc« v mnogih državah ovira stalen mir. Vatikanu se mora zato odvzeti vsakršna politična moč. Mannaberg se pritožuje, da javno mnenje v USA o tem pogubnem vplivu doslej ni bile zadostno poučeno. Papež ni dal samo Mus-soliniju svojega blagoslova pri napadu na Abesinijo, marveč podpira tudi nemški fašizem, ker sam brez pomoči Nemčije ne more voditi svojega boja proti Sovjetski zvezi«. V sovjetskih časopisih se na pozornost vzbujajoč način znova množe napadi na Vatikan. Skupna igra z dozdevnimi katoliškimi elementi v USA — v resnici so emigriranl židje Iz Evrope — pojasnjuje mnogo. Sladkorna repa za krmljenje ne samo med vojno K paroli državne prehrane za leto 1944., da se naj vrši pitanje prašičev bolj s sladkorno peso, je zavzel direktor Kaiser-Wilhelm In« stituta za raziskovanje živinoreje prof. dr. Jonas Schmidt na vseučUiškem tednu v Roetocku sledeče stališče. Svinje, ki morejo pri pitanju izrabiti samo dobro prebavne snovi, so v Nemčiji pitali do-sedaj v glavnem z žitom in krompirjem. Neposredna poraba tega rastlinskega proizvoda po človeku pa se je med vojno znatno povečala. Za. krmilno osnovo, ki sedaj primanjkuje svinji, pa se mora ustvariti nova oblika, ki se oslanja izrecno na porabo absolutnih sredstev za vzrejo in pitanje. Nastavki so ob uporabi sladkorne repe in krmilne sladkorne repe že v teku. Samo z visoko površinsko donosnostjo te prstnine, ki je trikrat večja kot pri žitu, se morejo nadomestiti hranilne snovi, ki so se doslej uvažale kot krma ali pa ki so se v krompirju neposredno dovajale človeški uporabi. Ta sprememba osnove krmljenja z» rejo svinj, ki se lahko opira na obsežne uspešne znanstvene poizkuse^ ni samo prehoden vojni pojav, marveč tudi'za v bodoče najvažnejša odredba, s katero se zavaruje oskrba z mesom, v Nemčiji in Evropi. Poleg tega so v zadnjem času ugotovili, kot poudarja prof. Schmidt da izkoristijo posamezne pasme najvažnejših vrst nemških svinj krmo zelo različno. Danes se trudijo vsa preizkusna mesta za pitanje svinj, posebno državna, ki stoje pod znanstvenim vodstvom, da ugotove te pasme in jih imenujejo živinorejskim organizacijam za pretežno uporabo. Računa se, da se bo na ta način s smotrenlm delom lahko zboljšala izraba svinjske krme za pitanje za 30 odstotkov. Ob zračnem napada Kaj mora vedeti vsak že vnaprej « o zračnem napadu! Naslednja navodila naj pojasnijo prebivalstvu, kaj mora ukreniti pred in med alarmom.. I. Naelovi službenih meet, ki morajo biti znani: 1. sedež pristojne Ortsgruppe NSDAP,' 2. sedež pristojne Ortsgruppe NSV, 3. sedež pristojnega poklicnega revirja, 4. sedež pristojne skupine revirja RLB, 5. naslov pristojnega Selbstschutztrupp-fUhrerja. e. pristojno zbirališče za osebe brez zavetja. Ti naslovi se morajo nabiti Izven veže (na objavni deski) po možnosti po zaščitnem čuvaju tudi v zaklonišču. II. Po nastalih škodah je treba nvaževatl: 1. Pri poškodbi; se dati takoj obvezati pri pomožni pomočnici. (V apoteki v zaklonišču se mora ponovno pregledati uporabnost in polnoštevilnost medikamentov in obvez.) , 2. Pri težjih poškodbah: Po pomoči pomožne pomočnice je treba poiskati najpo-prej rešilno postajo protiletalske zaščite ali prositi po poročevalcu za pomoč. (V bolnice lahko napotijo samo rešilne postaje protile-taiske zaščite.) 3. Pri razrušenju stanovanjskega poslopja: a) Prijava pri zbirališču onih, ki 80 brez streh (brezpogojna dolžnost). b) šele po tej prijavi si smejo poiskati, če je to sploh mogoče, stanovanje pri sorodnikih. c) Tem, ki ne morejo dobiti stanovanja prt sorodnikih, da na razpolago stanovanje NSDAP. Ta uvede takojšnje ukrepe za pomoč poškodovanim in preostalim. c) NSV skrbi za prehrano prizadetih. •) Prtljagi za zaklonišče se morajo vedno dodati tudi dokumenti! Vsak bombni oškodovanec mora imeti pri sebi svoje osebne listine, živilske karte, izkaznice o družinskih vzdrževalnih dohodkih Itd., da jih lahko predloži pri zbirališču za prizadete. Drugače nastane zaetoj pri nadaljnji oskrbi (prehrani, nakazovanju stanovanj, izdaji oskrbovalne karte za bombne oškodovance.) f) Za prevzem prijav o škodi tn dajanje nasvetov In pomoči je na zbirališču nastavljen uradnik za vojno Škodo. g) Osebe, ki so pri letalskih napadih utrpele osebno "škodo, se oskrbujejo po odredbi o osebni škodi po uradih za vojne žrtve NSDAP (NSKOV). TI svetujejo in pomagajo pri prošnjah za podporo m vzdrževanje družine (pri občinrfdh oblasteh) ка oskrbo In skrbstvo (pri oskitovalnih uradih). Opomin: Tvoja dolžnost je, pripraviti tudi za čez dan dovolj vode v vseh na razpolago stoječih posodah, In" imeti pripravljen pesek in pred ognjem ramo copat«. stran *?. K A K A W Л Ч K E X BOTE Sreda. IS. februarja 1044. Vražja zlobnosi bandilskih podrepnikov Iz krogov naših bralcev *1110 prejeli sledeči dopis, ki ga tukaj doelovno priobču-jemo. Tekom preteklega leta smo imeli večkrat priliko, brati v našem listu zanimive razprave o komunizmu, »Osvobodilni fronti« banditih itd., kar je pa seveda vse eno. Komunizem si je pri nas na Gorenjskem oblekel zelo pisano suknjo, po imenu »Osvobodilna fronta« ker si njegovi privrženci mislijo, da ga bodo pod to suknjo mogli spraviti med gorenjski narod in tako Gorenjce zapeljati v to pogubonosno kugo. Da pa bomo spoznali, kaj da je komunizem гф1оћ, si ga oglejmo od več strani, preden izrečemo sodbo o njem. Nevarnost komunizma ni od včeraj, ali pa od zadnjega preteklega časa, ne. žc davno pred prvo svetovno vojno je vstajala njegova krvava zarja. Vsi pa moramo vedeti, kako se je pa nevarnost komunizma tako rekoč bliskovito razširila po vsem svetu. Komunizem se skuša povsod vriniti. Z Izredno spretnostjo Izrablja sleherno nezadovoljstvo, težavo, vsako trenje In tudi vsako politično napako, ki so jih žal, hote ali nehote napravile razmere časa. Obrača se z isto drznostjo na kmečko prebivalstvo kakor na delavstvo velikih industrijskih mest; prav tako впа zbegati kroge razumnikov kakor ljudske množice; svojih privi-žencev išče v vojski, med učiteljetvom in uredništvom; razglaša se za branilca kulture in človeških pravic in po drugi strani izrablja posebno med Slovani slovanska čustva; bori se tako za žensko kakor za moN(o mladino; obdeluje visoko civilizirane narode in obljublja zaostalim kolonialnim narodom svobodo. Komunizem se vsak čas človeštvu predstavi pod drugo podobo in se ne plaši pred nobeno zvezo in pred nobenim, še tako hudim nasprotjem. Sedaj se veže z demokracijo, sedaj z diktaturo; temu obljublja mir, drugemu grozi s krvavo vojsko. Izrabi prav vse za svojo agitacijo in za svoje razdiralne cilj«. Vsa sredstva so mu dobra za rušenje socialnega reda in obljublja vsem nezadovolj-nežem, veem trpečim, vsem, ki se čutijo prikrajšane in zapostavljene v življenju in Se posebej vsem uročenim sanjačem srečo in raj na zemlji. Večkrat lahko opazujemo, da se dado A* oeki izobraženi zapeljati komunizmu in njegovi modroetl. Sedaj pa poglejmo Se enkrat vsebino gornjega odstavka in dobro premislimo njeno resničnost, pa bomo takoj videli, v katerem grmu je zajec. Zajec-komunizem na Gorenjskem se je skril v grm »Osvobodilne fronte« katere organizacijski sistem si bomo nekoliko ogledali danes in tako prikazali Gorenjcem to zločeetvo, pošast komunizma, v pravi podobi. »Osvobodilna fronta« na Gorenjskem, ki ni pr&T nič drugega kot 100% komunistična tvorba, fi je nadela lažnivo parolo oevoboditi Gorenjce nemškega okupatorja, ima vsepovsod, kjer koli mu je bilo mogoče ukoreniniti se, svoje zaupnike, več aH manj javne aH pa strogo tajne; kakor ji pač kaže. Ti zaupniki »O. F.« morajo voditi njene celice, ki so v bistvu pravcata zanjka komunistične mreže. Mnogo teh zaupnikov je bilo prisiljenih s surovo silo, ki je lastna le satanskemu komunizmu, tudi z grožnjo »mrti, če ni šlo drugače. Pač hoče imeti »Osvobodilna' fronta« vsepovsod svoja gnezda. Zaupniki >0. F.«, zlasti oni. Iti so z grožnjami prisiljeni, so usmiljenja vredni ljudje, njihova naloga je težka, pa grozna. »O. F.« na ljubo morajo vedno paziti, tajno seveda, na vse, kar se godi v okviru celice »O. F.«, to je, kaj govori, dela in po kakih potih in s kom hodi ta ali oni, zlasti taki, ki bi imeli kaj vpliva na ljudstvo pa bi ne bili komunističnega mišljenja. Gorje pa ljudem, ki pridejo do funkcije pri »O. F.« iz sebičnosti in maše?- valnosti. Oj, potem je pa prebivalstvo dotičnega celičnega (hišnega) kroga »Osvobodilni Fronti« predano na milost -in nemilost teh satanskih banditskih zlobnežev. Taki zlobneži se vržejo kot zverina na svoje žrtve, mnogi morajo trpeti radi teh, ker so morda že pred leti s tem ali onim zamerili radi kake imena nevredne stvari. A danes imajo funkcijo pri >0. F.«, prilika je ugodna, alo, O. F.-ovci temu likvidirati telico ali vola iz hleva, obleko iz omare, žito iz kašče, vino iz kleti; zakaj, ker je tak, ker ga je označil zaupnik »O. F.« za izdajalca, zato ker se je v potu svojega obraza skozi celo leto dni trudil, da je a »vojo družino pridelal za sebe in za oddajo najmanjše količine v dobrobit svojega sorojaka-delav-ca-uradnika-vojaka itd. Toda to ni še najhujše, v svoji hudičevskl podlosti gredo še dalje s svojim delovanjem za »O. F.< Sosed pa, naj bo kmet-delavec-obrtnik ali trgovec. Ima sina, ki bi imel biti v kratkem poklican na branik domovine kot njen sin, zoper boljševika, našega vse uničujočega sovražnika. O. F-ovskl zaupnik to izvoha in obvesti vodjo banditov o tem, neka noč vzame nasilno fanta iz kroga družine, čeć da ne bo nemški vojak. A »O. F-ovskemu« zaupniku ni to dosti mar, ker on dela zase Judežev račun; če bom tega ali onega spravil s silo k bf-ovskim banditom, da bo prej ali slej z doma preostalo družino obračunala nemška oblast, da jo odstrani, odseli, kdo bo vedel za to. In zlobnež namenoma računa na to, na račun svoje brezvestnoeti si je opomogel s tem, da bo dobil zaplenjeno posestvo od države za nizko ceno v najem ali pa bo njegova obrt ali trgovina šla bolje, ker se bo na taTto lep nedolžen način znebil sotekme-ca. A za fanta-bandita mu je sedaj deveta briga, če ga tudi ne bo več nazaj, ker bo gotovo prej ali slej padel pred oboroženo silo nemške vojske. To je ena. Višek satanske zlobnostl bandit-skega podrepnika je pa ta. Vsakemu zaupniku >0. F.« je strogo naročeno, da naj od slehernega človeka zvedo, kakega mišljenja da je, seveda strogo tajno. Oe pa naletijo na človeka, ki se zaveda resnosti sedanjega časa, in ne mara dati nikomur take ali take izjave, zave- dajoč se, da je najbolj#* pot »molčati in potrpeti«, tak pa ni »O. F.-ovcu« po volji ter ga kratko malo označi vodji ban-ditske tolpe z^ belogardista. Kdor je pa enkrat obsojen iB obdolžen, da je beli grešnik pri banditih, je izgubljen, če tudi o beli gardi morda pojma nima. Na ljubo of-ovskemu podležu mora trpeti in biti uničen sam in njegova družina, dom In vse Imetje sploh. Je to pač sad komunistične »O. F.« in njenih satanskih slug. Poglejmo Se nekoliko na razpoloženje onih, ki vživajo srečo iz raja »O. F.« Najprej si predočimo tako zvsne terence. Terencl so one vrste banditi, ki morajo delati bobnečo propagando za »O. F.< Hodijo od kraja do kraja, obloženi, kot svoj čas Dalmatinci s svojo kra-marsko' komunistično robo, ki jo prodajajo svojim žrtvam »O. F.« zaupnikom, le-ti jo morajo potem razširjati med ljudstvo. Kramar-sko blago terenskih banditov obstoja iz s strojem pisanih radijskih poročil o sijajnih zmagah boljševlških plutokratov Rusije-Anglije-Amerike. Kar pa pisalni stroj ne zmore, to naj zmore pa še dodatna gobezdavost terenskega ban-dlta. Ce se pa srečamo z banditom iz gmajne, pa naj bo partizan ali pa gmajnar, vidimo pred seboj žalostno kreaturo. Je razcapan, umazan, njegove oči s6 nemirne. Prvo, kar te ogovori je to, da te povpraša, če je v bližini kje nemška vojska ali policija. Ce ga za-slguraš, da policije ni, se malo umiri in ti prične pripovedovati vse mogoče reči. Ce pa smrdi po policiji, potem pa nima obstanka. Po daljšem razgovoru ti zaupno pove, da je bil zapeljan na sllčen način, kot smo preje omenili. Najbolj zanimiva organizacija »O. F.« je pa banditsko gnezdo ali lager v gozdu. Tu pa vidiš tako pisano družbo z vsemi mogočimi uniformami, da daleč, daleč posekajo v pestrosti nekdanje — cigane. Nehote šine človeku misel v glavo, kaj bi rekli gg. Stalin, Churchill In Roosevelt, če bi si na lastne oči ogledali te svoje zaveznike. Gotovo bi bili nanje — »ponosni«. Tako smo si v kratkem o-gledali slavno »O. F.« In njen organizacijski sistem, da si ga naši Gorenjci dodobra ogledajo, kaj jim nudi tolikanj zaželeni komunizem. Gorenjski opazovalec. Zni«ch«nwX«eeni. Rojatva v januarju: PeUar Jamnik, Gortachach; Amalla Maria Kenda, Gortechach Maria Posnitsch, Swetle; Maria Betschan, Rakovnik; Franziska Bradeschko, Golowerdu; Gabrieie Scharz, Preska; Maria Narobe, Schlebe; Anton Okerschler, Gor-tschach; Peter Schusterschitz, Senitschiza. —• Umrli so: Maria Dobniker, Rakovnik; Alois Moritsch, Zaier; Kurt Felfer, Zaier; Paul Gros-nik, Swetie; Johann Krischel, Topol; Josef Motsolinik, Preska. ' Gallenfels Rojstva v mesecu januarju: Maria Perko, Siegersdorf; Rosalie Kerschitz, U. Duplach; Eduard Sapiotnik, Stenitschno; Maria Urbanz, Sebenie; Josef Schwegel, Gori-i "tsche; Steffe Blasius, Pangerschitz; Alex Dominik Paternoster, Priatau; Vida Puscher, U. Duplach; Josef Schwab Stenitschno; Anton' Berzko, Goritsche; Florian Koschier, Heiligen-kreuz; Maria Beutz, Pristau; Anna Bukounik, Siegersdorf; Johann Supan, Rettne; Marian Tschuk, O. Duplach; Raimund Tschuk, O. Duplach; Josef Jasbetz, Sebenie. St. Oeorgea. Rojstva v mesecu januarju: Jakob Nowak Michelstetten; Antonia Siter, St. Georgen; Anton Kepitz, St. Georgen; Gabrieie Knifitz, Prepratscheu; Maria Koroschetz, Michelstetten; Paula Kristanz, Winklem; La-dislaus Sapiotnik, Hrastie; Paul Stirn, Lau-sach; Paul Rupnik, HUlben. — Umrli so: Andreas Suppan, Prepratscheu; Josef Stirn, Mitterdorf; Katharina Breitz, Michelstetten: Franz Juchant, Prepratscheu; Kristine Su-panz, Winklern; Antonia Aidowetz, St. Georgen; Michael Schenk, Olscheuk; Josef Ros-mann, Olscheuk; Josef Bortschnik, st. Georgen; Josef Gappmaier, St. Georgen; Eugen Tritschler, St. Georgen; Bartholomaus Tsche-sen Winklern; Johann Gorenz, Adergas; Mar-^ garethe Zeler, Winklem; Johann Zeler, Winklern; Johanna Matschek, Trata; Maria Wre-tschek, Waisach in Johann Lusko we tz, St. Georgen. Nemxkm prosieino delo na Gorenjskem Pogled v delo BiS-Gemelnsdialt „Kraft durdi Freude" v Krelsu Steln NS-Gemeinschaft »Kraft durch Freude« v Kreisu Stein je razvila v preteklem letu živahno delavnost, ki je priča nemškega kulturnega ustvarjanja in nemške volje za obnovo. Tako je bilo v letu 1943. skupno 87 prireditev, katere je obiskalo približno 21.000 obiskovalcev. Od teh je bilo pridržanih 38 prireditev Ћв. vojaštvo. Koliko veselja In oddiha nudijo te prireditve vojakom, če se pravi, da prireja »Kraft durch Freude« predstavo, to lahko presodi najbolje ta, ki je , sam videl žareče obraze Landsorjev, kadar se je razvijal pred njimi pisan spored. Pet obratnih pevskih zborov Je sodelovalo pri nekaterih javnih prireditvah in dokazalo svoje visoko znanje. Velike uspehe je imelo pošiljanje na odpo-čitek po Reichserholungsvverku der DAF, ki je bilo izvedeno v Kreisu Stein. 139 delavcev iz raznih obratov je lahko prebilo svoj dopust v domovih Relchserholungswerka v planinskem svetu Oettirola ali pa na WCrtherseeju. Številna pisma pričajo, da eo jim počitnice v domovih izvanredno ugajale. Potem lahko poroča Kreis Stein tudi, da so nekateri obiskali Bayreuthske Festsplele. Nekaj potovanj se je izvedlo skupno z NSG »Kraft durch Freude«. Da se vzgojijo sodelavci, se je vršilo nekaj nedeljskih tečajev, ki so bili dobro obiskani. Kljub Ste\'llnim poskusom oslabiti pri gorenj- skem prebivalstvu voljo za sodelovanje, se pametno misleči del ni dal zmotiti in obiskuje dalje po NSG »Kraft durch Freude« napovedane prireditve. Tudi leta 1944. bodo našli v Kreisu Stein obiskovalci na številnih prireditvah veselje in oddih. Rodbinska kroniko Iz Goronjeke Kreis Krambur^ St. Velt Ж. d. 8ewe. Rojstva v mesecu januarju: Peter Komel. Welchseldorf; Olga Jovan, Tazeri; Anton Kermel, Welchseldorf; Maria Emilia Ressnik, St. Martin a. G.; Theodosius Matthias GroSnik, Obergamling; Franz Pod-gorschek, Oberpimitsch; Kristine Podgor-echek, Woisko; Anton Merkun, St. Velt a. d. Save; Veronika Slowenetz, Welchseldorf; Ignaz Bisil, Obergamling; Franz Schusterschitz, Welchseldorf. — Umrli so: Anna Kaiser, geb. Lochak, Weichseldorf; Jakob Hlebsch, Podgora; Johann Magister, Obergammling; Joeefa Marinko, geb. Saletel St. Martin a. G.; Stanislawa Zedilnik, Gunzle; Heinz Streck, 14. Pol. Panzerkomp. St. Velt; Franz Podgor-schek, Oberpimitsch; Josef Loger, Medno; Olga Sajowitz, Dvor; Gabrieie Kogoi, Unter-gamling. Delovno poročilo DAF Izmed organizacij, ki sta jih po prevzemu oblasti ustanovila Fiihrer In NSDAP, je DAF ena največjih. Zgradila je eno izmed največjUi, če ne sploh največje socialno delo In se lahko smatra kot največje »delavsko društvo« na svetu. Centralni urad DAF obsega poleg 15 strokovnih uradov med ostalimi naslednje upravne urade, ki nudijo vpogled v mnogovrstno in skrbno organizacijo dela za tvorne Nemce: socialne zadeve, narodno zdravstvo, poklicna vzgoja, obratovodstvo, pravna svetovalnica, mladina, žene, domovi, delo, delohvala. Tem se pridružijo kot posebna delovna področja NS-Gemelnschaft »Kraft druch Freude« in najvišji častni in disciplinski dvor. Poleg 32.000 uradnih sodelavcev jih je 1,4 milijona, ki vrše častno službo. Pri marksističnih delavskih dra-Stvih se je zgubilo 50 odstotkov članarine za »oskrbovalne stroške«, DAF pa je že 1935. leta znižala svoje upravne stroške na 23,7 od-stotkdv od prispevkov. Organizacija šteje okoli 23 milijonov' uslužbencev iz približno štiri milijonov obratov, k temu pride še več milijonov zadružnih članov. Prej je znašal povprečen prispevek 3,60 FUNt pri zelo omejenem varstvu, po 1933. letu 1,70 RM mesečno pri zelo visokih dajatvah. Plačevanje rent in podpor (25 odst. celotnih dohodkov DAF), pomoč za poroko, posmrtnina, pravno In zdravstveno svetovanje, odpovedno in delovno varstvo poklicna vzgoja, prešolanje In vzgoja naraščaja, velikopotezno pospeševanje dopustov. S to odredbo se je doseglo, da Je bil že leta 1936. dopust, ki je bil dan delovnim Nemcem, večji kot v vseh ostalih državah skupaj. Cegen Einkaitfslchtiru. Sperrplatten: Buche, Fichte, Ptneipluten -Eidisfeidet SpemiireB. Ohn* Emkanjslchein. Furnier* еЛ bis i mm inlandiidic und auiUndiiehe Herkunfr fut luSen and InrAi. HANS TRANINGER I I Klaqcnturt, Voik«rmarkt«r SIraB« - Rut 1995 KAUFHAUS HERBSf KLAGENFU RT HILFT PUNKTE SPAREN dureh R*par«h» von SMmpfan und Trikolwlisch* IfseUtfudiM шоииуџшои! ^ldll OUldS 10 mor«, lakol dosete vse.kl se Moimat« la Va$e ponudbe ali prošnje. Oglasite v karawanken Bole! \plata se! Oglase spr«I»ma»e do ponedeljka in irede NS.-Gauverlag Karnlen, KlagenW, Bismerckring 13 in NS. Gauverlag Karnten, Zweigverlag Krainkurg, Veldeserslr. 6 Cine Giatze itn Arbeitsanzuff? Mil d#m itf M *m# mit dem ItMnmi mh d#f ZW — Hi«f ммА *# M#w»k0w #k« *#«# &»###* S$o# u#*#f ф##фд;. D## wir «41 oil«« slork SftlWut ## d#m Krni*#. ## đ*m #m W»»embed## $ # ••reickeii'Wir, d * * A 4»рџ»1* •• I# #* *■*"* Guler Ka< voe MAH ©eiA#« Službo dobi Karawanken Bote spada v vsako gorenjsko hišo: KrojaSkeg« vajenca sprejmem takoj. Pogoji po dogovoru. — Alesdi Rok. SAneider, St. Ve,t :a. d. S»ve. '4*:-: Sprejme se vajenec(k«) za fotografijo. Plača po dogovoru. — Foto Jug, Krainburg. 1406—i I Vrtnarskega vajenca sprejmem, najraje z dežele. Vsa oskrba v hiSi. Naslov pri K. B. Krbg. pod 2485-1. Kupim Kupim rabljeno kredenco — srednje velikosti. Mlaker Maria, Swille 38, Zwisdienwassern. 2484-7 Kupim ie rabljeno spalnico, "»i" rije iz orehovega lesa. N»s!ov pri K. B. Krainburg pod Hč« te za nakup nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesa, 19, 24 tn z6 mm, 8 do i7 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine » vseb kakovost* nib razredih Visoka stopnja nujnosti Ponudbe na Hans Tranin-ger, Holzgrofihandel. Klagenfurt, Volkermarkter Sirafie, Banniibcr- teizung. io8j-7 2 e n i t V e Kateri gospod v starosti od 28 do И let bi hotel dopisovati z, mlado ženo, nesrečno v zakonu, ki hože biti ljubljena kakor v mesecu maju. Le resne ponudbe s strogo tajnostjo poslati na Karawanken Bote Klagenfurt pod „Majsko cvetje 5087-21". /lufqelaissene Fabriken Brauchbare Masdiinen kauH KVRT FRICk klna«nfarl Salmstralie Fernrut 1486 ZAHVALA Ob emrti moje ljubljene eoproge Mariie Rostohar ee vmem darovalccm vencev In onim, ki eo spremili blagropokojno na njeni zadnji poti, Iskreno zahvaljujem. Poeebno zahvalo Izrekam g. dr. Tanzer-ju. Hamburg — Dev. Marija v Polju — Blm-baum, v februarju 1944. Žalujoči KU|>r*>K.