LISTEK. Pisma \z onstran groba. Piže pokojni Afron Voljnii, priobčuj« Florij»n S von. (Koneo.) XV. Łi ist das Ziel des menschlichen Geistea, wie aller Greatur, zur gottlichen Vollendung zu gelangen. Dr. G, v L»ngadorff. Langsdorff pravi v svoji knjigi Mdie Schutzgeister", da je smoter vsakega bitja, da doseže popolnost božjo. S tem priznara, da se v prirodi vrši izpolnjeranje, zakaj človek še ni dosegel popolnosti. Ako se vrši izpopolnjevanje v naravi, kaj se tedaj izpopolnjuje, ali snov telesa ali dub človeka? Na to vprašanje mi boš gotovo odgovoril, da se telo, ki se stara, omaguje in končno propade, ne izpopolnjuje, ampak propada. Nasprotno pa znamo, da se v čloreku izpopolnjuje duh, zakaj razum raste do skrajnib. let. Kar pa je priroda ustvarila za izpopolDjevanje, tega ne uničuje, ker s tem bi uničila 8ebe. Eavno v izpopolnjeyanju j e zagotorljen njen obstanek. Nahajajo se pa učenjaki in med temi si mogoče Ti, Švon, ki zanikujejo bitnost duha, *ato pripisujejo vse funkcije človeškega pojara tortvi snovi in elementarnira silam. Ti učenjaki pa ne pomislijo, da je človek še daleč, daleč zaprt v temno ječo snornega telesa ter da se je komaj prebudil v toliko, da občuti in se zaveda najpreprostejših snovnih pojavov po svojih. čutib. Ako pa se zamore zavedati člorek le najpreprostejših snovnih pojavov, oziroma predmetov v naravi, potem ne sme iz nepopolnosti svojih čutil sklepati na prirodno zmožnost samo. Njemu lahko rečemo s Prešernom: Bčrp?lje sodi naj kopitar!" Porečeš, dobro, ako je temu tako, potem si naj človek sploh ne ubija glave s prirodnimi problemi. Ne, dragi Švon, y Tebi je razum, ki ni iz preprosta snoyi, ampak je najbolj dovršen pojav, ki se očituje v Tebi kot bitje, ki pa je zaprto v snovno ječo telesa. Muogo njih, žalibog, da moram reči mnogo njih, trdi: nBrez možganov ni mogoče misliti." Tem odgovarja Langsdorff: ,Wis8en diese Gelehrten aber, was durcb das Gehirn denkt, was durch das Auge sieht, was durch das Ohr hort?" In nadaljuje: nIst es denn das Gehirn, was denkt, das Auge, was sieht, das Ohr was hort? Nein, sondern es ist das Geistige im Menschen, wodurch die materielle Welt mittelst der Sinnesorgane erkannt werden muss." Ako pa hoče doseči človeški duh izpopolnitev vsega t sebi, to je, da se izpopolni za vesoljstvo, mora proučiti, spoznati in se tudi zaredati vsega; pričeti mora na najnižji stopnji spoznavanja, da dospe do najvišje. GotoTO pri- trdiš moji trditvi, da ni še noben človek pred svojo smrtjo dosegel stopnjepopolnosti. Torej ne telo, ampak duh človeški naj sodi. Da teži narava po popolnosti, to je neovrgljiv zakon, ki se cam po Darvinori teoriji očituje v prirodi. Darrinovo teorijo so poznali že stari filozofi; z njo se ujeraa deloma tudi mnenje sv. Tomaža Akvinskega. Ako pa teži priroda po izpopolojevanju, mora živeti dub. človeka še po smrti človekori. Priznati mi moraš, da je v naravi Tse mogoče, a ne samo mogoče, temveč celo potreba, in ravno s prej omenjenimi teorijami, ki ti jih ne bom razlagal, ker so ti znane, je celo dokazano, da se zaradi prirodnega zakona mora dvigniti duh človeški iz telesa v daljnje izpopolnjevanje. Po Kantovem zaključku bi rekli, da se mora duh človekov dvigaiti iz telesa v noy svet z novim žitjem. Na podlagi logičnih hipotez zakljufiuje Langsdorff naslednje: BWenn es demnacb moglich ist als ,Geist' ohne phisische Organe zu denken, zu sehen und zu horen, ist es den etwas so Ungeheuerliches eine geistige Shpare als Wohnund Aufenthaltsort fttr ein_geistiges Fortleben anzunehmen". Žalibog, da je človeški razum pri nekaterih še tako teman in srce tako zakrknjeno, da je zaman ves trud in vsi dokazi, da bi obrnili pogled vase, zakaj podobni so nasprotnikom Galileja, ki jib je poslednji odvedel k teleskopu, rekoč: nTu se preprifajte sami, da se Trte okolo Jupitra štirje meseci." Nasprotniki so mu odgovorili: BNe maramo in ne rabimo štirih Jupitrovih mesecev ali lun, ker nimajo nikakove moči do zemlje in ako bi oni tudi faktično bili, jih mi ne maramo, torej ue obstoje za nas." Moj Amanat, ki je prebivalec višjih sfer, je torej višji duh nego jaz, in kateri si je izbral nalog učenika v tukajšnji sferi, mi je zadnjič pravil o onstrani in tostrani radioaktivnosti tvarine. Znano Ti je, da zapuščajo radium |? in « elektroni, ki provzročajo [beta ia gama žarke. Zraven teh opazuješ lahko še dvoje sevanje žarkov. Učenjaki tudi sklepajo, da izgubi radium v 1300 letih polovieo svoje teže. človek se je pospel že na visoko stopnjo spoznavanja prirode ali znaj, Švon, da je to komaj prvi mrak spoznanja prirode. Zakaj sem Ti oraenil radium? Zato, da si lahko nekoliko predstavljaš naše zorenje tostran groba. V zemeljski dolini solz mi je razbila smrt kalup mojega BJaz". Tostran, kjer se zdaj nahajam, je smrt izgubila svoje želo. Tu ni smrti, ki bi se mogla primerjati s smrtjo na zemlji. Naš perisprit ne odpade, oziroma se ne loči kot zemeljsko, čloreško telo od našega nJaz", ampak izžari brezobčutno. Zaradi izžariranja postaja naša tenčica, t kateri je omotan naš razum, veduo fineja, dokler ne izžari zadnji elektrom preproste tTarine. čimbolj pa se čisti razum, tem večje je njegovo spoznavanje rišjih in najrišjih zakonov, dokler ae spozna vse v sebi in sebe v vsem. Končam to predzadnje pismo z besedami Langsdorffa: BIzpopolnjujte sroje mišljenje potom člorekoljublja, usmiljenja, spravljivosti in bratstra do Tsega človeštra." Troj Afron. XVI. Ko mine nož, promine «an — življenje vstane v svetli dan! Amanat. Dragi Švon, do5 gubi svojo moč, in san, ki teži razum, prominjuje. V meni se vedno bolj raja, želja po onih daljnih svetovih, kjer dobi duh svoje stalno domovanje. Slutim, da prihaja doba, ko zapustim te divne vedDoevetoče livade ter se preselim t nadaljno domovino, kamor me dviga spoznanje večne Eesnice. Dosibdob se še dotikata najina sretova; ko poletim višje, naju bodo ločile dalje, ki jih navzdol ne preletim, da bi Ti zopet napisal in sporočil o svojem bivanju v novi domovini. Eo sem se izprehajal pod libanonskimi cedratni, katerib komplc nent se tostran z vso energijo očituje, Z8gledam raed nebrojno množico svojega nadvseljubljenega, sivolasega Amanata. Outil sera t sebi njegovo željo, lato stopim k DJpmu ter ga objamem z vso žarko ljubeznijo, kakor objacue ljubljeni sin svojega očeta. Amanat mi pravi: MAfron, kmalu Te povedem v domovino, od koder nam sije oni žarki sijaj večne ljubavi, ki jo čutiš s svojim duhom." Začudim se tem besedam in ga vprašam: BAmanat, kajgovoriš? Se li nahaja izven tega sveta še drugi svet? Ni ta sijaj večnega solnca le omana brez realaosti?" Amanat odgovori: ..Tenčica odpada za tenčico od oašega duha. Kadar odpade zadnji ovoj, ki mrači naš razum, se prebudimo iz dolgotrajnega sna našega potovanja v beli soločoi dan, iz katerega smo izšli. — Glej, ono žareče solnce blaženstva, ki sveti tako mamljivo, opojljivo, neminljiro srečo v nas, je bitje, ki je iz njega izplaral naš nJ»z" v vesoljstvo, da se vrne ta BJaz" zopet k njemu, ter se raduje njego?ega stvarstra." nOb8eva li to solnce spoznanja vse vesoljstvo tja do skrajnih, mrtvih mej ?" vprašaai nadalje STOJega učenika. Amanat mi odgovori: »Njegov dih je po7sod in njegov svit seva žirljenje t najtemuejše nočne dalje. — Cimbolj se naš um 8 spoznavanjem njega bliža k njemu, tembolj raste hitrost utripaDJa naših želj. — Kadar se bo umiril v brezmejni brzini valovanja naš razum čist brez najmaujše pegu, se bo prost vsakega snovnega oroja kot prosta sila t prostem vesoljstvu izlil t večno, vserazsretljujoče, vseobsegujoče, vsepronicujože vsemirsko solace, kjer bo živel žitje nad vse čistega, nad vse sijajnega spoznanja vsega v sebi in sebe v rsem Naslajal se bo raium r shvaUnju in blažen- stvu večne Ijubavi ia neskončne usmiljenosti, navdahnjen z najvzvišenejšo in najblažjo raislijo in čuvstvom Tidljivega, živega pravzroka ter se divil nad njegovimi vsemirskimi, najrišjimi zakoni." flAmanaf, ga Tprašam nadalje, ,,povej mi, koliko je s?eto? ali Tsemirov?" Araanat reče: bEq vsemir je in v tem enem je brezmpjno izpopolnjevanje ia vsak misleči in zavedujoči se pojav zre svojemu spoznaDJu prikladen obkrožujoči ga svet. Vedi, da te dalje ia daljaih svetov še dalje se raztezujoče daljave ne gredo čez celotno enoto, ampak se raztezajo v tej enotni vsemirski celoti. Vedi tudi, da je v vesoljstvu vse mogoče. ^Eazumem Te, Amanat; dovoli mi še eno vprašanje! Povej mi, učenik, od kod sem prišel in kje je moj začetek? Kaj je vzrok, da se ne zavedam srojega preteklega, po temnib daljab. tavajočega potovanja?" Amanat se ridno nasmeje in pravi: nPosledica si večnega pravzroka, iz njega si prišel in ? njega se vračaš. Provalil si vsernirske tmine, dokler ni vstal v tebi žarek spoznanja. — Temne dalje zakrivajo vpogled v brezkra.jno preteklost, iz katere se je stopnjevaje razvijal dih vesoljstva, dib prvotaega, večnega pravzroka. Ali čemu naj zreš y temno no6 mrtre preteklosti? Tvoj razum, ki teži za svetlim dnovom, ne potrebuje, da bi gledal v temno noč, ki ubija polet k svetleinu solneu. Kdor ta?a v temi ob robu prepada, postane žrte? prepada. Iz osrčja tmine ne diha življenje. Ne išči sebe izven sebe, kjer te ni, ampak sebe najdeš vedno v sebi., — Bil je slepec, ki je izpregledal. Ko je izpregledal. so mu prijatelji slikali iu popisovali temo. Slepec jim je rekel: nČemu mi slikate noč, v kateri sem živel vsa mlada leta. Zatisnem oči in zopet sem v nji. Slikajte mi solnčen dan, ki se mu ne morem načuditi. nAfron", mi reče z vzvišenim glasom moj učenik, ,poišči sebe ia pripravi se na daljao pot, čas je blizu, da te povedem čez prag iz tostranih pomladnih gajev. Glej, tam, kjer je moja že tretja domoviua, iz katere prihajam t ta svet, da ?as povedem v naročje blaženstva, ? oni domovini te čakajo trume oudotnih prebivalcev." — Amaaat je izgiuil mojitu očem, da me prižaka na pragu novega domovanja. Dragi Svon ! Bazstati se morava. Ostani y veseli nadi na zopetno snidenje tostran groba, kjer Te pričakujem. V pozdav Ti kličem: Iz duhomorne jeee, iz teme v dan želi srce. Eo minejo skrbi moreee, ostalim kližemo: nNa snidenje!" Tvoj odpotujoči Afron.